This corpus kindly provided for the Dasher project by:
De Schryver, Gilles-Maurice. 2002. Web for/as Corpus: A Perspective for the African Languages. Nordic Journal of African Studies 11/2: 266-282. 

http://www.up.ac.za/academic/libarts/afrilang/webtocorpus.pdf

SOUTH AFRICAN QUALIFICATIONS AUTHORITY ACT, NO.58 OF 1995KANTORO YA MOPRESIDENTE
No 1521 4 Oktoboro 1995
MOLAO WA 58, 1995 MOLAO WA BOLAODI BJA MANGWALO A THUTO BJA AFRIKA BORWA, 1995
Se, ke tsebio ya gore Mopresidente o dumete Molao wo o latelago, wo o 
tsebiwago bjalo ka tshedimoo ka kakareto
MOLAO
Go kgontha twetopele le tiragato ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba 
mme maikemietong ao gwa hlangwa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa 
le go dumelela merero yeo e kgokaganego le seo.
(O saenilwe ke Mopresidente ka leleme la Seisemane)(O dumeletwe ka la 28 
Setemere 1995)
OBEILWE ke Palamente ya Repapoliki ya Afrika Borwa ka mokgwa wo o latelago:- 
Ditlhaloo
  Mo Molaong wo, ntle le ge seo se lebiitwego se hlaloa ka mokgwa wo mongwe  

    "Bolaodi" e ra Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa bjo bo 
    hlamilwego ka seripa sa 3(viii) 
    "khamphani" e ra khamphani goba mohlakanelwa wo o tswaletwego, teo di 
    ngwadiitwego ka tlase ga molao wo mongwe le wo mongwe, mme di fana ka 
    thuto le tlhahlo go baomi ba tona goba bareki;(v) 
    "Molaodi-Pharephare" e ra Molaodi-Pharephare wa Thuto;(I) 
    "Letona" e ra letona la Thuto mabapi le diripa ta 4(2), 4(4), 4(5), 4(6), 
    5(1)9(c), 11, 13(2), 14 le 15(2), Letona la Thuto go tee le Letona la ta 
    Meomo; (vi) 
    "Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba" e ra Legora la Mangwalo a Thuto 
    la Bosethaba leo le dumeletwego ke Letona go ngwadia maemo a bosethaba 
    le mangwalo a thuto; (vii) 
    "porofeene ya borutii yeo e beakantwego" e ra mokgatlo goba mohlakanelwa 
    wo e lego leloko la Khansele ya Setswalle sa Boomi sa Thuto yeo e 
    hlamilwego go ya ka Molao wa Setswalle sa Boomi sa Thuto, 1993 (Molao wa 
    146 wa 1993), mme o dumelelwa ke Letona maikemietong a Molao; (ii) 
    "Tlhaloo" e ra tlhaloo ka molawana; (x) 
    "lengwalo la thuto " e ra tumelelo ya semolao ya go twelela ga palo le 
    mehuta yeo e nyakegago ya meputso le dinyakwa te dingwe magatong ao a 
    itego a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba bjalo ka ge go bewa ke 
    makgotla ao a amegago ao a ngwadiitwego mabakeng ao ke Bolaodi bja 
    Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa; (iv) 
    "ngwadiwa" e ra go ngwadiwa go ya ka Legora la Mangwalo a Thuto la 
    Bosethaba; (iii) 
    maemo" e ra ditlhaloo teo di ngwadiitwego ta dipoelo ta thuto le 
    tlhahlo le dinyakwa ta tlhahlobo teo di sepelelanago le seo. (ix) 
Maikemieto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba 
  Maikemieto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba ke go - 
    hlola legora leo le kopanego la bosethaba la dipoelo ta thuto; 
    hlola phihlelelo go, tsela le twelopele ka gare go thuto, tlhahlo le 
    ditsela ta go ithutela moomo; 
    kaonafata boleng bja thuto le tlhahlo; 
    oketa lebelo la go bueta morago kgethologanyo ya pele ka go thuto, 
    tlhahlo le dikgoba ta meomo; ka go dira bjalo 
    gwa thua tweleto yeo e feletego ya methopo ya bokgoni bja baithuti le 
    leago le ekonomi ya sethaba ka bophara. 
Go hlangwa ga Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa
  Mo go hlangwa setho sa molao seo se bitwago Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja 
  Afrika Borwa. 
Tlhamo ya Bolaodi
  (1) Bolaodi bo tla dirwa ke modulasetulo yo a tlago kgethwa go ya ka seripana 
  sa (2), maloko ao a tlago kgethwa go ya ka diripana ta (3) le (4) le 
  mohlankedi-phethii yo a tlago kgethwa go ka seripana sa (7). 
  (2) Letona le tla kgetha motho yo a nago le maitemogelo le bokgoni mererong 
  yeo e amanago le meomo ya Boalodi, go ba modulasetulo wa Bolaodi.
  (3) Letona le tla kgetha batho bao ba latelago bjalo ka maloko a Bolaodi, ka 
  mokgwa wo o hlalowago go seripana sa (4) 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke Molaodi-pharephare; 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke dihlogo ta mafapha a thuto a 
      diporofensi; 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke Molaodi-pharephare: Ta Meomo 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke Lekgotla la Tlhahlo ya Bosethaba; 
      maloko a mabedi ao a kgethilwego ke mekgatlo ya bosethaba yeo e emelago 
      boomi bo bo kopanego; 
      maloko a mabedi ao a kgethilwego ke mekgatlo ya bosethaba yeo e emelago 
      kgwebo yeo e kopanego; 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke Komiti ya Dihlogo ta Yunibesithi yeo 
      e hlamilwego ke seripa sa 6 sa Molao wa Yunibesithi, 1955 (Molao wa No 61 
      wa 1955); 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke Komiti ya Dihlogo ta Yunibesithi yeo 
      e hlamilwego ke seripa sa 2 sa Molao wa Dithekinikone, 1993 (Molao wa No 
      125 wa 1993); 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke lekgotla la bosethaba leo le emelago 
      balaodi ba dikholethe ta borutii mme ba dumelelwa ke Letona mabapi le 
      se; 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke lekgotla la bosethaba leo le emelago 
      balaodi ba dikholethe ta dithekinikale mme di dumelelwa ke Letona mabapi 
      le se; 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke lekgotla la bosethaba leo le emelago 
      dikholethe ntle le dikholethe ta borutii le dithekinikale mme di 
      dumelelwa ke Letona mabapi le se; 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke mekgatlo ya bosethaba yeo e emelago 
      lefapha la thuto ya mathomo ya batho ba bagolo mme le dumelelwa ke Letona 
      mabapi le se; 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke mekgatlo ya bosethaba yeo e emelago 
      lefapha la tweleto ya thuto ya motheo ya bana mme le dumelelwa ke Letona 
      mabapi le se; 
      maloko a mabedi ao a khethilwego ke porofeene yeo e kopanego ya barutii 
      maloko a mabedi ao a kgethilwego ke mekgatlo ya bosethaba yeo e emelago 
      bahlahleledi le bahlahli mme ba dumelelwa ke Letona mabapi le se; 
      leloko le tee leo le kgethilwego ke mekgatlo ya bosethaba yeo e emelago 
      lefapha dinyakwa ta thuto yeo e ikgethago mme le dumelelwa ke Letona 
      mabapi le se; 
      Maloko ao a sa fetego a tshela ao a kgethilwego ke Letona ka go omia 
      matla a gagwe 
      Maloko ao a sa fetego a mabedi ao a kgethilwego ke Bolaodi ka go omia 
      matla a bjona mme a fetetwa go Letona go dumelelwa. 
  (4) Go nyaka dikgetho bjalo ka ge go beilwe go seripana sa (3), Letona le tla 
  ntha tsebio ka go Kuranta ya Mmuo ka maikemieto a gagwe a go thwala 
  maloko a Bolaodi, mme o tla kgopela lekgotla goba mokgatlo wo mongwe le wo 
  mongw e mo mafapheng ao a boletwego go seripana sa (3), go hlagia maina a 
  batho bao, go ya ka maitemogelo le bokgoni mererong yeo e lego mabapi le 
  meomo ya Bolaodi, e ka bago baomi ba maleba go ka thwalwa bjalo ka maloko a 
  Bolaodi, mme ge go hlagiwa maina a bao ba kgethilwego, go tla etwa molao wa 
  boemedi.
  (5) Mabakeng a dikgetho teo di boletwego go temana ya (n) ya seripana sa 
  (3), ga go na kgetho ya go feta motho o tee yeo e tlago dirwa ke mokgatlo goba 
  kopano yenngwe le ye nngwe.
  (6) Leloko la Bolaodi ntle le mohlankedi-phethii, le tla dula kantorong 
  lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro, bjalo ka ge go tla twa go Letona, 
  nakong ya go thwalwa ga gagwe, mme leloko le ka nna la kgethwa gape go 
  fetieta pele nako ya gagwe ya go dula kantorong ge nako ya gagwe ya mathomo 
  e fetile.
  (7) Letona ge a tlata sekgoba se sengwe le se sengwe o tla ela hloko 
  ditlhaloo ta seripana sa (3) 
  (8) Maloko ao a boletwego mo go seripana sa (2) le (3), a tla re, ka tumelelo 
  ya Letona, a kgetha motho yo a nago le bokgoni go ba mohlankedi-phethii mo 
  mabakeng a moomo ao a tlago bewa ke Bolaodi ka tumelelo ya Letona , yeo e 
  filwego go tee le Letona la ta Matlotlo.
Meomo ya Bolaodi 
  (1) Go ya ka ditlhaloo ta seripana sa (2), Bolaodi bo tla  
    (i) hlokomela twetopele ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba: le 
    (ii) go hlama le go kwalakwata melaotshepeto le dinyakwa ta -
      go ngwadiwa ga makgotla ao a nago le maikarabelo a go hlama maemo goba 
      boleng bja thuto le tlhahlo: le 
      tumelelo ya makgotla ao a nago le maikarabelo a go ela hloko le go 
      sekaseka diphihlelelo go ya ka maemo ao goba mangwalo a thuto: 
    hlokomela tirio ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba, go akareta le 
     
      go ngwadiwa le tumelelo ya makgotla ao a bolelwago go temana ya (a) le go 
      fiwa ga meomo: 
      go ngwadiwa ga maemo a bosethaba le mangwalo a thuto: 
      magato a go netefata go sepelelana le melao ya tumelelo: le 
      magato a go netefata gore maemo le mangwalo a thuto ao a ngwadiitwego a 
      phenkgiana le a bodithabathaba: 
    eleta Letona mo mererong yeo e amago ngwadio ya maemo le mangwalo a thuto: 
    le 
    maikarabelo a taolo ya matlotlo a Bolaodi. 
  (2). Bolaodi bo tla ala morago maikemieto a Legora la Mangwalo a Thuto la 
  Bosethaba bjalo ka ge go hlaloitwe go seripa sa 2 mme bja dira meomo ya 
  Bolaodi bjalo ka ge go hlaloitwe go seripana sa (1) 
    morago ga go ikgokaganya le thomianommogo ya mafapha a mmuo, makgotla a 
    mmuo, dikhamphani, makgotla le ditlhangwa teo di nago le maikarabelo go 
    thuto, tlhahlo le tumelelo ya maemo ao a tlago dumelelwa ke Legora la 
    Mangwalo a Thuto la Bosethaba: 
    go elwa hloko bokgoni bja Palamente le tlhakamelao ya porofensi go ya ka 
    seripa sa 126 sa Molaotheo, le ditokelo, matla le meomo ya makgotla a taolo 
    a yunibesithi goba diyunibesithi le thekinikone goba dithekinikone bjalo ka 
    ge go hlaloitwe ka go wo mongwe le wo mongwe wa Palamente. 
Meomo ya mohlankedi-phethii
  (1) Mohlankedi-phethii o tla  
    ba le maikarabelo go Bolaodi go diragata mediro ya yona go ya ka Molao wo: 
    hlokomela bahlankedi le baomi ba Bolaodi: le 
    go ba mohlankedi wa ta dithelete ta Bolaodi yo a nago le maikarabelo a go 
    ngwala dithelete teo di amogelwago, ditefelo le dithoto teo di uthago 
    teo di rekwago ke Bolaodi. 
  (2) Mohlankedi-phethii o tla thuwa mo meomong ya gagwe go ya ka seripana sa 
  (1) ke bahlankedi le baomi bao ba Bolaodi go ya ka mo mohlankedi-phethii a 
  ka laelago ka gona lebakeng le.
Matla a Bolaodi
  (1) 
    Bolaodi bo ka hlama dikomiti mme bja kgetha batho bao e sego maloko a 
    Bolaodi go dikomiti teo. 
    Bolaodi bo tla kgetha modulasetulo wa komiti ye nngwe le ye nngwe. 
    Bolaodi bo ka walalanya goba bja aga komiti ka leswa 
    Bolaodi bo ka fa maatla a bjona, ntle le matla ao go bolelwago ka wona go 
    seripa se, go ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti, fela bo se teelwe matla ao 
    a bo filego mme ka nako ye nngwe le ye nngwe bo ka tea matla ao. 
    Bolaodi bo ka fetola goba go beela thoko sephetho sa komiti yeo. 
  (2) Bolaodi bo ka rarolla dikgakgano mabapi le tiragato ya meomo yeo e 
  bolelwago go seripa sa 5.
  (3) Bolaodi bo ka reka goba bja tloa dithoto.
  (4) Bolaodi bo ka dira gore go dirwe dinyakiio teo bo teago gore 
  kemaswanedi a go dira meomo ya bjona.
  (5) Bolaodi bo tla dira moomo wo mongwe le wo mongwe wo Letona a tlago o 
  laela wo o sepelelanago le Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba.
Dikopano ta Bolaodi le dikomiti 
  (1) Dikopano ta Bolaodi goba ta dikomiti di tla swarwa ka dinako teo le 
  mafelo ao modulasetulo wa Bolaodi goba komiti a ka di beago. 
  (2) Tshepeto ya Bolaodi goba ya komiti e ka se itiwe ke sekgoba seo se 
  bulegilego mo go Bolaodi goba komiti, bjalo ka ge e le gore
  (3) modulasetulo wa Bolaodi goba wa komiti ga a gona kopanong ya Bolaodi goba 
  komiti, ge go le bjalo, maloko ao a lego gona a tla kgetha motho magareng a 
  bona go dula setulo kopanong yeo.
  (4) Bolaodi bo swanete go bea melao ya tshepeto ya ditaba dikopanong ta 
  bjona goba dikopanong ta komiti, go akaretwa le khoramo ya dikopano teo.
Go tlogela kantoro ga maloko a Bolaodi
  Modulasetulo goba leloko le lengwe le lengwe la Bolaodi ao go boletwego ka 
  bona go seripa sa 4(3) ba tla tlogela kantoro ge  
    dithoto ta gagwe di terwe goba a tsena ka gare ga kwano le bao a ba 
    kolotago; 
    e ba o okwa bjalo ka motho yo a arakanego mogopolong go ya ka molao wo 
    mongwe le wo mongwe; 
    a ile a se be gona dikopanong te tharo ta go latelana ta Bolaodi ntle le 
    tumelelo go twa go Bolaodi; 
    a kgopela go itokolla ka go fa tsebio ka go ngwala go Letona; goba 
    nakong ya go ba gona ga gagwe kantorong, o ile a hwetwa molato wa bosenyi 
    mme wa iwa kgolegong ntle le tefio. 
Dithelete ta Bolaodi 
  (1) Dithelete ta Bolaodi di tla dirwa ke  
      dithelete teo di beilwego ke Palamente go tweleta maikemieto a 
      Bolaodi; 
      dithelete teo di amogetwego ke Bolaodi go ya ka melawana ya seripa sa 
      14; 
      dithelete teo di hweditwego ka dikadimo teo di dirilwego ke Bolaodi ka 
      tumelelo ya Letona, yeo e filwego go tee le Letona la ta Matlotlo; 
      dimpho, diabelwa goba diroyalithi teo di amogetwego ke Bolaodi; le 
      maokoto a dipeeleto ta poloko 
  (2) Bolaodi bo tla ntha thelete ya ditshenyegelo ta meomo ya yona.
    (3) 
    (a) Bolaodi mo ngwageng wo mongwe le wo mongwe wa dithelete, ka nako yeo le 
    ka mokgwa wo Letona le ka kganyogago ka gona, bo tla tlia ditatamente ta 
    ditekanyeto ta letseno le ditshenyegelo ta ngwaga wo o thomago go Letona 
    gore di dumelelwe. 
    (b) Dithelete teo di boletwego go seripana sa (1)(a) di tla omiwa ke 
    Bolaodi go ya ka setatamente seo se dumeletwego sa temana ya (a), mme 
    thelete yeo e sa omiwago e tla fetietwa pele go letseno la ngwaga wa 
    dithelete wo o latelago. 
  (4) Go ya ka ditlhaloo ta seripana (3)(b), Bolaodi bo ka beeleta seripa se 
  sengwe le se sengwe sa dithelete ta bjona, bjalo ka ge Letona, go tee le 
  Letona la ta Matlotlo ba ka dumela.
  (5) Bolaodi bo ka lefia goba bja fetia ditefelo ta -
    go dumelelwa ga ngwadio goba tumelelo; le 
    ditirelo teo di fiwago ke Bolaodi 
Bahlankedi le baomi ba Bolaodi 
  Bolaodi bo ka, go ya ka mabaka a moomo ao a beilwego ke Bolaodi ka tumelelo 
  ya Letona, go tee le Letona la ta Matlotlo, kgetha bahlankedi le baomi bjalo 
  ka ge Bolaodi bo ka bona go le bohlokwa go phethagata meomo ya bjona go ya 
  ka Molao wo. 
Dithuatiro (allowances) le megolo ya maloko a Bolaodi le dikomiti 
  Modulasetulo, leloko le lengwe le le lengwe la Bolaodi le motho yo mongwe le 
  yo mongwe yo a kgethilwego bjalo ka leloko la komiti ka tlase ga seripa sa 
  7(1) yo a sego moomong wa lebaka ka moka wa mmuo, a ka lefelwa ke Bolaodi, 
  meomong yeo a e dirago mabapi le merero ya Bolaodi goba komiti  
    ditshenyegelo ta maeto le dithuatiro te dingwe; le 
    lebakeng la modulasetulo wa Bolaodi, go ka ba le koketo ya mogolo go ya mo 
    Letona, go tee le Letona la ta Matlotlo ba ka bonago. 
Tshenko ya dipuku le pego ya ngwaga
  (1) Dipuku ta diakhaonto le ditatamente ta dithelete ta Bolaodi di tla 
  tsinkelwa ke Radipuku-Pharephare mafelelong a ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa 
  dithelete. 
  (2) Bolaodi bo swanete go hlagia, pele ga dikgwedi te tshelelago morago ga 
  pheletong ya ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa dithelete, pego go Letona ka 
  mokgwa wo Letona le nyakago ka gona mo moomong wa bjona nakong ya ngwaga wa 
  dithelete, go akareta le letlakala la thadio leo le sekasekilwego ke ba 
  dipuku le setatamente sa letseno le ditshenyegelo.
  (3) Letona le tla hlagia dikgatio ta pego, go akareta le letlakala la 
  thadio le setatamente sa letseno le ditshenyegelo teo di bolelwago go 
  seripana sa (2), ka Palamenteng lebakeng la matati a 14 morago ga go amogela 
  pego yeo ge e le gore Palamente e dute setlheng sa ka mehla, goba ge 
  Palamente e sa dula ga mehleng, e tla ba matati a 14 morago ga go thoma ga 
  setlha sa mehleng.
Melawana
  Bolaodi, ka tumelelo ya Letona, bo ka hlama melawana mabapi le   
    morero wo mongwe le wo mongwe wo, go ya ka Molao wo, o swanete goba o 
    dumelete go hlangwa: 
    dithelete teo di lefelwago Bolaodi ta merero yeo go bolelwago ka yona go 
    seripa sa10(5)(a) le (b); le 
    morero wo mongwe le wo mongwe wo o swanetego go laolwa goba o nyakega go 
    diragata ditlhaloo ta Molao wo. 
Ditlhaloo ta lebaka la diphethogo ta makgotla ao a lego gona 
  (1) Lekgotla le lengwe le le lengwe leo le tlhamilwego ka molao leo le dirago 
  meomo ya go swana le ya Bolaodi bjalo ka ge go hlaloitwe go seripa sa 5 le 
  tla twela pele go dira meomo yeo go fihlela lekgotla leo le fediwa goba 
  meomo ya lona e fetolwa ke molao. 
  (2) Ga go lekgotla leo le hlaloitwego go seripana sa (1) le tlago fediwa 
  goba meomo ya lekgotla le lengwe le le lengwe le le bjalo ya fetolwa pele ga 
  ge Bolaodi le lekgotla bobedi di senkile ditlamorago ta phedio goba phetogo 
  yeo le tiragato ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba mme ba dirile 
  dithiinyo go Letona.
  (3) Seripa se se ka se diriwe go lekgotla le le lengwe le le lengwe leo le 
  hlamilwego ka molao wa poraebete wa Yunibesithi.
Leina le le kopana
  Molao wo o tla bitwa Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa. 




Sefoka se seswa sa Afrika Borwa
Peakanyo le seo se emelwago ke Sefoka se seswa
Sefoka se bopsa ke dikarolwana te di latelanago teo di rulagantwego go ya ka didiko teo di beilwego godimo ga te dingwe.
Moeno - !ke e: /xarra //ke, wo o ngwadilwego ka leleme la Khoisan la sethaba sa /Xam, gomme wona o ra gore: batho ba ba fapanego ba kopane. Moeno o lebiitwe go maitekelo a motho yo mongwe le yo mongwe a go kopanya kgopolo le tiro. Ge re lebelete sethaba ka moka, moeno o bolela gore se swanete go kopana le go ba le ponelo e tee le boikgantho bjalo ka sethaba - Kopano ka gare Phapano.
Manaka a Tlou - a emete bohlale, maatla, maitshwaro le go hloka magomo.
Makala a korong - ka gare ga sediko seo se bopsago ke manaka a tlou - a emete go kgona go belega, kgolo le tlhabollo ya bokgoni, phepo ya batho le karolo ya temo ya ya mabu.
Kotse - sebopego sa kotse ya gauta se nyakile go ba sa nkgokolo. Se na le dikarolo te pedi: boitebio le go iphemela ga semoya.
Dibopego ta batho - di twa go dibopego ta lebje la Linton, leo e lego mohlala wo o tsebjago lefase ka bophara wa botaki bja Afrika Borwa, leo ka nako ye le lego go Misiamo wa Afrika Borwa go la Cape Town. Batho ba maKhoisan bao e lego bona ba phetego pele, Afrika Borwa ba re fa bohlatse bja botho le bohwa bja rena bjalo ka batho ba Afrika Borwa. Diswantho di bonthwa o kare go a dumedianwa, gomme se se bontha kopano. Se gape se emela le mathomo a tlhabollo ya motho gore a be le ponelo ya go ba moagi le gore re batho ka moka ga rena.
Lerumo le molamo - ke maswao a boithireleto le taolo - gape di emela le maoto a maatla a tlhame. Lerumo le molamo di robaditwe, gomme se se bontha khuto.
Protea - ke seupo sa bobotse bja naga ya geo le kgolo ya bokgoni bja rena bjalo ka sethaba ka go latela Tsooloo ya Afrika - gape e bontha kgolo yeo e feletego ya teo di twago mabung gomme di noetwa go twa godimo.
Tlhame - bjale ka ge e bonthwa e fofa - se se bontha setlamorago sa kgolo le lebelo. Ke nonyane ye maatla yeo maoto a yona a bonthwago bjalo ka lerumo le molamo - e tloga e bontha gabotse gore tlhame e ikemiedite go sepela e nyakana le dinoga gomme se se bontha go ithireleta kgahlanong le manaba. Ke morongwa go twa godimo gomme o tlia dithogofato lefaseng, gomme se se bontha gore ke kemedi ya bogolo bja semoya. Maphego a yona ao a bulegilego a bontha gore sethaba sa geo se a tlhatloga, mola gape e re fa le thireleto.
Letati le le tlhabago - le emela go kganya le bobotse. Le bontha tshepo ya tswalo leswa, go kgona go nagana, tsebo, kahlolo ye botse le go nyaka go twelela. Ke kemedi ya fao bophelo bo twago gona, ya seeta le go felela ga motho.
Sebopego seo se feletego sa Sefoka, se botha sediko sa ka tlase se kopanywa le sa ka godimo gomme se se bontha go hloka magomo. Tsela ye e kopanyago karolo ya ka tlase ya sekorolo, ka go latela tsela ya manaka a tlou, le mothalo wo letati le twelelago ka godimo ga wona, di dira sebopego sa lee seo tlhame e twelelago go sona. Se se emela tswalo leswa ya sethaba sa rena sa bagale.
Moomo wa Sefoka
Ke leswao la maemo a godimo la Mmuo. Le twelela go dipampiri ta mmuo ka moka go swana le: dipasporoto, ditifikeiti ta matswalo, lenyalo, lehu le sekolo. Sefoka se seswa se thiba seo se bego se le gona Afrika Borwa go tlogela ka la 17 Setemere 1910. Phethoo e lebiitwe go go bontha diphethogo ta demokrase Afrika Borwa le lerato la naga le leswa.
Moomo wa go rulaganya
Kgoro ya Botaki, Khalthara, Saense le Tegnoloti e ile ya dira kgopelo ya dikgopolo mabapi le Sefoka se seswa go twa go sethaba, mo ngwageng wo o fetilego. Ka go latela ditshwayo go twa go sethaba gammogo le Kabinete go ile gwa ngwalwa taelo. Ba Ditirelo ta Mmuo ta Dikgokagano le Tshedimoo (GCIS) ba ile ba bonana le Design South Africa - e lego mokgatlo wo o emelago diajensi ta barulaganyi gore o fe taelo go barulaganyi ba maemo a godimo ba lesome ka gare ga naga. Go ile gwa kgethwa barulaganyi ba bararo gomme thulaganyo ya Mna. Iaan Bekker e ile ya amogela ke Kabinete gore e be yona ya Sefoka. Mna. Bekker ke Modaerektoro wa khampani yeo e bitwago FCB Group gomme yena o ete a rulaganthite maswao a manthi a mekgatlo ya poraefete le ya sethaba.
Sefoka se seswa se hlohleleta kgopolo ya Batho Pele
Batho Pele ke mmolelo wa Sesotho wo o thaopago bodirela mmuo gore bo tla direla batho ka moka ba Afrika Borwa. Ditheo ta Batho Pele ke tona teo Sefoka se seswa se itshetlegilego go tsona. Ka la 1 Oktoboro 1997, bodirela mmuo bo ile bja thoma ka lesolo la Batho Pele leo le bego le lebiitwe go kaonafato ya kabelo ya ditirelo go batho.
Batho Pele ke go ithaopa go dito le thomelo ya go:
Go reriana ka mehla ka ga khwaliti ya ditirelo teo di fiwago
Go bea seemo sa tirelo mabapi le boleng bja ditirelo te di fiwago
Go dira gore batho ba kgone go fihlela ditirelo gagolo bao peleng ba bego ba phaetwe thoko
Go netefata hlompho ka go latela seemo seo se beilwego mabapi le go swara badirii ba ditirelo
Go fa tshedimoo ye kaone mabapi le ditirelo gore badirii ba be le tshedimoo ya maleba
Go hlohleleta go omela pepeneneng mabapi le gore ditirelo te diswa di fiwa bjang
Go phoolla go palelwa le diphoo gore mathata a rarollwe ka tsela ya maleba.
Go dira gore tirelo e lekane le thelete gore badirii ba bone gore mothelo wa bona o omiwa ka tsela ya maleba.
Re swanete go oma mmogo gore re netefata gore bjalo ka mmuo le batho, re dira gore ditheo ta Batho Pele di kgonege go sethaba seo se omelago bophelo bjo bokaone.
Compiled by: Government Communication and Information System (GCIS), April 2000
MATSENO
Rena, batho ba Afrika-Borwa, Re elelwa ditlhokatoka ta rena ta maloba;
Re tlotla bao ba ilego ba hlokofaletwa toka le tokologo nageng ya gaborena;
Re hlompha bao ba ilego ba katanela go aga le go hlabolla naga ya gaborena; ebile
Re dumela gore Afrika-Borwa ke ya batho bohle ba ba dulago go yona; re le ngata e tee le ge re
fapana ka dito;
Ka fao, ka baemedi ba rena bao ba kgethilwego ntle le kgapeleto, re amogela molaotheo wo bjalo
ka molaomogolo wa Repabliki gore re tlo -
Fodia diphapano ta kgale mme re bope sethaba seo se theilwego godimo ga dikelo ta
temokrasi, toka sethabeng le ditokelomotheo ta batho;
Aga motheo wa sethaba se se lokologilego sa temokrasi moo mmuo o theilwego godimo ga
thato ya batho gomme moagi yo mongwe le yo mongwe a ireleditwego ke molao;
Kaonafata khwalithi ya bophelo bja baagi ka moka le go lokolla bomakgoni bja motho yo
mongwe le yo mongwe; le go
Aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi yeo e ka kgonago go tea maemo a yona a
maswanedi bjalo ka sethaba se se ikemetego ka noi dithabeng ta lefase ka bophara.
E ke Morena a ka boloka sethaba sa geo.
Nkosi Sikelel' iAfrika. Morena boloka setjhaba sa heso.
God sen Suid-Afrika. God bless South Africa.
Mudzimu fhatutshedza Afurika. Hosi katekisa Afrika.
^
KGAOLO YA 1
Mabakatheo
Repabliki ya Afrika-Borwa
1. Repabliki ya Afrika Borwa ke naga e tee yeo e ikemetego ya temokrasi yeo e theilwego
godimo ga dikelo te di latelago:
(a) Seriti sa setho, phihlelelo ya tekano le twetopele ya ditokelo ta botho le ditokologo.
(b) Go se kgetholle batho go ya ka mmala le bong.
(c) Bogolo bja Molaotheo le puo ya molao.
(d) Ditshwanelo ta batho ka moka ba bagolo ta go bouta, lenaneo le le swanago ka bophara
la bakgethi, dikgetho ta ka mehla le puo ya temokrasi ya makgotlanti, go kgonthia
maikarabelo, boikarabelo le tokologo.
Bogolo bja Molaotheo
2. Molaotheo wo ke wona molaomogolo wa Repabliki; molao goba maitshwaro ao a
thulanago le wona ga a amogelege, gomme ditlemo teo di tweletwago ke wona di swanete
go phethagatwa.
Boagi
3. (1) Go na le boagi bjo bo swanago bja Afrika-Borwa.
(2) Baagi ka moka ba -
(a) lebanwe ke ditokelo, ditshwanelo,le dikholo ta boagi ka go lekana; le
(b) go phetha mediro le maikarabelo a bona a boagi ka go lekana.
(3) Molao wa sethaba o swanete go beakanyeta khwetagalo, tahlegelo le pueto ya boagi.
Koa ya Sethaba
4. Koa ya sethaba ya Repabliki e laolwa ke Mopresidente ka tirio ya kgoeleto.
Fologa ya Sethaba
5. Mebala ya fologa ya Repabliki ke boso, gauta, talamorogo, boweu, bohwibidu le
botalalerata bjalo ka ge go hlaloitwe ebile go thadilwe etulong 1.
Maleme
6. (1) Maleme a semmuo a Repabliki ke Sesotho sa Leboa, Sesotho, Setswana, SeSwati,
SeVenda, SeTsonga, Seafrikanse, Seisimane, Setebele, Sethosa le SeZulu.
(2) Ka go lemoga tirio le maemo a tlase a maleme a gaborena a seto, te di hlotwego ke
histotri ya rena, mmuo o swanete go tea magato a maleba a a bonalago go phagamia maemo
le go tweta pele tirio ya maleme a.
(3) (a) Mmuso wa sethaba le mebuo ya diprofense e ka omia maleme a a itego a
semmuo mabakeng a semmuo, gomme go elwa hloko tirio, kgonagalo,ditshenyegelo,mabaka
a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo ta Sethaba ka moka goba ta profense ye e
amegago, eupa mmuo wa sethaba le mmuo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanete go
omia bonnyane maleme a mabedi a semmuo.
(b) Mebuo ya selegae e swanete go ela hloko tirio ya polelo le dikganyogo ta baagi ba
yona.
(4) Mmuo wa sethaba le Mebuo ya diprofense, ka go omia magato a semolao le a
mangwe, e swanete go laola le go hlokomela tirio ya maleme a semmuo. Ntle le go phaela
thoko mabaka a karolo ya (2), maleme ka moka a semmuo a swanete go fiwa maemo a a
swanago gomme a diriwe ka tekatekano.
(5) Boto ya Maleme ka moka a Afrika-Borwa(A Pan South African Language Board) yeo e
theilwego ka molao wa sethaba e swanete -
(a) go tweta pele le go hlola mabaka a maleba a tlhabollo le tirio ya -
(i) maleme ka moka a semmuo;
(ii) maleme a MaKhoi, Manama le a Masan; le
(iii) polelo ya dika (ya dimumu le difoa); le
(b) go tweta pele le go tiieta tlhompho ya -
(i) maleme ka moka a tlwaelo ao a omiwago ke dithaba ka Afrika-Borwa go akaretwa
Sejeremane, Segerika Segujarati, Sepotokisi, Setamil Setelegu, Seurdu; le
(ii) Searabiki, Seheberu, Sanskrit le a mangwe a a dirietwago mabaka a sedumedi ka
Afrika-Borwa.
KGAOLO YA 2
MOLAO WA DITOKELO
Ditokelo
7. (1) Molao wo wa ditokelo ke wona leswika la motheo la temokrasi mono
Afrika-Borwa.Molao wo o akareta ditokelo ta batho ka moka nageng ya rena mme wa tiieta
dikelo ta temokrasi ta tlhomphano ya setho, tekatekano le tokologo.
(2) Mmuo o swanete go hlompha, go ireleta, go tweta pele le go phethagaa ditokelo
teo di lego ka go Molao wa Ditokelo.
(3) Ditokelo teo di lego ka Molaong wa Ditokelo di angwa ke mellwane yeo e hwetwago
goba yeo e ukangwego mo karolong ya 36 goba mo gongwe mo Molaong wo.
Tirio
8 (1) Molao wa Ditokelo o ama melao ka kakareto gomme o tlama pewomolao,
khuduthamaga,lekgotlatoka, le makala ka moka a mmuo.
(2) molawana wa Molao wa Ditokelo o tlama baagi ba tlhago goba motho wa semolao, ge
e le gore, goba ka moo go kgonagalago, go hlokomelwa mohuta wa tokelo goba mohuta wa
tshwanelo ye nngwe le ye nngwe yeo e gapeletwago ke tokelo yeo.
(3) Ge go diriwa melawana ya Molao wa Ditokelo go baagi ba tlhago goba go motho wa
semolao go ya ka mabaka a karolwana (2), kgorotsheko -
(a) gore e tle e fe maatla go tokelo Molaong, e swanete go kgontha, goba moo go
hlokegago e twete pele, molaosetlwaedi go fihla moo e lego gore pewomolao ga e kgone go
fa sephetho tokelong yeo; gomme
(b) e ka tweta pele melawanatlwaelo go fokota tokelo ge e le gore phokoto e sepelelana
gabotse le karolwana 36(1).
(4) Motho wa semolao o swanete ke ditokelo teo di lego ka go Molao wa Ditokelo go ya
ka mohuta wa ditokelo le dinyakwa ta motho yoo wa semolao.
Tekano
9. (1) Batho bohle ba a lekana pele ga molao, gomme ba swanete go hweta thireleto
le kholego te di lekanago ta molao.
(2) Go lekana go akareta go ba le boipshino bjo bo tletego bja ditokelo ka moka le
ditokologo.Go tweta pele phihlelelo ya tekano, magato a semolao le a mangwe ao a hlamilwego
ka nepo ya go ireleta le go tweta pele batho goba dihlopha ta batho, teo di areditwego ke
kgethollo a ka tewa.
(3) Mmuo ga wa swanela go kgetholla thwii goba ka mokgwa wa tharedi motho mang goba
mang, lebakeng le itego goba mabakeng ao a akaretago mohlobo, bong, boimana, seemo mabapi
le lenyalo, morafe goba seto, mmala, tshekamelo ya bong, bogolo, bogole, bodumedi, letswalo,
tumelo, eto, polelo le matswalo.
(4) Ga go motho yo a swanetego go kgetholla thwii goba ka bomeneta motho yo mongwe
go ya ka mabaka ao a tweleditwego go karolwana (3). Molao wa sethaba o swanete go
hlangwa gore o thibele goba go itia kgethollo ye e sa nyakegego.
(5) Kgethollo go ya ka lebaka goba ka mabaka ao a tweleditwego go karolwana (3) ga se
ya toka, ntle le ge go tweleditwe gore kgethollo yeo ke ya toka.
Seriti sa botho
10. Motho mang le mang o na le seriti sa gagwe sa seng, le tokelo ya gore seriti seo se
hlomphiwe le go ireletwa.
Bophelo
11. Motho mang le mang o na le tokelo ya go phela.
Tokologo le thireleto ya motho
12. (1) Mang le mang o na le tokelo ya bolokologi le thireleto bjalo ka ge e le motho,
gomme go teo go akaretwa tokelo ya -
(a) go se amogwe tokologo ntle le lebaka la go kwagala;
(b) go se golegwe ntle le tsheko;
(c) go se angwe ke mehuta yohle ya kgaphamadi e ka ba go twa sethabeng goba Mathokong
a praebete;
(d) go se hloriwe ka mokgwa ofe goba ofe; le
(e) go se swarwe goba go se hlokofatwe ka sehlogo, ka go hloka botho goba ka mokgwa
wa go nyefola.
(2) Mang le mang o na le tokelo ya maemo a mmele le monagano, yeo e akaretago tokelo
ya -
(a) go iteela sephetho mabapi le ta pelegi;
(b) thireleto mmeleng le taolong ya mebele ya bona; le
(c) go se dirwe maitekelo a saense goba kalafo ntle le kweio le tumelelano.
Bokgoba, bohlanka, le go omiwa ka kgapeleto
13. Ga go motho yoo a swanetego go dirwa lekgoba, mohlanka goba go omiwa ka
kgapeleto.
Sephiri
14. Mang le mang o na le tshwanelo ya go ba le thopa; yeo e akaretago tokelo ya gore go
se be le -
(a) phuruphuto ya gagwe ka seng goba legae;
(b) phuruphuto ya dithoto ta gagwe;
(c) go amogwa diphahlo ta gagwe; goba
(d) tsenatseno dikgokaganong ta bona ta sephiri.
Tokelo ya Bodumedi, Tumelo le kgopolo
15. (1) Mang le mang o na le tokelo ya bolokologi bja letswalo, bodumedi, monagano,
tumelo le kgopolo.
(2) Merero ya bodumedi e ka phethagatwa mafelong a mmuo goba mafelong ao a thuwago
ke mmuo, ge fela e le gore -
(a) merero yeo e latela melao yeo e beilwego ke bolaodi bja maleba bja sethaba;
(b) e phethagatwa ka mokgwa wa go lekana; le gore
(c) tsenelo ya merero yeo ga se ya kgapeleto.
(3) (a) karolo ye ga e thibele molao wo o amogelago -
(i) manyalo ao a phethagaditweng ka molao wa seto sefe goba sefe goba tshepedio ya
sedumedi,molao wa motho ka nama goba molao wa lapa le itego; goba
(ii) ditshepedio ta motho ka boyena gotee le molao wa lapa go latela seto se itego goba
seo se latelwago ke batho bao ba latelago tumelo ye itego.
(b) Kamogelo go ya ka temana ya (a) e swanete go sepediana le karolo ye gammogo le
melawana ye mengwe ya Molaotheo.
Tokologo tlhagiong ya maikutlo
16. (1) Mang le mang o na le tokelo ya go ntha maikutlo, yeo e akaretago -
(a) tokologo ya dikgatio le diphatlalati te dingwe;
(b) tokologo ya go amogela goba go abela tshedimoeto goba dikakanyo;
(c) tokologo ya boithomelo bja ta bokgabo; le
(d) tokologo ya ta thuto le dinyakiio ta saense.
(2) Tokelo mo karolwaneng (1) ga e akarete -
(a) Tlhohleleto ya ntwa;
(b) Tlhohleleto ya kgaphamadi ye e okaokago; goba
(c) khueto ya lehloyo leo le itshamilego godimo ga mohlobo, morafe bong goba bodumedi,
mme e tsoago tlhohleleto ye e ka hlolago kotsi.
Kgobokano, thupeto, kgwabo le ngongorego
17. Mang le mang o na le tokelo, ka khuto ka ntle le go itlhama, go kgobokana, go dira
dithupeto, go gwaba, le go ngongorega.
Tokologo ya kwano
18. Mang le mang o na le tokokologo ya go kwana le ba bangwe.
Ditokelo ta dipolitiki
19. (1) Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela go ta dipolitiki
moo go akaretago go -
(a) hlama phathi ya dipolitiki;
(b) kgatha tema medirong ya, le go kalata maloko legatong la phathi ya dipolotiki; le
(c) go twela phathi ya dipolitiki goba maikemieto a yona lesolo.
(2) Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go kgatha tema dikgethong te di
lokologilego ta ka mehla ta theramolao ye e hlomilwego go ya ka Molaotheo.
(3) Moagi yo mogwe le yo mongwe yo mogolo o na le tokelo ya -
(a) go bouta dikgethong ta lekgotla lefe goba lefe la theramelao leo le hlomilweng go ya ka
Molaotheo, le go boutela sephiring; le
(b) go ba nkgetheng ditirelong ta sethaba mme, ge a kgethilwe, a tee maemo ao.
Boagi
20. Ga go moagi yo a swaneteng go amogwa boagi.
Tokologo ya mosepelo le madulo
21. (1) Mang le mang o na le tokologo ya mosepelo.
(2) Mang le mang o na le tokelo ya go tloga Repabliking.
(3) Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tsena go ba gona le go dula kae le
kae moo a ratago Repabliking ka bophara.
(4) Moagi mang le mang o na le tokelo ya go ba le pasporoto.
Tokologo ya go gweba, moomo le profeene
22. Moagi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela, ntle le kgapeleto,
kgwebo, moomo goba profeene. Ditiro ta kgwebo, moomo goba profeene di ka laolwa ke
molao.
Dikamano modirong
23. (1) Mang le mang o na le tokelo ya go swarwa gabotse dikamanong ta modiro.
(2) Moomi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya -
(a) go hloma le go ba leloko la setlamo sa badiri;
(b) go kgatha tema mererong le mananeong a setlamo sa baomi; le
(c) go straeka.
(3) Mongmoomo yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya -
(a) go hloma le go ba leloko la mekgatlo ya bengmeomo; le
(b) go kgatha tema medirong le mananeong a setlamo sa bengmeomo.
(4) Setlamo se sengwe le se sengwe sa baomi le mokgatlo wo mongwe le wo mongwe wa
bengmeomo o na le tokelo ya -
(a) go beakantha tshepedio, mananeo le mediro ya yona;
(b) go ipopa; le
(c) go hloma le go ba maloko a federeiene.
(5) Setlamo se sengwe le se sengwe, Mokgatlo wa bengmeomo le mongmoomo ba na le
tokelo ya go tsenela ditheriano ka seboka. Molao wa sethaba o ka bewa go laola ditheriano ka
seboka. Bogolo bjoo molao o ka fokotago tokelo mo Kgaolong ye, phokoto yeo e swanete go
sepelelana le karolo 36 (1).
(6) Molao wa sethaba o ka amogela dipeakanyeto ta thireleto ta setlamo teo di
hwetwago ka ditumelelanong ka seboka. Bogolo bjoo molao o ka fokotago tokelo mo
Kgoalong ye, phokoto yeo e swanete go sepelelana le karolo 36 (1).
Tikologo
24. Mang le mang o na le tokelo -
(a) ya go ba tikologong yeo e ka se bego le kotsi bophelong bja gagwe; le
(b) go ireleta tikologo,kholegong ya meloko ya bjale le ye e sa tlago ka melao ya maleba yeo
e -
(i) thibelago thilafato ya tikologo le phokodio ya tlhago;
(ii) go tweta pele pabalelo ya tlhago; le
(iii) go lota le go hlabolla ekholoti ye e tlogo tea lebaka le letelele le tirio ya ditlabelo ta
tlhago ka nepo ya go tweta pele tlhabollo ye e bonalago ya ekonomi ya sethaba.
Dithoto
25. (1) Ga go motho yo a swanetego go teelwa dithoto ntle le go ya ka molao woo o
amago mang le mang, le gona ga go molao woo o swanetego go dumelela go tewa ga dithoto
ka ii.
(2) Dithoto di ka amogwa fela ka go latela molao wo o amago batho bohle -
(a) go morero wa sethaba goba go phetha dikgahlego ta sethaba; le
(b) go ya ka pueto, seroto seo e lego gore le nako le mokgwa wa tefo wo e lego gore o ka
ba o kwanetwe ke bao ba amegago goba o rerilwe goba o amogetwe ke kgorotsheko.
(3) seroto sa pueto, nako le mokgwa di swanete go ba ta toka te di lekanago, di bontha
tekatekano gare ga dikgahlego ta sethaba le ta bao ba amegago go etwa mabaka a a
swanetego, go akaretwa -
(a) Tirio ya bjale ya thoto;
(b) histori ya khweto le tirio ya thoto;
(c) theko ya mmaraka ya thoto;
(d) maemo a dipeeleto le dithuo ta thwii ta mmuo khwetong le tlhabollong ya dithoto;
le
(e) lebaka la kamogo semmuo.
(4) Mabakeng a karolo ye -
(a) dikgahlego ta sethaba di akareta phiegelo ya sethaba mabapi le mpshafato ya naga
le gore dimpshafato te di tla tlia tekatekano phihlelelong ya methopo ya didiriwa ta tlhago
ta Afrika-Borwa; le gore
(b) thoto ga e ame naga fela.
(5) Mmuo o swanete go tea magato a a kwagalago a pewomolao le a mangwe,
ditlabakelong ta wona, ka moo go kgonegago ka gona go tiieta mabaka a a tla kgonthago
baagi go ikhweleta lefase ka motheo wa toka.
(6) Motho goba badudi bao bodulo bja bona bo tekatekiwago ke melao goba thomio ya
melao ya kgale ya kgethollo, ba swanete, go ya ka Molao wa Palamente o laolago, go hweta
bodulo bjo bo tiiitwego ke molao goba go hweta thuo ye nngwe yeo e lego ya maswanedi.
(7) Motho goba badudi bao ba amogilweng naga morago ga 19 June 1913 ka baka la melao
goba thomio ya melao ya kgethollo go ya ka mmala ba na le tshwanelo, go ya ka moo Molao
wa Palamente o laolago ka gona, go hweta naga ya bona gape, goba go hweta thuo ye nngwe
ye e nago le toka.
(8) Ga go pegelo efe goba efe ya karolo ye yeo e ka thibelago mmuo go tea magato a
semolao le a mangwe go hweta naga, meetse le ditokio te dingwe ta go swana le tona, nepo
e le go phoolla ditlamorago ta kgethollo ya batho go ya ka mmala ta nako ye e fetilego, ge fela
e le gore phapogo efe goba efe dipeakanyetong ta karolo ye di sepelelana le dipeakanyeto ta
karolo 36(1).
(9) Palamente e swanete go bea molao wo o ukangwego karolwaneng ya (6).
Kago ya Dintlo
26. (1) Mang le mang o na le tokelo ya go ba le bodulo bjo bo lekanego.
(2) Mmuo o swanete go tea magato a maleba a molao le a mangwe, go ya ka mo o
kgonago ka gona, go phethagata tokelo ye kgato ka kgato.
(3) Ga go motho yo a swanetego go nthwa ka ngwakong wa gagwe goba ngwako wa
gagwe o phuulwe ntle le taelo ya kgorotsheko yeo e dirilwego ka morago ga go ela hloko
mabaka ka moka a a amegago. Ga go molao wo o swanetego go dumelela go nthiwa ga batho
magaeng ka boithatelo.
Tlhokomelo ya ta maphelo, dijo, meetse le thireleto ya leago
27. (1) Mang le mang o na le tokelo ya phihlelelo ya -
(a) ditirelo ta tlhokomelo ya maphelo, go akaretwa le tlhokomelo ya maphelo go ta pelegi;
(b) dijo le meetse te di lekanego; le
(c) thireleto ya ta leago, go akaretwa, ge e le gore ga ba kgone go ithua ka bopona le bao
ba itshepilego bona, thuo ya selapa yeo e swanetego.
(2) Mmuo o swanete go tea magato a semolao le a mangwe, ka mo o ka kgonago, go
fihlelela phethagato, kgato ka kgato, ya ye nngwe le ye nngwe ya ditokelo te.
(3) Ga go motho yo a swanetego go ganwa ka kalafo ya thoganeto.
Bana
28. (1) Ngwana yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo -
(a) ya go ba le leina le bosethaba go tloga pelegong;
(b) ya tlhokomelo ya ka lapeng goba tlhokomelo ya batswadi, goba tlhokomelong ye
swanetego ge a tloitwe tlhokomelong ya tikologo ya lapa;
(c) ya go hweta phepo ya motheo, bodulo, tlhokomelo ya ta maphelo, le ditirelo ta leago;
(d) ya go ireletwa tlhoriong, tlhokomologo,tlaio goba kgoboo;
(e) ya go ireletwa ditlwaelong te mpe ta mediro;
(f) ya go se nyakwe goba go dumelelwa go dira moomo goba go phetha ditirelo teo -
(i) di sa swanelago motho wa bogolo bja ngwana yoo;goba
(ii) go bea kotsing bophelo bja gagwe, thuto, boitekanelo bja mmele le monagano, goba
semoya, maitshwaro, le twelopele sethabeng;
(g) ya go se golegwe, ntle le ge seo e le yona kgato fela yeo e ka tewago, gomme ge go le
bjalo, godimo ga ditokelo teo ngwana yoo a di fiwago go karolo 12 le 35, ngwana yoo a ka
golegwa fela nakwana ye nnyane; le gona o swanete -
(i) go hlaolwa bagolegweng ba bangwe bao ba nago le nywaga ya ka godimo ga 18; gomme
(ii) a swarwe ka mokgwa wo, le ka mabakeng ao a teago edi ya bogolo bja ngwana yoo.
(h) ya gore ngwana yoo a be le ramolao wa mmuo yoo ebilego a lefa ke wona, melatong
yeo e sego ya bokebekwa, ge e le gore go se dire bjalo go ka tlia go folota ga toka; le
(i) go se omiwe thwii dithulanong teo go itlhamilwego, le go ireletwa mabakeng a
dithulano teo go diriwago dibeta go tona.
(2) Dikgahlego ta ngwana e swanete go ba tona di etwago go feta se sengwe le se
sengwe mererong ye mengwe le ye mengwe ye e amago ngwana yoo.
(3) Mo karolong ye lentu le "ngwana" le upa motho yo a lego ka fase ga mengwaga ye 18.
Thuto
29. (1) Mang le mang o na le tokelo -
(a) ya go hweta thuto ya motheo, go akaretwa thutomotheo ya ba bagolo; le
(b) go tweta pele thuto yeo mmuo, go ya ka mabaka a a kweiegago o swanetego go tea
magato a maswanedi go dira gore e hwetwa kgato ka kgato le gona e ka fihlelelega.
(2) Mang le mang o na le tokelo ya go hweta thuto ka polelosemmuo goba maleme a
semmuo a boikgethelo mo mafelong a thuto a sethaba moo thuto yeo e tlogago e kgonagala.
Go kgonthiia phihlelelo le phethagato ya tokelo ye, mmuo o swanete go lekola maano ka
moka a thuto, go akaretwa mafelo a thuto a go ruta ka polelo e tee, mo go tlogo hlokomelwa
mabaka a a
latelago -
(a) go se hlaole;
(b) kgonagalo; le
(c) phiegelo ya go nyaka go phoolla ditlamorago ta melao ya maloba ya kgethologanyo le
mekgwa.
(3) Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go hloma le go lota, ka ditshenyegelo
ta gagwe, sehlongwa sa thuto se ikemetego seo -
(a) se sa kgethollego ka baka la morafe;
(b) se ngwadiitwego le mmuo; le
(c ) go lota maemo a thuto ao a sego ka fase ga ao a lego dihlongweng ta thuto ta sethaba.
(4) Karolwana (3) ga e thibele dithuo ta mmuo mo dihlongweng te di ikemetego ta
thuto.
Polelo le seto
30. Mang le mang o na le tokelo ya go omia polelo ya gagwe le go kgatha tema mererong
ya seto sa boikgethelo, fela ga go yo a swanetego go dira te ka tsela ye e lego kgahlanong le
mabaka a itego a Molao wa Ditokelo.
Dihlopha ta seto, bodumedi le ta polelo
31. (1) Batho ba e lego ditho ta sehlopha sa seto, bodumedi goba polelo ye e swanago
ga ba a swanela go ganetwa tokelo, le ditho te dingwe ta sethaba seo -
(a) go ipshina ka seto sa bona, go latela bodumedi le go omia polelo ya bona; le
(b) go hloma, go itswalanya le go tweleta pele seto, bodumedi le ditlemagano le mekgatlo
ye mengwe ya sethaba.
(2) Ditokelo mo karolwaneng ya (1) di ka no se ke ta omiwa ka tsela yeo e tla bago
kgahlanong le dipeakanyeto te dingwe ta Molao wa Ditokelo.
Tumelelo ya tshedimoo
32. (1) Mang le mang o na le tokelo ya go fihlelela -
(a) tshedimoo efe goba efe yeo e swerwego ke mmuo; le
(b) tshedimoo yeo e swerwego ke motho yo mongwe yeo e tsomegago gore go
phethagatwe goba go ireletwe tokelo efe goba efe.
(2) Molao wa sethaba o swanete go bewa gore go phethagatwe tokelo ye gomme o fa
dikgato te di swanetego go imolla mmuo mathateng a taolo le dithelete.
Kgatotaolo ye e lokilego
33. (1) Mang le mang o na le tokelo ya go hweta kgatotaolo yeo e lego molaong, ye e
kwalago, gomme e sepediwago ka tsela ye maleba ya semolao.
(2) Mang le mang yo ditokelo ta gagwe di amilwego gampe ke kgatotaolo o na le tokelo ya
go fiwa mabaka ao a ngwadilwego.
(3) Molao wa sethaba o swanete go bewa go maatlafata ditokelo te, gomme o swanete
-
(a) go beakanyeta tekololefsa ya kgatotaolo ke kgorotsheko goba ge e le gore seo se
swanete, kgoro ye nngwe ya go ikemela ya go se tee lehlakore;
(b) go bea maikarabelo go mmuo go tweta pele ditokelo teo di beilwego dikarolwaneng
ta (1) le (2); le
(c) go tweta pele tshepedio ye e phethagetego.
Tumelelo go dikgorotsheko
34. Mang le mang o na le tokelo ya gore phapano efe goba efe yeo e ka rarollwago ka tirio
ya molao, e theetwe phatlalata pele ga kgoro ya tsheko goba moo go kgonegago, lekgotla goba
foramong ye nngwe ye e ikemetego mme e sa teego lehlakore.
Batho bao ba swerwego,ba golegilwego le ba latofatwago
35. (1) Mang le mang yo a swerwego, mme go thwego o obile molato, o na le tokelo -
(a) ya go homola;
(b) ya go tsebiwa ka bonako -
(i) tokelo ya gagwe ya go homola;
(ii) ya go lemowa ditlamorago ta go se homole;
(c) ya go se gapeletwe go dira boipobolo bofe goba bofe goba go dumela se sengwe seo se
ka omiwago bjalo ka bohlatse kgahlanong le yena;
(d) go tliwa pele ga kgorotsheko ka pela ka mo go ka kgonegago, fela e sego ka morago -
(i) ga diiri te 48 a swerwe; goba
(ii) mafelelong a letati la pele la tsheko morago ga diiri te 48 di fetile, ge e le gore diiri te
48 di fela ka ntle ga diiri ta kgorotsheko ta tlwaelo goba ka letati leo e sego la tlwaelo la
tsheko;
(e) ka letati la mathomo la go twelela pele ga kgorotsheko, a latofatwe goba a tsebiwe
lebaka leo le dirago gore go golegwa ga gagwe go twele pele goba a lokollwe; le
(f) go lokollwa kgolegong ge dikgahlego ta toka di dumela, go ya ka mabaka a a kwalago.
(2) Mang le mang yo a golegilwego, go akaretwa le sebofa seo se ahlotwego, o na le
tokelo -
(a) ya go tsebiwa ka pele, lebaka la gore o swaretwe eng;
(b) ya go ikgethela le go itsheba le ramolao, le go tsebiwa ka tokelo ye ka bonako;
(c) ya gore mmuo o mo fe ramolao yo a lefago ke mmuo ge e le gore go se dire bjalo go
ka itia toka gomme a be a tsebiwe ka ga tokelo ye ka bonako;
(d) ya go phegiana mabapi le go ba molaong ga go golegwa ga gagwe pele ga kgorotsheko,
gomme ge tshwaro ye e se molaong a lokollwe;
(e) go mabaka a kgolego ao a sepelelanago le seriti sa botho, go akaretwa bonnyane, go
ikotlolla le kabo, ka ditshenyegelo ta mmuo, ya bodulo bjo bo lekanego, phepo, ditlabelo ta go
bala le kalafo; le
(f) ya go kgokagana le go etelwa ke -
(i) mogata goba molekani wa gagwe;
(ii) ba leloko;
(iii) moeleti yo a ikgethelago yena wa sedumedi; le
(iv) ngaka yeo a ikgethelago yona.
(3) Mang le mang yo a latofatwago o na le tokelo ya go ekiwa ka tsela yeo e nago le toka,
go akaretwa tokelo -
(a) ya go tsebiwa ka ga tatofato ya gagwe, gomme a fiwa dintlha te di lekanego go mo
kgontha go fetola tatofato yeo;
(b) ya go fiwa nako le ditlabelo teo di lekanego gore a kgone go itokieta tsheko;
(c) ya go sekiwa phatlalata pele ga kgoro ya tsheko ya mehleng;
(d) go ba le tshekio yeo e thomago e bilego e fela ka ntle le titelo yeo e sa kweiagalego;
(e) ya go ba gona ge a sekiwa;
(f) ya go ikgethela le go emelwa ke ramolao, le go tsebiwa ka tokelo yeo ka pela;
(g) ya go neelwa ramolao yo a kgethetwego molatofatwa gomme a lefago ke mmuo ge
e le gore go se dire bjalo go ka hlola thitio ye orwana ya phethagato ya toka, le go tsebiwa
ka tokelo yeo ka pela;
(h) ya go tewa bjalo ka motho yo a se nago molato, ya go homola, le ya go se fe bohlatse
tshekong;
(i) ya go fa bohlatse, le go phegia bohlatse bjo bo fiwago;
(j) ya go se gapeletwe go fa bohlatse bjo a ka ipofago ka bjona;
(k) ya go sekiwa ka polelo yeo yena molatofatwa a e kweiago, goba ge e le gore seo ga
se kgonagale, ya go hlathollelwa bohlatse polelong yeo a e kweiago;
(l) ya go se bonwe molato ka tiro goba go se phethagatemodiro wo itego ka ge seo e be
e se molato molaong wa naga goba wa dithabathaba ka nako yeo tiro e bego e dirwa goba e
tlogetwego;
(m) ya go se sekiwe gape tatofatong ka baka la tiragalo goba tlhokomollogo yeo e lego gore
mosekiwa o ete a kile a se bonwe molato goba a ilego a golegelwa yona;
(n) Kholegong ya dikotlo te di laetwego te sego oro o kalo ge e le gore dikotlo te
laetwego tshenyo yeo di fetotwe gare ga nako yeo tshenyo e dirilwego ka yona le nako ya
kahlolo; le
(o) ya go dira boipileto, goba go lekola lefsa ka mo molato o sepediitwego ka gona ke
kgorokgolo ya tsheko.
(4) Neng le neng fe karolo ye e nyaka gore tshedimoo e fiwe motho, tshedimoo yeo e
swanete go fiwa ka polelo yeo motho yoo a e kweiago.
(5) Bohlatse bofe goba bofe bjo bo hweditwego ka tsela yeo e ganetanago le Molao wa
Ditokelo bo swanete go phaelwa thoko ge e le gore go bo amogela go itia tsheko yeo gore e
se be le toka goba gore e be le bosodi.
Phokoto ya ditokelo
36. (1) Ditokelo te di lego ka Molaong wa Ditokelo di ka fokotwa go ya ka molao wo
o akaretago moo e lego gore phokoto yeo e tewa bjalo ka ye e swanetego sethabeng seo se
lokologilego, sa temokrasi, seo se theilwego seriting sa botho, tekanong le tokologong gomme
go swanete go elwa hloko mabaka ka moka, go akaretwa le -
(a) sebopego sa tokelo yeo;
(b) bohlokwa le maikemieto a phokoto yeo;
(c) sebopego le mellwane ya phokoto yeo;
(d) kamano magareng a tokelo yeo le maikemieto a yona; le
(e) mokgwa woo o sa itiego phihlelelo ya maikemieto ao.
(2) Ka ntle le lebaka le lego karolwaneng ya (1) goba ditaelong te dingwe ta Molaotheo, ga
go molao wo mongwe wo o swanetego go fokota tokelo yeo e tiieditwego go Molao wa
Ditokelo.
Maemo a thoganeto
37. (1) Maemo a thoganeto a ka goeletwa fela go ya ka Molao wa Palamente, le gona
fela -
(a) ge e le gore bophelo bja sethaba bo thoetwa ka ntwa, tlhaselo tsogelokakareto,
tlhakatlhakano, masetlapelo a a hlolwago ke tlhago le maemo a mabe sethabeng; le
(b) kgoeleto yeo e a tsomega go tlia khuto le kagio.
(2) Kgoeleto ya maemo a thoganeto, mmogo le molao ofe goba ofe woo o dirilwego goba
magato ao a terwego go latela kgoeleto yeo, di ka oma fela -
(a) kholofelong; le
(b) mo matating a a sa fetego 21 go tloga tating la kgoeleto, ntle le ge Kgobokano e ka
tea sephetho sa go katoloa kgoeleto. Kgobokano ya Sethaba e ka tea sephetho sa go katoloa
maemo a thoganeto ka dikgwedi te sa fetego te tharo ka nako e tee. Katoloo ya mathomo
ya kgoeleto ya thoganeto e swanete go tewa ka sephetho seo go dumelanwego ka sona ke
bonti bja dibouto ta maloko a Kgobokano ya Sethaba. Katoloo ye nngwe le ye nngwe yeo e
latelago e swanete go tewa ke 60 persente ya maloko a Kgobokano ya Sethaba. Sephetho seo
se tewago go ya ka temana ye se swanete go tewa fela morago ga ngangiano ya phatlalata
ya sethaba kgobokanong ya palamente.
(3) Kgoro efe goba efe ya tsheko e ka ahlola go ba molaong ga -
(a) Kgoeleto ya maemo a thoganeto;
(b) katoloo efe goba efe ya maemo a thoganeto;
(c) molao ofe goba ofe wo o dirilwego goba kgato ye e terwego go latela kgoeleto ya
maemo a thoganeto.
(4) Molao wo mongwe le wo mongwe wo o dirilwego go latela kgoeleto ya maemo a
thoganeto o ka fapoga go Molao wa Ditokelo go fihla fela mo -
(a) go fapoga go tlogago go tsomega ka kgoeleto ya thoganeto; gomme
(b) molao -
(i) o sepelelana le ditlamego ta Repabliki go ya ka molao wa dithabathaba woo o
omiwago ge go na le kgoeleto ya maemo a thoganeto; gomme
(ii) o kwana le karolwana ya (5); e bile
(iii) o phatlaladitwe ka Kuranteng ya Mmuo wa naga ka pela morago ga go hlongwa.
(5) Ga go Molao wa Palamente woo o dumelelago kgoeleto ya thoganeto, goba molao
woo o dirilwego goba kgato efe goba efe yeo e terwego go latela kgoeleto ya thoganeto, yeo
e kago dumelela goba go laela -
(a) go lebalela mmuo, goba motho mang goba mang yo a bego a tea magato leineng la
mmuo ditirong teo di sego molaong;
(b) go fapoga bjang goba bjang karolong ye; goba
(c) Phapogo ye nngwe le ye nngwe go twa go karolo yeo e umakilwego mo go Kholomo 1
ya lenaneo la Ditokelo teo go sa swanelwago go fapoga go tona, go fihlela moo go bonthwago
ka thoko ga karolo yeo go Kholomo 3 ya lenaneo leo.
Lenaneo la Ditokelo te go sa swanelago go fapogwa go tona
1 2 3
Nomoro Leina la karoloGo fihla mo go fapoga go sa
ya karolo dumelelwego
9 Tekano Mabapi le kgethollo ye e sa lokago ka
mabaka fela a mohlobo, mmala, morafe
goba tlhago ya kgwerano, bong bodumedi
goba polelo.
10 Tlhompho ya botho ka moka
11 Bophelo ka moka
12 Tokologo le thirele - Mabapi le dikarolwana (1)(d) le (e) le (2)(c)
to ya motho
13 Bokgoba, bohlanka le Mabapi le bokgoba le bohlanka
moomo wa
kgapeleto
28 Bana Mabapi le:
- karolwana (1)(d) le (e)
- ditokelo ditemaneng (i) le (ii) ta
karolwana (1)(g): le
- karolwana (1)(i) mabapi le bana ba
mengwaga ye 15 le ka fase ga mengwaga
yeo
35 Batho bao ba Mabapi le:
swerwego, ba - dikarolwana (1)(a),(b) le (c) le (2)(d);
golegilwego le bao - ditokelo ditemaneng (a) go fihla ka (o) ta
ba latofatwago karolwana (3), ka ntle le temana (d);
- karolwana (4); le - karolwana (5) mabapi
le tlogelo ya bohlatse ge e le gore go fa
bohlatse bjoo go ka dira gore tsheko e
be yeo e sa lokago.
(6) Ge motho mang goba mang a golegilwe ntle le tsheko go latela phapogo go ditokelo ta
gagwe ka lebaka la kgoeleto ya maemo a thoganeto, mabaka a a latelago a swanete go
hlokomelwa:
(a) Leloko la gabo motho yo a golegilwego leo e lego motho yo mogolo,goba mogwera wa
gagwe o swanete go tsebiwa ka go golegwa ga motho yoo.
(b) Tsebio e swanete go tweletwa ka Kuranteng ya Mmuo pele ga matati a mahlano
fela morago ga ge motho a swerwe, go hlagiwa leina la mogolegwa, lefelo le mabaka a
thoganeto ao a golegilwego ka tlase ga wona.
(c) Mogolegwa o swanete go dumelelwa go ikgethela le go etelwa ke ngaka dinakong te
di lebanego.
(d) Mogolegwa o swanete go dumelelwa go ikgethela le go etelwa ke ramelao dinakong teo
di lebanego.
(e) Kgorotsheko e swanete go lekodiia mabaka a kgolego ya motho ka ntle le tikatiko pele
go feta matati a 10 morago ga gore motho yoo a golegwe, e bile kgorotsheko e swanete go
lokolla mogolegwa ka ntle le ge go golegwa ga gagwe go tsomega go phethagata khuto le
molao.
(f) Mogolegwa yo a sa lokollwego go ya ka tekolo ya (e), goba yoo a sa lokollwego go ya
ka tekolo ya temana ye, a ka dira kgopelo go kgorotsheko go lekodiia kgolego ya gagwe sefsa
nakong ye nngwe le ye nngwe morago ga matati a 10 tekolo ya pele e fetile, gomme kgoro e
swanete go lokolla mogolegwa ntle le ge go sa hlokega go twela pele ka kgolego go
phethagata khuto le toka.
(g) Mogolegwa o swanete go dumelelwa gore a itwelete ka sebele kgorong ya tsheko efe
goba efe yeo e lego gare e lekodiia maemo a gagwe a go golegwa, le go emelwa ke ramolao
tshekong yeo, le go dira dikgopelo kgahlanong le go twetwa pele ga go golegwa ga gagwe.
(h) Mmuo o swanete go tweleta mabaka a a ngwadilwego pele ga kgoro ya tsheko ao ka
ona o hlaloago mabaka a go twela pele ka kgolego ya motho yoo,. gomme khopi ya mabaka ao
e swanete go fiwa mogolegwa matati a a sego ka fase ga a mabedi pele kgoro e lekola lefsa go
swarwa ga motho yoo.
(7) Ge kgoro ya tsheko e lokolla mogolegwa, motho yoo ga a swanela go golegwa gape
mabakeng ao a swanago le ao a bego a golegilwe ka ona, ntle le ge mmuo o ka tlia mabaka a
go kwala a gore motho yoo a golegwe gape.
(8) Dikarolwana (6) le (7) ga di omiwe bathong bao e sego baagi ba Afrika-Borwa, gomme
ba golegilwe ka baka la phapano ya marumo ya dithabathaba. Eupa mmuo o swanete go
obamela ditekano ta molao wa setho wa dithabathaba kgolegong ya batho ba ba swanago le
bao.
Phethagato ya ditokelo
38. Mang le mang yoo a ngwadilwego karolong ye o na le tokelo ya go ya go kgorotsheko
ya maswanedi moo a tlogo bega go nyatwa ga ditokelo ta gagwe te di lego Molaong wa
Ditokelo, le kgoro ya tsheko e ka mo fa tharollo yeo e swanetego, go akaretwa le go
tsebagatwa ga ditokelo teo. Batho bao ba ka boledianago le kgoro ke:
(a) motho mang le mang yoo a emelago dikgahlego ta gagwe ka nama;
(b) mang goba mang yoo a emelago batho ba bangwe bao ba palelwago ke go ikemela ka bo
bona;
(c) mang goba mang yoo a emego bjalo ka leloko, goba a emetego dikgahlego ta sehlopha
sa batho;
(d) mang le mang yoo a emelago dikgahlego ta sethaba; goba
(e) mokgatlo wo o emelago dikgahlego ta maloko a wona.
Tlhathollo ya Molao wa Ditokelo
39. (1) Ge go hlathollwa Molao wa Ditokelo, kgorotsheko, lekgotlatshekio goba foramo
-
(a) e swanete go tweta pele moya wo mobotse wa dinyakwa ta sethaba, woo o
bonthago sethaba se se lokologilego sa temokrasi se se theilwego godimo ga seriti sa botho,
tekano le tokologo;
(b) e swanete go hlokomela molao wa dithabathaba; le
(c) go ka eta molao wa dinaga te dingwe.
(2) Ge go hlathollwa molao ofe goba ofe, le ge go twetwa pele "common law" goba molao
wa seto goba molao, kgoro efe goba efe ya tsheko e swanete go tweta pele phiego,
maikemieto le sephetho sa Molao wa Ditokelo.
(3) Molao wa Ditokelo ga o ganete go ba gona ga ditokelo te dingwe goba ditokologo te
dingwe teo di amogelwago goba di fiwago ke molaosetlwaedi, goba molao, ge fela teo ka moka
di nyalelana le Molao wo.
KGAOLO YA 3
MMUO WA mohlakanelwa
Mmuo wa Repabliki
40. (1) Mo Repabliking, mmuo o theilwe e le wa sethaba, wa profense le wa tikologo,
yeo e ikemego, e omianago ebile e tswalanego.
(2) Makala ka moka a mmuo a swanete go obamela le go latela mabaka a a lego Kgaolong
ye gomme a sepedie mediro ya ona ka gare ga mellwane ya Kgaolo ye.
Metheo ya Mmuo wa Mohlakanelwa le dikamano ta semmuo
41. (1) Makala ka moka a mmuo le mekgatlo ka moka ye e lego ka go ona e swanete
-
(a) go lota khuto, botee bja sethaba le go se aroganyege ga Repabliki;
(b) go babalela boiketlo bja batho ba Repabliki;
(c) go aba mmuo wa go oma gabotse, wa phatlalata, wa maikarabelo wa thomiano
Repabliking ka bophara;
(d) go botegela Molaotheo, Repabliki, le batho ba yona;
(e) go hlompha maemo a molaotheo, dihlongwa, maatla le mediro ya mmuo makaleng a
mangwe;
(f) go se iteele goba go ipha maatla goba mediro ka ntle le yeo ba e filwego go ya ka
Molaotheo;
(g) go omia maatla le go dira mediro ya wona ka tsela yeo e sa tshwenyanego le maemo a
makala a mangwe a mmuo a mafelong medirong goba dihlongweng; le
(h) go omiana le makala a mangwe ka go tshepana le -
(i) Ka go tlia segwera;
(ii) ka go thuana le go eletana;
(iii) ka go tsebiana ka, le go reriana ditabeng teo e lego te bohlokwa go tona ka moka;
(iv) ka go kopanya ditiro le melao ya tona;
(v) ka go se fapoge ditseleng teo go kwanwego ka tona; le
(vi) ka go efoga go teelana dikgato ta molao magareng a tona.
(2) Molao wa Palamente o swanete -
(a) go hloma goba o beakanyete dibopego le dihlongwa go tweta pelele go nolofata
dikamano ta semmuo; le
(b) go beakanyeta mekgwa le ditshepedio ta maswanedi ta go nolofata tharollo ya
diphapano magareng a makala a mmuo.
(3) Setho sa mmuo seo se nago le phapano le setho se sengwe sa mmuo se swanete go leka
go rarolla phapano yeo ka go tea magato ka moka a a kwalago, go leka go rarolla phapano yeo
ka go omia mekgwa le ditshepedio ka moka teo di beetwego lebaka leo, gomme se tee
matsapa ka moka pele ga ge se ka kgopela kgoro ya tsheko go rarolla phapano yeo.
(4) Ge kgoro ya tsheko e kgotsofete gore ga se go phethwe dinyakwa ta karolo ya (3), e
ka bueta phapano yeo morago go ditho ta mmuo teo di angwago ke sephetho seo.
KGAOLO YA 4
Palamente
Sebopego sa Palamente
42. (1) Palamente e bopa ke -
(a) Kgobokano ya Sethaba; le
(b) Khansele ya Sethaba ya Diprofense.
(2) Kgobokano ya Sethaba le Khansele ya Sethaba ya Diprofense di kgatha tema mo go
hlangweng ga melao go ya ka tshepedio yeo e beakantwego ka Molaotheong.
(3) Kgobokano ya Sethaba e kgethelwa go emela batho le go kgonthiia puo ka batho ka
tlase ga Molaotheo. E dira seo ka go kgetha Mopresidente, ka go hloma lekgotla la sethaba moo
go ahlaahlwago merero ya sona, ka go hlama melao le go sekaseka le go hlokomela ditiro ta
khuduthamaga.
(4) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e emela diprofense go kgonthiia gore dikgahlego
ta tona di elwa hloko makaleng a mmuo wa naga. E dira se ka go kgatha tema tlhamong ya
melao ya sethaba le ka go hloma foramo ya sethaba moo sethaba se ka lekodiiago merero yeo
e amago diprofense.
(5) Mopresidente a ka bita Palamente nakong ye nngwe le ye nngwe go tsenela pito yeo e
sego ya mehleng go ahlaahla merero ye bohlokwa.
(6) (a) Tulo ya Palamente ke Cape Town, fela Molao wa Palamente, wo o hlamilewego
go ya ka karolo ya 76 (1) le ya (5) o ka tea sephetho sa gore tulo ya Palamente e lefelong le
lengwe.
Maatla a go hlama melao a Repabliki
43. Mo Repabliking, maatla a go hlama melao -
(a) a mmuo wa naga ka bophara, a magetleng a Palamente, bjalo ka ge go rulagantwe mo
karolong ya 44;
(b) a diprofense a magetleng a Theramelao ya profense go ya ka moo go rulagantwego ka
gona karolong ya 104; le
(c) a mebuogae, a magetleng a dikhansele ta bommasepala, bjalo ka ge go beakantwe mo
go karolo ya 156.
Maatla a go hlama melao ya naga
44. (1) Maatla a go hlama melao ya naga bjalo ka ge e le boikarabelo bja Palamente -
(a) a fa Lekgotlatheramelao maatla -
(i) a go fetola Molaotheo;
(ii) go bea molao mabapi le morero ofe goba ofe, go akaretwa taba ya mahlakore a tirelo ao
a beilwego go etulo 4, eupa go sa akaretwe, go ya ka karolwana ya (2), taba yeo e amago
lehlakore la tirelo le le beilwego ka etulong ya (5); le
(iii) go aba maatla afe goba afe a yona a go hlama melao, ka ntle le maatla a go kgona go
fetola Molaotheo, go lekgotla lefe goba lefe la go hlama melao lekaleng le lengwe la mmuo; le
(b) go fa Khansele ya Sethaba ya Diprofense maatla -
(i) a go kgatha tema phetolong ya Molaotheo, go ya ka karolo 74;
(ii) a go fetia go ya ka karolo 76, melao mabapi le morero ofe goba efe wa tiragato wo o
welago ka go etulo 4, le morero ofe goba ofe wo o tsomegago molaotheong go amogelwa go
ya ka Karolo ya 76; le
(iii) go eta, go ya ka karolo ya 75, molao wo mongwe le wo mongwe wo o hlamilwego ke
Kgobokano ya Sethaba.
(2) Palamente e ka tsenatsena ditaba ka go hlama Molao go latela Karolo ya 76 (1) mabapi
le taba yeo e welago ka gare ka lehlakore la modiro leo lego lenaneong le tweleditwego go
etulo 5, ge go hlokega -
(a) go boloka thireleto ya Sethaba;
(b) go boloka botee bja ekonomi;
(c) go boloka maemo a bohlokwa a sethaba;
(d) go hloma maemo a minimamo a a tsomegago phethagatong ya ditirelo; goba
(e) go thibela ditiro ta go se kwagale te di ka tewago ke profense mme di ka amago gampe
dikgahlego ta profense ye nngwe goba naga ka bophara.
(3) Molao mabapi le taba yeo e tlogago e tsomega go, goba ka sewelo go, phethagato ya
maatla a a amago morero ofe goba ofe wo o lego lenaneong la etulo ya 4, go mehola ka moka,
molao mabapi le morero wo o tweleditwego go Setulo 4.
(4) Ge e omia maatla a yona a go dira melao, Palamente e tlengwa ke Molaotheo fela,
gomme e swanete go oma go ya ka, ka mellwaneng ya, Molaotheo.
Melawana ya mohlakanelwa le ditaelo le dikomiti ta mohlakanelwa
45. (1) Kgobokano ya Sethaba le Khansele ya Sethaba ya Diprofense di swanete go
hloma komiti ya go hlama melawana le ditaelo ta mohlakanelwa mabapi le merero ya Kgobokano
le ya Khansele, go akaretwa melawana le ditaelo -
(a) ta go beakanya mokgwa wa go sepedia le go kgonthiia tsela ya go dira melao, go
akaretwa go bewa ga mellwane ya dinako teo go swanetego go phethwa kgato ye nngwe le
ye nngwe tshepediong yeo;
(b) go hloma dikomiti ta mohlakanelwa teo di bopago ke baemedi ba ba twago go
Kgobokano le Khansele gore di lekodiie le go bega ka ga Melaokakanywa yeo e ukangwego
mo dikarolong ta 74 le 75; yeo e amago dikomiti ta mohuta woo;
(c) go hloma komiti ya mohlakanelwa go lekodiia Molaotheo, bonnyane ngwaga ka ngwaga;
le
(d) go laola merero ya -
(i) komiti ya mohlakanelwa ya melawana;
(ii) Komiti ya Poelano;
(iii) Komiti ya go sekaseka Molaotheo; le
(iv) Dikomiti dife goba dife ta mohlakanelwa te di theilwego go ya ka temana ya (b).
(2) Maloko a Kabinete, maloko a Kgobokano ya Sethaba le baemedi ba Khansele ya
Sethaba ya Diprofense ba na le ditokelo le dikgahlego pele ga komiti ya mohlakanelwa ya
Kgobokano le Khansele bjalo ka ge ba na le tona pele ga Kgobokano goba le Khansele.
Kgobokano ya Sethaba
Sebopego le kgetho
46. (1) Kgobokano ya Sethaba e bopa ke basadi le banna ba magareng a 350 le 400, bao
ba kgethilwego go ba maloko go ya ka mabaka a lenaneokgetho leo -
(a) le beilwego ka molao wa sethaba;
(b) le theilwego godimo ga rolo ya mang le mang ya go bouta ya sethaba;
(c) le fago bogolo bja minimamo bja go bouta bja nywaga ye 18; gomme
(d) le hlolago, ka kakareto, boemedi bja go lekalekana.
(2) Molao wa Palamente o swanete go beakanyeta fomula ya go laeta palo ya maloko a
Kgobokano ya Sethaba.
Boleloko
47. (1) Moagi yo mongwe le yo mongwe yo a nago le ditshwanelo ta go boutela
Kgobokano ya Sethaba o na le tshwanelo ya go ba leloko la Kgobokano; ka ntle le -
(a) motho yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego ke, goba a le tirelong ya, mmuo
gomme a amogela moputso mabapi le maemo ao goba tirelo yeo, go sa balwe -
(i) Mopresidente,Motlatamopresidente,Ditona le Batlatatona; le
(ii) bahlankedi ba bangwe bao meomo ya bona e sepelelanago le meomo ya leloko la
Palamente gomme go tsebiitwe gore e sepelelana le meomo yeo go ya ka molao wa naga;
(b) maloko a go ya go ile a Khansele ya Sethaba ya Diprofense, goba maloko a theramelao
ya profense goba Khansele ya Mmasepala;
(c) bakoloti bao ba sego ba fiwa thuo ya go ka ba tsooloa;
(d) mang le mang yo kgorotsheko ya Repabliki e mmegilego gore ga se a felela monaganong;
goba.
(e) mang le mang yoo ge karolwana ye ya molao e se no tsena tiriong a ka bonwago molato
gomme a romelwa kgolegong nako ya go feta dikgwedi te 12 ka ntle le go ikgethela go lefa
faene, Repabliking goba ka ntle ga Repabliki ge e le gore tiro yeo e be e ka ba molato
Repabliking; eupa ga go yoo a swanetego go tewa bjalo ka molatofatwa go fihla boipileto
bja gagwe kgahlanong le kotlo bo ete bo kwelwe goba go fihla ge nako ya boipileto e fetile.
Kganelo go ya ka temana ye e fela ka morago ga mengwaga ye mehlano motho a filwe kotlo.
(2) Motho yo a sa dumelelwago go ba leloko la Kgobokano ya Sethaba go ya ka karolwana
ya (1)(a) goba (b) a ka ba nkgetheng wa Kgobokano, fela go swanete go hlokomelwa mapheko
le mabaka ao a beilwego ke molao wa naga.
(3) Motho o lahlegelwa ke go ba leloko la Kgobokano ya Sethaba ge -
(a) a kgaota go ba nkgetheng; goba
(b) a sa be Kgobokanong ntle le tumelelo mabakeng ao melawana le ditaelo ta Kgobokano
di laelago go lahlegelwa ke go ba leloko.
(4) Dikgoba Kgobokanong la Sethaba di swanete go tlatwa go ya ka molao wa Sethaba.
Boikano le boitlamo
48. Pele maloko a Kgobokano ya Sethaba a ka thoma go phethagata meomo ya ona
Kgobokanong, a swanete go ikana goba go itlama go botegela Repabliki le go obamela
Molaotheo, go ya ka etulo 2.
Lebaka la Kopano ya Sethaba
49. (1) Kgobopkano ya Sethaba e kgethwa go oma lebaka la mengwaga ye mehlano.
(2) Ge Kgobokano ya Sethaba e ka phatlalatwa go ya ka Karolo ya 50, goba ya phatlalala
ge lebaka la yona le fedile,Mopresidente, ka kgoeleto, o swanete go bita le go bea
matatikgwedi a kgetho yeo e swanetego go swarwa lebakeng la matati a 90 ka morago ga
ge Kgobokano e se no phatlalala goba ge lebaka la yona le fedile.
(3) Ge dipoelo ta dikgetho di sa tsebiwe magareng a nako ye e beilwego go Karolo ya 190
goba ge dikgetho di ka phaelwa thoko ke kgorotsheko, Mopresidente, go ya ka kgoeleto, o
swanete go goeleta le go bea letati la dikgetho te dingwe, teo di swanetego go swarwa
magareng a matati a 90 a go fela ga lebaka leo goba ga letati leo dikgetho di phaetwego
thoko ka lona.
(4) Kgobokano ya Sethaba e dula e na le maatla a go oma go tloga letating leo e
phatlaladitwego ka lona, goba go fela ga lebaka la yona, go fihla letati pele ga dikgetho ta
Kgobokano ye e latelago.
Phatlalato ya Kgobokano ya Sethaba pele ga go fela ga lebaka la yona
50. (1) Mopresidente o swanete go phatlalata Kgobokano ya Sethaba ge -
(a) Kgobokano e tere sephetho sa go phatlalala, ka thekgo ya bouto ya bonti bja maloko
a yona; gomme
(b) mengwaga ye meraro e fetile morago ga go kgethwa ga Kgobokano.
(2) Moswarelamopresidente o swanete go phatlalata Kgobokano ya sethaba ge -
(a) go na le sekgala ka ofising ya Mopresidente; gomme
(b) Kopano e palelwa ke go kgetha Mopresidente yo mofsa lebakeng la matati a 30 morago
ga ge sekgala se twelete.
Mabaka a tulo le a maikhuto
51 (1) Morago ga dikgetho, go dula la mathomo ga Kgobokano ya Sethaba go swanete
go phethagala letating leo le beakantwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo,
fela e sego go feta matati a 14 morago ga tsebio ya dipoelo. Kgobokano ya Sethaba e ka
ipeela nako le lebaka la go dula le go ikhuta.
(2) Mopresidente a ka bita Kgobokano ya Sethaba go tla pitong ye e sego ya mehleng
nakong ye nngwe le ye nngwe go tla go rera ditaba teo e sego ta mehleng.
(3) Ditulo ta Kgobokano ya sethaba di dumeletwe mafelong a mangwee sego tulong ya
Palamanete fela ge go lebeletwe dikgahlego ta sethaba, thireleto goba boiketlo, le fela ge seo
se beakanyeditwe mo melawaneng le ditaelong ta Kgobokano.
Spikara le Motlataspikara
52. (1) Ge e dula la mathomo morago ga go kgethwa, goba ge go tsomega go tlata
sekgala se se itego, Kgobokano ya Sethaba e swanete go kgetha Spikara le Motlataspikara
go twa malokong a yona.
(2) Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanete go swara marapo ge go kgethwa
Spikara, goba a kgethe moahlodi yo mongwe go dira seo. Spikara sona se swara marapo ge go
kgethwa Motlataspikara.
(3) Tshepedio yeo e beilweng go Karolo A ya etulo 3 e omiwa le ge go kgethwa Spikara
le Motlataspikara.
(4) Kgobokano ya Sethaba e ka tloa Spikara goba Motlataspikara ka go tea sephetho se
se bjalo. Bonti bja maloko a Kgobokano bo swanete go ba gona ge go tewa sephetho.
(5) Go ya ka melawana le ditaelo ta yona, Kgobokano ya Sethaba e ka kgetha batho go twa
malokong a yona bao ba ka swarago marapo go thua Spikara le Motlataspikara.
Diphetho
53. (1) Ka ntle le ge Molaotheo o laela ka tsela ye nngwe -
(a) bonti bja maloko a Kgobokano ya Sethaba bo swanete go ba gona pele ga ge bouto e
ka tewa mabapi le Molaokakanywa goba go fetolwa ga Molaokakanywa;
(b) bonnyane bja maloko a teetharong bo swanete go ba gona pele ga ge go ka boutelwa taba
efe goba efe Kgobokanong ya Sethaba; gomme
(c) ditaba ka moka teo di lego pele ga Kopano di phethwa ka bonti bja dibouto teo di
dirilweng.
(2) Leloko la Kgobokano ya Sethaba leo le swerego marapo ga le na bouto ya ngangiano;
eupa -
(a) le swanete go dira bouto ya makgaolakgang ge go na le palo ya go lekana diboutong ta
mahlakore ka moka a taba; gomme
(b) a ka dira bouto ya ngangiano ge taba e swanete go phethwa ka thekgo ya dibouto ta
bonnyane bja peditharong ya maloko a Kgobokano.
Ditokelo ta maloko a itego a Kabinete Kgobokanong ya Sethaba
54. Mopresidente le leloko le lengwe le le lengwe la Kabinete leo e sego leloko la Kgobokano
ya Sethaba ba ka tsenela, ebile ba ka bolela, Kgobokanong ya Sethaba, fela ga ba swanela go
bouta.
Maatla a Kgobokano ya Sethaba
55. (1) Ge e omia maatla a yona a go hlama melao, Kgobokano ya Sethaba e ka -
(a) lekodiia, ya fetia ya fetola goba ya gana molao ofe goba ofe wo o lego pele ga
Kgobokano; le
(b) go thoma goba go rulaganya molao,ka ntle le Melaokakanywa ya dithelete.
(2) Kgobokano ya Sethaba e swanete go loga maano a -
(a) go kgonthiia gore ditho ka moka ta khuduthamaga ta mmuo lekaleng la mmuo wa
sethaba di ikarabela go yona; le
(b) go dula e hlokomete -
(i) tsela yeo maatla a khuduthamaga ya naga a omiwago ka gona, go akaretwa le go
phethagatwa ga melao; le
(ii) godimo ga mokgatlo wo mongwe le wo mongwe wa mmuo.
Bohlatse goba tshedimoo pele ga Kgobokano ya Sethaba
56. Kgobokano ya Sethaba goba ye nngwe ya dikomiti ta yona e ka -
(a) tagafala motho yo mongwe le yo mongwe go tla pele ga yona go fa bohlatse a ikanne goba
a itlamile goba gore a tlo ntha mangwalo a bohlokwa;
(b) nyaka gore motho yo mongwe le yo mongwe goba sehlongwa se fe tshedimoo go yona;
(c) gapeleta, go ya ka molao wa naga goba ka melawana le ditaelo, motho yo mongwe le yo
mongwe goba sehlongwa se sengwe go obamela tagafala goba senyakwa go ya ka temana ya (a)
goba (b); le
(d) go amogela dingongorego, dikgopelo goba dithiinyo go twa go batho bao ba nago le
kgahlego goba dihlongwa.
Dithulaganyo ta ka gare, ditheriano le ditshepedio ta Kgobokano ya Sethaba
57. (1) Kgobokano ya Sethaba e ka -
(a) beakanya le go laola dithulaganyo ta yona ta ka gare, ditheriano le ditshepedio; le go
(b) hlama melawana le ditaelo teo di amago meomo ya yona, go lebeletwe gagolo
temokrasi ya kemedi le kgathotema, maikarabelo, ponagato le kamego ya sethaba.
(2) Melawana le ditaelo ta Kgobokano ya Sethaba di swanete go beakanyeta -
(a) go hlongwa, tlhamo, maatla, meomo, tshepedio, le lebaka la dikomiti ta yona;
(b) go kgathatema ditherianong ta Kgobokano le dikomiti ta yona ta diphathi ka moka te
nyenyane te di emetwego Kgobokanong ka tsela yeo e sepelelanago le temokrasi;
(c) thuo ya dithelete le taolo go phathi ye nngwe le ye nngwe yeo e emetwego ka
Kgobokanong go ya ka tekatekano ya boemedi tekatekano, go dira gore phathi ye nngwe le ye
nngwe le moetapele wa yona e phethe mediro ya yona ka tshwanelo ka Kgobokanong; le
(d) kamogelo ya moetapele wa phathi ye kgolwane go te nnyane ka Kgobokanong go ba
Moetapele wa Kganeto.
Tshwanelo
58. (1) Maloko a Kabinete le maloko a Kgobokano ya Sethaba -
(a) a na le tokologo ya go bolela ka Kgobokanong le ka dikomiting ta yona, ge fela go
etwa melawana le ditaelo ta yona; gomme
(b) ba ka se iwe tshekong ka melato ya segae goba ya bosenyi, go swarwa, go golegwa goba
tshenyo ye -
(i) mabapi le se sengwe le se sengwe seo ba se boletego, ba se tweleditego goba ba se
iitego Kgobokanong goba go ye nngwe ya dikomiti ta yona; goba
(ii) mabapi le se sengwe le se sengwe seo se utolotwego ka baka la seo ba se boletego, ba
se nthitego goba ba se beilego pele ga kgobokano goba ye nngwe ya dikomiti ta yona.
(2) Ditshwanelo le ditokologo ta Kgobokano ya Sethaba, maloko a kabinete le maloko a
Kopano ya sethaba di ka beakanywa ke molao wa sethaba.
(3) Meputso, diputseleto le mehola, teo di lefelwago maloko a Kgobokano ya Sethaba di
dirwa thwii go twa Sekhwameng Sa Ditseno sa Sethaba.
Tumelelo le kamego ya batho ka go Kgobokano ya Sethaba
59. (1) Kgobokano ya Sethaba e swanete go -
(a) nolofata kamego ya batho mo tlhamong ya melao le ditheriano te dingwe ta
Kgobokano le dikomiti ta yona; le
(b) go dira mediro ya yona phatlalata le go swara dipito ta yona ta dikomiti pepeneneng;
eupa go ka tewa magato a go kwala -
(i) go laola go tsena ga batho, go akaretwa le tumelelo ya boraditaba ka go Kgobokano le
dikomiting ta yona; le
(ii) go beakanyeta go phuruphutwa ga motho yo mongwe le yo mongwe, mme mo go
swanetego, kganeto ya go tsena goba go nthiwa ga motho ofe goba ofe.
(2) Kgobokano ya sethaba e ka se kgetholle batho, go akaretwa boraditaba, tulong ya komiti
ka ntle le ge seo se kweiega ebile se hlalosega go dirwa bjalo mo sethabeng sa temokrasi seo
ebile se sa utego selo.
Khansele ya Sethaba ya Diprofense
Tlhamo ya Khansele ya Sethaba
60. (1) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e bopa ke boemedi bo tee go twa
profenseng ye nngwe le ye nngwe bjoo bo nago le maloko a lesome.
(2) Baemedi bao ba lesome ke -
(a) ba bane ba e sego ba mehleng ba akareta -
(i) Tonakgolo ya profense goba, ge tonakgolo a se gona, setho se sengwe le se sengwe sa
Theramelao ya Profense seo se kgethilwego ke Tonakgolo go ba gona mabakeng ohle goba
lebakeng le itego Khanseleng ya Sethaba; le
(ii) baemedi ba bangwe ba bararo ba ba kgethegilego; le
(b) maloko a a tiieditwego a selelago a a kgethilwego go ya ka karolo ya 61(2).
(3) Tonakgolo ya profense goba ge a se gona, leloko la kemedi ya profense leo le kgethilwego
ke Tonakgolo, e ba hlogo ya kemedi.
Kabo ya baemedi
61. (1) Diphati teo di emetwego ka theramelaong ya profense di na le tokelo ya go ba
le baemedi boemeding bja profense go ya ka fomula yeo e beakantwego go Karolo B ya etulo
3.
(2) Lebakeng la matati a 30 morago ga go tsebiwa ga dipoelo ta kgetho ya theramelao ya
profense, theramelao, e swanete -
(a) go laeta, go ya ka melao ya sethaba, gore ke maloko a makae a phathi ye nngwe le ye
nngwe ao e tlogo ba baemedi ba go ya go ile le gore ke a makae ao e tlogo ba baemedi ba ba
kgethegilego; le
(b) go kgetha baemedi ba go ya go ile go ya ka dithiinyo ta diphathi.
(3) Molao wa sethaba wo o ukangwego mo karolwaneng ya (2)(a) o swanete go netefata
kgathotema ya diphathi te dinyenyane mo popong ya boemedi bja go ya go ile le bjo bo
kgethegilego go ya ka mokgwa wo o sepelelanago le temokrasi.
(4) Theramelao, ka tumelelo ya Tonakgolo le baetapele ba diphathi teo di nago le tshwanelo
ya go ba le baemedi bao e sego ba mehleng Khanseleng ya Sethaba ya Diprofense, di swanete
go kgetha baemedi bao e sego ba mehleng, go ya ka moo go tlogo nyakega nako le nako, go twa
go maloko a theramelao.
Baemedi ba go ya go ile
62 (1) Motho yo a kgethilwego go ba moemedi wa go ya go ile o swanete go ba le
tokelo ya go ka kgethelwa go ba leloko la theramelao ya profense..
(2) Ge motho yoo e lego leloko la theramelao ya profense a kgethwa go ba moemedi wa go
ya go ile, motho yoo o lahlegelwa ke boleloko bja theramelao.
(3) Baemedi ba go ya go ile ba kgethwa lebaka le le felago pejana ga tulo ya mathomo ya
theramelao morago ga kgetho ye e latelago.
(4) Motho o felelwa ke go ba leloko la go ya go ile ge motho yoo -
(a) a ka se kgona go kgethelwa go ba setho sa theramelao ya profense ka lebaka lefe goba lefe
ka ntle le la gore o kgethetwe go ba moemedi wa go ya go ile;
(b) a eba leloko la kabinete;
(c) a lahlegetwe ke thekgo ya theramelao ya profense gomme a bueditwe morago ke phati
ya go mo kgetha;
(d) a se sa hlwela e le leloko la phathi yeo e mo kgethilego gomme a bueditwe morago ke
phathi yeo; goba
(e) ge ka ntle ga tumelelo a sa iponaganete Khanseleng ya Sethaba ya Diprofense, mabakeng
ao melawana le ditaelo ta Khansele di laetago go lahlegelwa ke setulo sa go ba moemedi wa go
ya go ile.
(5) Dikgala teo di bago gona gare ga baemedi ba go ya go ile di swanete go tlatwa go ya
ka mabaka a melao ya sethaba.
(6) Pele ga ge baemedi ba go ya go ile ba ka thoma go phetha meomo ya bona Khanseleng
ya Sethaba, ba swanete go ikana goba go itlama go botegela Repabliki le go obamela
Molaotheo, go ya ka etulo 2.
Ditulo ta Khansele ya Sethaba
63. (1) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e ka rulaganya dinako le lebaka la ditulo ta
yona le mabaka a yona a maikhuto.
(2) Mopresidente a ka bita Khansele ya Sethaba ya Diprofense, go tla tulong yeo e sego ya
mehleng go tlo rera ditaba te e sego ta mehleng.
(3) Go dula ga Khansele ya Sethaba ya Diprofense mafelong a mangwe ntle le Palamenteng
go ka dumelelwa fela mabakeng a dikgahlego ta Sethaba, thireleto goba boiketlo, gape ge fela
seo se dumeletwe go ya ka melawana le ditaelo ta Khansele.
Modulasetulo le Batlatamodulasetulo
64. (1) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e swanete go kgetha Modulasetulo le
Batlatamodulasetulo ba babedi go twa baemeding ba yona.
(2) Modulasetulo le o tee wa Batlatamodulasetulo ba kgethwa go twa go baemedi ba go ya
go ile lebaka la nywaga ye mehlano ka ntle le ge lebaka la bona la go ba baemedi le fela pejana ga
moo.
(3) Motlatamodulasetulo yo mongwe o kgethwa nako ya ngwaga o tee fela, gomme o
swanete go latelwa ke moemedi yo a twago profenseng ye nngwe, go dira bjalo e le go
kgonthiia gore ye nngwe le ye nngwe e emelwa ka go latelana.
(4) Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanete go swara marapo kgethong ya
Modulasetulo, goba a ka kgetha moahlodi yo mongwe go phethagata modiro woo. Modulasetulo
o swara marapo kgethwong ya Batlatamodulasetulo.
(5) Tsela ya tshepedio ye e beilwego go Karolo A ya etulo 3 e diriwa kgethong ya
Modulasetulo le Batlatamodulasetulo.
(6) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e ka tloa Modulasetulo goba Motlatamodulasetulo
setulong.
(7) Go ya ka melawana le ditaelo ta yona, Khansele ya Sethaba ya Diprofense e ka kgetha,
go twa go maloko a yona, badulasetulo go thua Modulasetulo le Batlatabadulasetulo.
Diphetho
65 (1) Ka ntle le ge seo se sa dumelelwe ke Molaotheo -
(a) profense ye nngwe le ye nngwe e na le bouto e tee yeo e omiwago ke hlogo ya boemedi
legatong la profense; gomme
(b) taba efe goba efe e tla tewa e amogetwe ge bonnyane bja diprofense te tlhano bo
boutete go amogela taba yeo.
(2) Molao wa Palamente wo o hlamilwego go ya ka tshepedio ye e beilwego go ya ka
karolwana ya (1) goba karolwana ya (2) ta karolo ya 76, o swanete go tlia tshepedio ya go
swana ye e tla fago boemedi bja diprofense maatla a go bouta legatong la tona.
Kgathotema ya maloko a khuduthamaga ya sethaba
66 (1) Maloko a Kabinete le Batlatatona ba ka tsenela le gona ba ka bolela, ka
Khanseleng ya Sethaba ya Diprofense, eupa ba ka se boute.
(2) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e ka nyaka gore leloko la Kabinete, Motlatatona wa
mohlankedi wa khuduthamaga ya naga goba ya profense le tsenele pito ya Khansele goba ya
komiti ya Khansele.
Kgathotema ya baemedi ba mebuogae
67. Baemedi ba nakwana ba ba sa fetego lesome gomme ba kgethilwego ke mebuogae go ya
ka karolo 163 go emela magorwana a go fapana a bommasepala , ba ka kgatha tema ge go
nyakega mo ditherianong ta Khansele ya Sethaba ya Diprofense, fela ga ba swanela go bouta.
Maatla a Khansele ya Sethaba
68. Mo thomiong ya yona ya maatla a go hlama melao, Khansele ya Sethaba ya Diprofense
e ka -
(a) lekodiia, fetia, ya fetola goba ya gana molao ofe goba ofe woo o lego pele ga Khansele
go ya ka Kgaolo ye; gomme
(b) ya thoma goba ya rulaganya go hlama molao wo o welago lehlakoreng la tirio le le lego
etulong 4 goba melao ye mengwe yeo e ukangwego karolong ya 76(3) eupa e ka se kgone go
thoma le go rulaganya Melaokakanywa ya dithelete.
Bohlatse goba tshedimoo pele ga Khansele ya Sethaba
69. Khansele ya Sethaba ya Diprofense goba komiti ye nngwe le ye nngwe ya yona e ka -
(a) tagafala motho yo mongwe le yo mongwe go twelela pele ga yona goba go fa bohlatse
a ikanne goba a itlamile goba go ntha mangwalo;
(b) nyaka sehlongwa sefe goba sefe goba motho go fa pego pele ga yona;
(c) gapeleta, go ya ka molao wa sethaba goba melawana le ditaelo, motho yo mongwe le
yo mongwe goba sehlongwa go sekegela tagafala go ya ka temana ya (a) goba (b); le
(d) go amogela dingongorego, dikgopelo goba ditweletwa bathong bafe goba bafe goba
sehlongweng sefe goba sefe seo se nago le kgahlego.
Dithulaganyo ta ka gare,ditheriano le ditshepedio ta Khansele ya Sethaba
70. (1) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e ka -
(a) beakanya le go laola dithulaganyo ta yona ta ka gare, ditheriano le ditshepedio; le go
(b) dira melawana le ditaelo teo di amago meomo ya yona, go lebeletwe kudu temokrasi
ya kemedi le kgathotema, maikarabelo, ponagato le kamego ya batho.
(2) Melawana le ditaelo ta Khansele ya Sethaba ya Diprofense di swanete go beakanyeta
-
(a) go hlongwa, tlhamego, maatla, mehola,di tshepedio, le lebaka la dikomiti ta yona;
(b) kgathotema ya diprofense ka moka mo ditherianong ta yona ka tsela yeo e sepelelanago
le temokrasi; le
(c) go kgatha tema ditherianong ta Khansele le dikomiti ta yona, ga diphathi te nnyane ka
moka ta dipolitiki te di emetwego ka Khanseleng, ka tsela yeo e sepelelanago le temokrasi, ge
taba e swanetwe go phethwa go ya ka karolo ya 75.
Tshwanelo
71. (1) Baemedi ba Khansele ya Sethaba ya Diprofense le batho bao ba bolelwang mo
karolong ya 66 le 67 -
(a) ba na le tshwanelo ya go bolela ka tokologo ka Khanseleng le ka dikomiting ta yona, ka
taolo ya melawana le ditokelo ta yona; gomme
(b) ba ka se teelwe magato a molato wa segae goba wa bosenyi goba ba golegwa goba gona
go lefiwa ditshenyegelo ka baka la -
(i) se sengwe le se sengwe seo ba se boletego, ba se tweleditego, goba gona go se
tweleta pele ga Khansele, goba ye nngwe ya dikomiti tsa yona; goba
(ii) se sengwe le se sengwe seo se utolotwego ke te dingwe ta ditaba teo ba di boletego,
ba di tweleditego, pele ga Khansele goba ye nngwe ya dikomiti ta yona.
(2) Ditshwanelo te dingwe le ditokologo ta Khansele ya Sethaba ya Diprofense, baemedi
ba Khansele le batho bao ba ukangwego mo dikarolong ta 66 le 67, di ka rulaganywa ka molao
wa sethaba.
(3) Meputso, diputseleto le dikholo te di lefago maloko a go ya go ile a Khansele ya
Sethaba ya Diprofense ke ditefo thwii go twa go Sekhwama sa Ditseno ta Sethaba.
Tumelelo le kamego ya sethaba ka Khanseleng ya Sethaba
72. (1) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e swanete go -
(a) nolofata kamego ya batho mererong ya go hlama melao le go ye mengwe ya Khansele
le dikomiti ta yona; le
(b) go sepedia merero ya yona ka mokgwa wa ponagato le go swara dikopano ta yona le
ta dikomiti ta yona, phatlalata eupa dikgato ta maswanedi di ka tewa -
(i) go laola tsenelo ya bohle, go akaretwa le go ba gona ga boraditaba go Khansele le
dikomiti ta yona, le
(ii) go rulaganya gore motho mang goba mang a phuruphutwe ge go kgonega, go ganetwa
go tsena goba go tlowa ga motho mang le mang.
(2) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e ka no se kgetholle batho go akaretwa boraditaba,
tulong ya komiti ka ntle ga ge seo se kweiega ebile se hlalosega go dirwa bjalo mo sethabeng
sa temokrasi seo ebile se sa utego selo.
Tshepeto ya sethaba ya Molao
Melaokakanywa ka moka
73. (1) Molaokakanywa wo mongwe le wo mongwe o ka tweletwa mo Kgobokanong
ya Sethaba.
(2) Ke fela leloko la Kabinete goba Motlatatona, goba leloko, goba Komiti ya Kgobokano,
ye e ka tweletago Molaokakanywa mo Kgobokanong, gomme ke fela leloko la Kabinete le le
rwelego maikarabelo a merero ya dithelete ya sethaba le le ka tweletago Molaokakanywa wa
dithelete Kgobokanong.
(3) Molaokakanywa wo o ukangwego mo go Karolo 76(3), ka ntle le Molaokakanywa wa
dithelete, o ka tweletwa mo Khanseleng ya Sethaba ya diprofense.
(4) Ke fela leloko goba komiti ya Khansele ya Sethaba ya Diprofense ye e ka tweletago
Molaokakanywa go Khansele.
(5) Molaokakanywa wo o amogetwego ke Kgobokano ya Sethaba o swanete go fetietwa
go Khansele ya Sethaba ya Diprofense, ge e le gore o swanete go lekolwa ke Khansele,
Molaokakanywa wo o amogetwego ke Khansele o swanete go fetietwa go Kgobokano.
Melaokakanywa ya go fetola Molaotheo
74. (1) Karolo 1 le Karolwana ye di ka fetolwa ke molao wo o fetiitwego ke -
(a) Kgobokano ya Sethaba ka thekgo ya dibouto ta bonnyane bja dipersente te 75 ta
maloko a yona; le
(b) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e thekgwa ke dibouto ta diprofense te di sego ka
fase ga te tshelelago.
(2) Kgaolo 2 e ka fetolwa ke Molao wo o fetiitwego ke -
(a) Kgobokano ya Sethaba, ka thekgo ya dibouto ta bonnyane bja peditharong ya maloko
a yona;
(b) Khansele ya Sethaba ya Diprofense, e thekgwa ke dibouto ta diprofense te di sego ka
fase ga te tshelelago.
(3) Peakanyeto ye nngwe fela ya Molaotheo e ka fetolwa ke Molao wo o fetiitwego ke -
(a) Kgobokano ya Sethaba, ka thekgo ya dibouto ta bonnyane bja peditharong ya maloko
a yona; le
(b) ka Khansele ya Sethaba ya Diprofense, e thekgwa ke dibouto ta diprofense te di sego
ka fase ga te tshelelago, ge e le gore phetolo -
(i) e amana le morero wo o amago Khansele;
(ii) e fetola mellwane ya profense, maatla, mehola goba dihlongwa; goba
(iii) e fetola peakanyeto ye e amago thwii taba ta profense,
(4) Molaokakanywa wo o fetolago Molaotheo o ka no se akarete dipeakanyeto te dingwe
ka ntle ga diphetolo ta Molaotheo le ditaba te di amanago le diphetolo.
(5) Bonnyane matati a 30 pele ga ge Molaokakanywa woo o fetolago Molaotheo o begwa
go ya ka Karolo 73(2), motho goba komiti ye e ikemietago go tsebia Molaokakanywa woo,
e swanete -
(a) go gatia ka Kuranteng ya Mmuo ya sethaba, le go ya ka melawana le ditaelo ta
Kgobokano ya Sethaba, ditlhaloio ta diphetolo teo di iinywago gore batho ba swayaswaye
ka ga tona;
(b) go hlagia, go ya ka melawana le ditaelo ta Kgobokano, ditlhaloio teo go theramelao
ya profense go kwa kgopolo ya yona; le
(c) go hlagia, go ya ka melawana le ditaelo ta Khansele ya Sethaba ya Diprofense,
ditlhaloio teo go Khansele ya ngangiano ya sethaba, ge e le gore phetolo yeo e iinywago
ga se phetolo yeo e nyakago go fetiwa ke Khansele.
(6) Ge Molaokakanywa wo o fetolago Molaotheo o tsebiwa, motho goba komiti ye e
tsebiago Molaokakanywa e swanete go hlagia ditshwayatshwayo te dingwe le te dingwe te
di ngwadilwego go twa go batho le ditheramelao ta diprofense -
(a) go Sepikara go hlagia pele ga Kgobokano ya Sethaba; le
(b) thetong ya diphetolo teo go boletwego ka tona mo karolwaneng (1), (2), goba (3)(b),
go Modulasetulo wa Khansele ya Sethaba ya Diprofense go hlagiwa Khanseleng.
(7) Molaokakanywa wo o fetolago Molaotheo o ka no se boutelwe Kgobokanong ya Sethaba
mo matating a 30 a -
(a) tsebio ya wona, ge e le gore Khansele e moomong ge Molaokakanywa o tsebiwa; goba
(b) tlhagio ya wona Khanseleng, ge e le gore Kgobokano e mo maikhutong ge
Molaokakanywa o tsebiwa.
(8) Ge e le gore Molaokakanywa wo go bolelwago ka wona mo karolwaneng (3)(b), goba
karolong ye nngwe le ye nngwe ya Molaokakanywa, o ama profense goba diprofense te itego
fela, Khansele ya Sethaba ya Diprofense e ka se kgone go fetia Molaokakanywa goba karolo
ye e lebanego ya wona ka ntle le ge o dumeletwe ke theramelao goba ditheramelao ta profense
goba diprofense te amegago.
(9) Molaokakanywa wo o fetolago Molaotheo woo o etego o fetiitwe ke Kgobokano ya
Sethaba gomme, moo go hlokegago, ke Khansele ya Sethaba ya Diprofense, o swanete go
fetietwa go Mopresidente go hweta tumelelo.
Melaokakanywa ya tlwaelo ye e sa amego Diprofense
75. (1) Ge Kgobokano ya Sethaba e fetia Molaokakanywa ka ntle ga Molaokakanywa
wo o angwago ke ditshepeto te hlagiitwego mo Karolong 74 goba 76, Molaokakanywa woo
o swanete go gafelwa Khansele ya Sethaba ya Diprofense gomme o ahlaahlwe go ya ka
tshepedio ye e latelago:
(a) Khansele e swanete -
(i) go amogela Molaokakanywa
(ii) go amogela Molaokakanywa ka go laolwa ke diphetogo te di iintwego ke yona; goba
(iii) go gana Molaokakanywa woo.
(b) Ge Khansele e fetia Molaokakanywa ka ntle le go iinya diphetogo, Molaokakanywa
woo o swanete go romelwa go Mopresidente go amogelwa.
(c) Ge Khansele ya Sethaba e ka gana Molaokakanywa goba ya o amogela e iinte
diphetogo, Kgobokano ya Sethaba e swanete go o lekodiia sefa, gomme e ele hloko
diphetogo teo di iintswego ke Khansele, ebile e ka
(i) fetia Molaokakanywa gape, ka diphetogo goba ka ntle le diphetogo; goba ka go
(ii) tea sephetho sa go se twele pele ka Molaokakanywa woo.
(d) Molaokakanywa wo o fetiitwego ke Kgobokano ya Sethaba go ya ka temana ya(c) o
swanete go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
(2) Ge Khansele ya Sethaba ya Diprofense e swanete go boutela taba go ya ka karolo ye
gona karolo 65 ga e omiwe; legatong
leo -
(a) moemedi yo mongwe le yo mongwe kemeding ya profense o na le bouto e tee;
(b) bonnyane teetharong ya baemedi e swanete go ba gona pele ga ge go ka boutelwa taba
yeo; gomme
(c) taba yeo e phethwa ka bonti bja dibouto teo di dirilwego,eupa ge go na le tekano ya
dibouto mahlakoreng ka moka, moemedi yo a swerego marapo o swanete go tweleta bouto
ya makgaolakgang.
Melaokakanywa ya tlwaelo ye e amago Diprofense
76. (1) Ge Kgobokano ya Sethaba e fetia Molaokakanywa wo go boletwego ka wona
mo karolwaneng (3), (4) goba (5), Molaokakanywa woo o swanete go romelwa go Khansele ya
Sethaba ya Diprofense, moo o swanetego go lekolwa go ya ka tshepedio ye e latelago:
(a) Khansele e swanete -
(i) go fetia Molaokakanywa;
(ii) go fetia Molaokakanywa wo o fetotwego; goba
(iii) go gana Molaokakanywa.
(b) Ge Khansele e fetia Molaokakanywa ka ntle le diphetogo gona o swanete go romelwa
go Mopresidente go tlo amogelwa.
(c) Ge Khansele e ka fetia Molaokakanywa woo o fetotwego gona Molaokakanywa woo
o swanete go iwa go Kgobokano, gomme ge Kgobokano e ka fetia Molaokakanywa woo o
fetotwego gona o swanete go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
(d) Ge Khansele e ka gana Molaokakanywa, goba ge Kgobokano e ka gana go fetia
Molaokakanywa, wo o nago le diphetogo, wo o rometwego go yona go ya ka temana (c)
Molaokakanywa woo o fetotwego o swanete, moo go kgonegago, go romelwa Komiting ya
Bolamodi, yeo e kwanago ka -
(i) Molaokakanywa bjalo ka ge o fetiitwe ke Kgobokano;
(ii) Molaokakanywa wo o fetotwego bjalo ka ge o fetisitwe ke Khansele; goba
(iii) sebopego se sengwe sa Molaokakanywa.
(e) Ge Komiti ya Bolamodi e sa kgone go dumelelana ka Molaokakanywa mo matating a
30 morago ga go romelwa ga Molaokakanywa go yona, Molaokakanywa woo o tla felelwa ke
moomo, ka ntle le ge Kgobokano e ka fetia Molaokakanywa woo gape, e na le thekgo ya
peditharong ya maloko a yona.
(f) Ge komiti ya Bolamodi e dumelalana ka Molaokakanywa le diphetogo ta wona bjalo ka
ge o fetiitwe ke Kgobokano, Molaokakanywa woo o swanete go iwa go Khansele, ge
Khansele e ka fetia Molaokakanywa woo, gona o swanete go romelwa go Mopresidente gore
o amogelwe.
(g) Ge komiti ya Bolamodi e dumelelana ka Molaokakanywa le diphetogo ta wona bjalo ka
ge o fetiitwe ke Khansele, Molaokakanywa woo o swanete go romelwa go Kgobokano,
gomme ge o ka fetiwa ke Kgobokano, o swanete go iwa go Mopresidente go amogelwa.
(h) Ge komiti ya Bolamodi e dumelelana ka Molaokakanywa woo ka sebopego se sengwe sa
Molaokakanywa, sebopego seo se sengwe, se swanete go romelwa go Kgobokano le go
Khansele ya Sethaba gomme, ge o ka fetiwa ke Kgobokano le Khansele, gona o swanete go
romelwa go Mopresidente go tlo amogelwa.
(i) Ge e le gore Molaokakanywa wo o rometwego go Khansele go ya ka temana (f) goba
(h) ga o fetiwe ke Khansele, Molaokakanywa woo o ga o sa na mohola ka ntle ga ge Kgobokano
ya Sethaba e ka o fetia gomme o thekgwa ke bonnyane bja dibouto te e ka bago peditharong
ta maloko a yona.
(j) Ge Molaokakanywa wo o rometwego Kgobokano go ya ka temana (g) goba (h) o sa
fetiwe ke Kgobokano, Molaokakanywa woo o ga o sa na mohola, eupa Molao woo ka ge le
mathomong o fetiitwe ke Kgobokano, Kgobokano e ka no o fetia gape, eupa o thekgwa ke
bonnyane bja dibouto te e ka bago peditharong ta maloko a yona.
(k) Molaokakanywa wo o fetiitwego ke Kgobokano go ya ka temana (e), (i) goba (j) o
swanete go romelwa go Mopresidente gore o amogelwe.
(2) Ge Khansele ya Sethaba ya Diprofense e fetia Molaokakanywa wo go bolelwago ka
wona mo karolwaneng (3), Molaokakanywa woo o swanete go iwa go Kgobokano ya Sethaba
go lekodiiwa go ya ka tsela te di latelago;
(a) Kgobokano e swanete -
(i) go fetia Molaokakanywa;
(ii) go fetia Molaokakanywa wo o fetotwego; goba
(iii) go gana Molaokakanywa.
(b) Molaokakanywa wo o fetiitwego ke Kgobokano go latela temana (a)(i) o swanete go
romelwa go Mopresidente go amogelwa.
(c) Ge Kgobokano e ka fetia Molaokakanywa wo o fetotwego, Molaokakanywa woo wa
diphetogo o swanete go romelwa go Khansele, gomme ge o ka fetiwa ke Khansele o swanete
go iwa go Mopresidente go amogelwa.
(d) Ge Kgobokano e ka gana Molaokakanywa, goba ge Khansele e gana go fetia
Molaokakanywa wo o rometwego go yona go ya ka temana (c) ka diphetogo, gona
Molaokakanywa o swanete go romelwa go komiti ya Bolamodi, yeo e ka kwanago ka -
(i) Molaokakanywa bjalo ka ge o feteitwe ke Khansele;
(ii) Molaokakanywa wo o fetotwego bjalo ka ge o fetotwe ke Kgobokano; goba
(iii) Sebopego se sengwe sa Molaokakanywa.
(e) Ge komiti ya Bolamodi e itwa ke go dumelelana mo matating a 30 a go romelwa ga
Molaokakanywa, gona Molaokakanywa woo o felelwa ke mohola.
(f) Ge komiti ya Bolamodi e dumela Molaokakanywa bjalo ka ge o fetoitwe ke Khansele,
Molaokakanywa woo o swanete go romelwa go Kgobokano, gomme ge Kgobokano ya Sethaba
e ka fetia Molaokakanywa woo gona o swanete go iwa go Mopresidente go amogelwa.
(g) Ge komiti ya Bolamodi e dumela Molaokakanywa wo o fetotwego ka moo o fetiitwego
ke Kgobokano ya Sethaba,o swanete go romelwa go Khansele ya Sethaba gomme ge Khansele
e ka o phasia o swanete go iwa go Mopresidente go amogelwa.
(h) Ge komiti ya Bolamodi e dumelelana ka ga Molaokakanywa ka sebopego se sengwe, sona
sebopego seo ke sona se swanetego go romelwa go Khansele le Kgobokano gomme ge o
phasite o ka romelwa go Mopresidente go amogelwa.
(i) Ge Molaokakanywa wo o rometwego go Kgobokano go ya ka temana (f) goba (h) o sa
fetiwe ke Kgobokano, o felelwa ke moomo.
(3) Molaokakanywa o ka etwa go ya ka tshepedio yeo e beilwego ke Karolwana(1) goba
karolwana (2) ge e le gore o wela mo karolong ye e welago lenaneong la etulo 4 goba o
beaKanyeta molao woo o letetwego go ye nngwe ya dikarolo te di latelago:
(a) karolo 65 (2);
(b) karolo 163;
(c) karolo 182;
(d) karolo 195 (3) le (4);
(e) karolo 196 le
(f) karolo 197
(4) Molaokakanywa o swanete go lekolwa go ya ka tshepedio yeo e theilwego mo go
karolwana (1) ge e le gore o beakanyeta molao -
(a) wo o ukangwago mo karolong 44(2) goba 220 (3); goba
(b) wo o ukangwago go gongwe mo Kgaolong 13, ebile o ama dikgahlego ta merero ya
dithelete lehlakoreng la mmuo wa profense.
(5) Molaokakanywa wo o ukangwago mo karolong 42(6) o swanete go sepediwa go ya ka
tshepedio ye e theilwego go karolwana ya (1), ka ntle -
(a) ge Kgobokano ya Sethaba e boutela Molaokakanywa, dipeakanyeto ta karolo (53)(1)
ga di etwe; bakeng se, Molaokakanywa o ka no fetiwa fela ge e le gore dibouto te dinti ta
maloko a Kopano di a o thekga; gape
(b) ge Molaokakanywa o ka iwa go Komiti ya Bolamodi, melawana ye e latelago e a oma:
(i) ge Kgobokano ya Sethaba e tea Molaokakanywa bjalo ka ge o ukangwa mo
karolwaneng (1)(g) goba (h), Molaokakanywa woo o ka fetiwa fela ge bonti bja dibouto ta
maloko a Kgobokano di o thekga.
(ii) ge Kgobokano ya Sethaba e akanya le go gopodiia Molaokakanywa bjalo ka ge go
ukangwa mo karolwaneng (1)(e), (i) goba (j), Molaokakanywa woo o ka no fetiwa fela ge e le
gore peditharong ya dibouto ta maloko a Kgobokano di a o thekga.
(6) Karolo ye ga e ame Melaokakanywa ya dithelete
Melaokakanywa ya Dithelete
77. (1) Molaokakanywa wo o lekanyetago dithelete goba wo o lefiago methelo le
makgetho goba methelwana ya dithoto o bitwa Molaokakanywa wa dithelete. Molaokakanywa
wa dithelete o ka no se amane le merero ye mengwe ka ntle le mererwana ye e amanago le
dithelete goba tefio ya methelo, makgetho le methelwana.
(2) Melaokakanywa ya dithelete e swanete go lekodiiwa go ya ka tshepedio yeo e
rulagantwego ke karolo ya 75. Molao wa Palamente o swanete go beakanya tsela yeo ka yona
Palamente e kago fetola Molaokakanywa wa dithelete.
Komiti ya Poelanyo
78. (1) Komiti ya Poelanyo e bopa ke -
(a) maloko a senyane a Kgobokano ya Sethaba ao a kgethilwego ke Kgobokano go latela
tshepedio yeo e beilwego go ya ka melawana le ditaelo ta Kgobokano, gomme e tliago kemelo
ya diphathi ka yona tekatekano yeo diphathi di emetwego ka gona, Kgobokanong; le
(b) moemedi o tee go twa boemeding bja profense ye nngwe le ye nngwe ka go Khansele ya
Sethaba ya Diprofense yo a kgethilwego ke boemedi.
(2) Komiti ya Poelanyo e dumelelane ka tweleto ye e itego ya Molaokakanywa goba taba,
ge tlhaloo yeo goba lehlakore le tee la taba le thekgwa ke -
(a) bonnyane bja baemedi ba bahlano go twa go Khansele ya Sethaba; le
(b) bonnyane, baemedi ba bahlano ba Khansele ya Sethaba ya Diprofense.
Kamogelo ya Melaokakanywa
79. (1) Mopresidente, o swanete go amogela le go saena Molaokakanywa wo o
fetiitwego go ya ka Kgaolo ye, goba ge Mopresidente a na le kgonono ka go ba molaotheong
ga Molaokakanywa, a o buete morago go Kgobokano ya Sethaba gore o senkwe lefsa.
(2) Melawana yeo e kopanetwego e swanete go beakanyeta tshepedio ya, le mokgwa wa,
kgathotema mo tekodiiong ya Molaokakanywa ke Kgobokano ya Sethaba le Khansele ya
Sethaba ya Diprofense.
(3) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e swanete go kgatha tema mo tshekatshekong lefsa
ya Molaokakanywa wo Mopresidente a o bueditego morago Palamenteng, ge -
(a) dipelaelo ta Mopresidente ka ga go ba molaong ga Molaokakanywa go amana le mokgwa
wa tshepedio wo o amago Khansele; goba
(b) karolo 74(1), (2) goba 3(b) goba 76 e be e diriitwe go fetiweng ga Molaokakanywa.
(4) Ge e le gore ka morago ga go sekasekwa lefsa, Molaokakanywa o akareta dipelaelo tsa
Mopresidente, gona Mopresidente o swanete go amogela le go saena Molaokakanywa, ge go
se bjalo, Mopresidente o swanete go:
(a) amogela le go saena Molaokakanywa; goba
(b) a o fetiete go Kgorotsheko ya Molaotheo go tea sephetho ka ga bomolao bja wona.
(5) Ge Kgorotsheko ya Molaotheo e ka phetha ka gore Molaokakanywa o mo molaong,
Mopresidente o swanete go o amogela le go o saena. .
Kgopelo ya Maloko a Kgobokano ya Sethaba go Kgorotsheko ya Molaotheo
80. (1) Maloko a Kgobokano ya Sethaba a ka dira kgopelo go Kgorotsheko ya
Molaotheo go fiwa taelo ya gore Molao wa Palamente, wo o fetiitwego ke Kgobokano, ka
moka ga wona, goba karolo ya wona, ga o mo molaong.
(2) Kgopelo -
(a) e swanete go thekgwa ke bonnyane teetharong ya maloko a Kgobokano; gape
(b) e swanete go dirwa mo matating a 30 morago ga ge Mopresidente a amogete le go
saenela Molao woo.
(3) Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela gore Molao ka moka goba karolo ya wona, e lego
yona taba ya kgopelo go ya ka karolwana ya (1) ga o na le maatla go fihla ge Kgorotsheko e tere
sephetho sa gore -
(a) kgahlego ya toka e nyaka se; le
(b) kgopelo e na le kgonagalo ye e bonalago ya katlego .
(4) Ge kgopelo e se ya atlega, ebile e be e se na le kgonagalo ye e bonalago ya katlego,
Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela gore bakgopedi ba lefe ditshenyegelo.
Phatlalato ya Melao
81. Molaokakanywa wo o amogetwego le go saenelwa ke Mopresidente e ba Molao wa
Palamente, ebile o swanete go phatlalatwa ka pela gomme o thoma go oma le seemetseng ge
o phatlaladitwe goba go tloga nakong yeo o beilwego ke Molao.
Go lotwa ga Melao ya Palamente
82. Khopi ya Molao wa Palamente yeo e saenetwego ke bohlatse bjo bo feletego bja
dipegelo ta Molao, gomme, morago ga go phatlalatwa semmuo, o swanete go iwa go
Kgorotsheko ya Molaotheo go lotwa.
KGAOLO YA 5
Mopresidente le Khuduthamaga
ya Sethaba
Mopresidente
83. Mopresidente -
(a) ke Hlogo ya Mmuo le moetapele wa khuduthamaga ya sethaba;
(b) o swanete go obamela, go ireleta le go hlompha Molaotheo bjalo ka Molaomogolo wa
Repabliki; gomme
(c) a twete pele botee bja sethaba le seo se ka godiago Repabliki.
Maatla le meomo ya Mopresidente
84. (1) Mopresidente o na le maatla le meomo yeo e beilwego matsogong a gagwe ka
Molaotheo le melao ye mengwe, go akaretwa maatla ao a nyakegago go phethagata meomo
ya go ba hlogo ya naga le ya khuduthamaga ya sethaba.
(2) Mopresidente o na le maikarabelo a -
(a) go amogela le go saena Melaokakanywa;
(b) go bueta Molaokakanywa Palamenteng gore o lekolwe lefsa go kgonthiia gore o
molaong;
(c) go romela Malaokakanywa Kgorongtsheko ya Molaotheo gore e fe sephetho sa gore o
molaong naa;
(d) go bita Kgobokano ya Sethaba, le ya Khansele ya Sethaba ya Diprofense goba
Palamente go tlo tsenela tulo ye e sego ya mehleng go tlo rera ditaba te di ikgethago;
(e) go thwala batho bao Molaotheo goba molao o nyakago gore Mopresidente a ba thwale,e
sego maemong a gagwe a go ba hlogo ya khuduthamaga ya sethaba;
(f) go hloma dikomiene ta dinyakiio;
(g) go goeleta referendamo ya sethaba go ya ka Molao wa Palamente;
(h) go amogela le go tseba baemedi ba dinaga diele ba diplomate; le ba bokonsole;
(i) Go kgetha baambasadara; batsetaphethi, le baemedi ba diplomate le bokonsole;
(j) Go swarela goba go gaugela basenyi goba go tloa ditefo, dikotlo goba dikamogo; le.
(k) Go aba diala ta tlhompho.
Maatla a phethio a Repabliki
85. (1) Maatla a phethio a Repabliki a beilwe ka diatleng ta Mopresidente.
(2) Mopresidente gammogo le maloko a mangwe a Kabinete, ba omia maatla a phethio ka
-
(a) go diria melao ya naga ka ntle le ge Molaotheo goba molao wa Palamente o laela ka tsela
ye nngwe;
(b) go hlabolla le go phethagata morero wa sethaba;
(c) go momaganya mediro ya dikgoro ta mmuo le ditshepedio;
(d) go rulaganya le go hlama melao; le
(e) go phethagata mediro ye mengwe le ye mengwe ya phethio go ya ka Molaotheo goba
melao ya sethaba.
Go kgethwa ga Mopresidente
86. (1) Mo tulong ya yona ya mathomo morago ga dikgetho, le ge go tsomega go tlata
sekgala seo se lego gona, Kgobokano ya Setaba e swanete go kgetha mosadi goba monna go
twa malokong a yona go ba Mopresidente.
(2) Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanete go sepedia dikgetho ta
Mopresidente, goba a kgethe moahlodi yo mongwe gore a be modulasetulo ge go kgethwa
Mopresidente. Tshepedio ye e beilwego go Karolo A ya etulo 3 e omiwa ge go kgethwa
Mopresidente.
(3) Kgetho ya go tlata sekgala mo kantorong ya Mopresidente e swanete go swarwa nakong
le letatikgwedi leo le beilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo, eupa e sego
matati a 30 morago ga ge sekgoba se bile gona.
Go amogela modiro ga Mopresidente
87. Ge a kgethilwe go ba Mopresidente, motho o lahlegelwa ke go ba leloko la Kgobokano
ya Sethaba gomme mo matating a mahlano o swanete go amogela moomo wa gagwe ka go
ikana goba go itlama gore o tla botegela Repabliki le go ireleta Molaotheo go ya ka etulo 2.
Pakatiro ya Mopresidente
88. (1) Pakatiro ya Mopresidente e thoma ge a thoma modiro mme e felela ge go hlolega
sekgoba goba ge motho yo a latelago a kgethilwego go ba Mopresidente a thoma modiro.
(2) Ga go motho yo a swanetego go dula setulo sa Bopresidente makga a go feta a mabedi;
eupa ge motho a kgethwa go tlata sekgoba seo se hlolegilego sa bopresidente, sebaka sa
magareng a go kgethwa ga gagwe le go kgethwa ga Mopresidente yo a latelago ga se tewe bjalo
ka pakatiro.
Go tlowa ga Mopresidente
89. (1) Kgobokano ya Sethaba, ka sephetho sa bonti bja bonnyane bja peditharong ya
maloko a yona, e ka tloa Mopresidente setulong fela ka mabaka a latelago -
(a) go se botegele Molaotheo goba molao ka tsela ye e hlobaetago;
(b) maitshwaro ao a tlogago a le bohlaswa; goba
(c) go itwa ke go phethagata meomo ya setulo sa gagwe.
(2) Mang le mang yo a tloitwego setulong sa Bopresidente go ya ka karolwana ya 1(a) goba
(b) a ka se neelwe ditshwanelo ta ofisi yeo, le gona ga a swanela go oma moomo ofe goba ofe
wa sethaba.
Mopresidente wa motwaoswere
90. (1) Ge Mopresidente a se gona Repabliking goba a itiwa ke mabaka a mangwe go
phetha meomo ya gagwe ya Bopresidente, goba nakong yeo go nago le sekgala setulong sa
Bopresidente, mohlankedi go ya ka lenaneo le le latelago, o tla oma bjalo ka Mopresidente:
(a) Motlatamopresidente;
(b) Tona yeo e kgethilwego ke Mopresidente;
(c) Tona yeo e kgethilwego ke maloko a mangwe a Kabinete;
(d) Spikara, go fihlela ge Kgobokano ya Sethaba e kgethile leloko le lengwe la yona.
(2) Mopresidente wa Motwaoswere o na le maikarabelo, maatla le meomo ya Mopresidente.
(3) Pele a tea maikarabelo, mediro le meomo ya Mopresidente, Mopresidente wa
Motwaoswere o swanete go ikana goba go itlama gore o tla botegela Repabliki le go obamela
Molaotheo go ya ka etulo 2.
Kabinete
91. (1) Kabinete e bopa ke Mopresidente, bjalo ka hlogo ya Kabinete,
Motlatamopresidente le Ditona.
(2) Mopresidente o kgetha Motlatamopresidente le ditona go twa malokong a Kgobokano
ya Sethaba, o ba nea maatla le meomo gomme o kgona le go ba raka moomong.
(3) Mopresidente -
(a) o swanete go kgetha Motlatamopresidente go twa malokong a Kgobokano ya Sethaba;
(b) a ka kgetha palo efe goba efe ya Ditona go twa malokong a Kgobokano ya Sethaba;
gomme
(c) a ka kgetha Ditona te di sa fetego te pedi go twa ka ntle ga Kgobokano.
(4) Mopresidente o swanete go kgetha leloko la Kabinete go ba moetapele wa merero ya
mmuo Kgobokanong ya Sethaba.
(5) Motlatamopresidente o swanete go thua Mopresidente go phetheng meomo ya
mmuo.
Maikarabelo le Maboikarabelo
92. (1) Motlatamopresidente le Ditona ba na le maikarabelo a maatla le meomo ya
phethio teo ba di filwego ke Mopresidente.
(2) Maloko a Kabinete a na le maikarabelo ka seboka le ka bonoi phethagatong ya meomo
ya bona.
(3) Maloko a Kabinete a swanete -
(a) go oma go ya ka Molaotheo; le
(b) go fa Palamente dipego ka botlalo le gona nako le nako, ka ga merero ye e welago
magetleng a bona.
Batlatatona
93. Mopresidente a ka thwala Batlatatona go twa go maloko a Kgobokano ya Sethaba gore
ba thue maloko a Kabinete, gomme o na le maatla a go ba raka.
Twelopele ya kabinete morago ga dikgetho
94. Ge dikgetho ta Kgobokano ya Sethaba di swarwa, Kabinete, Motlatamopresidente,
Ditona le Batlatatona ba dula ba na le maatla a go oma go fihla motho yoo a kgethilwego go
ba Mopresidente ke Kgobokano ya Sethaba a tea marapo.
Keno goba Boitlamo
95. Pele ga ge Motlatamopresidente, Ditona le Batlatatona ba ka thoma go phethagata
meomo ya bona, ba swanete go ikana go botegela Repabliki le ka go latela Molaotheo, ka go
ikana go ya ka etulo 2.
Maitshwaro a maloko a Kabinete le Batlatatona
96. (1) Maloko a Kabinete le Batlatatona ba swanete go itshwara go ya ka mokgwa wa
boitshwaro woo o beilwego ke molao wa naga.
(2) Maloko a Kabinete le Batlatatona ga ba swanela go -
(a) amogela moomo wo mongwe wo ba lefiwago go wona;
(b) itshwara ka tsela yeo e lego kgahlanong le meomo ya bona goba go ipea maemong ao
a ka tliago thulano magareng a maikarabelo a bona a semmuo le dikgahlego ta bona ta ka ntle;
goba
(c) go omia maemo a bona goba tshedimoo yeo ba e filwego go ikhumia goba go hola
motho yo mongwe ka tsela yeo e sa lokago.
Thutio ya meomo
97. Mopresidente ka kgoeleto ya semmuo, a ka fetieta go leloko le lengwe la Kabinete -
(a) tshepedio ya molao ofe goba ofe woo o lego matsogong a leloko le lengwe; goba
(b) maatla goba moomo ofe goba ofe woo o lego matsogong a leloko le lengwe go ya ka
molao.
Kabo ya nakwana ya maatla le meomo
98. Mopresidente a ka abela leloko la Kabinete maatla goba moomo wo mongwe le wo
mongwe wa leloko le lengwe leo le itwago ke go phetha meomo woo.
Kabo ya meomo
99. Leloko la Kabinete le ka abela maatla goba moomo ofe goba ofe wo o swanetego go
phethagatwa go ya ka Molao wa Palamente go leloko la khuduthamaga ya profense goba go
Khansele ya Mmasepala.Kabelo -
(a) e swanete go ba bjalo ka tumelelano magareng a leloko leo la Kabinete le leloko la
Khuduthamaga goba Khansele ya Mmasepala;
(b) e swanete go sepelelana le Molao wa Palamente woo maatla le meomo ye maswanedi
di dirwago go latela wona; gomme
(c) o thoma go oma ge Mopresidente a se no dira kgoeleto semmuo.
Tlhokomelo ya sethaba Taolong ya Diprofense
100. (1) Ge profense e sa kgone goba e sa phethagate ditshwanelo ta yona ta semmuo
go ya ka moloa goba Molaotheo, khuduthamaga ya sethaba e ka tsena taba yeo ka go tea
magato a go swanela go kgonthiia phethagato ya tshwanelo yeo, go akaretwa -
(a) go nthiwa ga taelo yeo e lebiitwego go khuduthamaga ya profense, moo go hlaloswago
bogolo bja go palelwa go phetha mabaka a yona le go bolela ka magato ao a swanetego go tewa
phethagatong ya tshwanelo yeo; le
(b) go tea maikarabelo a go phethagata tshwanelo yeo profenseng yeo, go fihlela moo go
swanetego -
(i) go tweta pele ditekanyeto ta naga goba go fihlelela ditekanyeto ta bonnyane bjo bo
tlwaelegilego go phetha ditiro ta yona;
(ii) go tweta pele kgodio ya botee bja ekonomi;
(iii) go tweta pele thireleto ya naga; goba
(iv) go thibela profense yeo go tea magato ao a sa kwagalego ao e ka bago dithitio go
dikgahlego ta profense ye nngwe goba nageng ka moka.
(2) Ge khuduthamaga e ka tsena taba ya profense ka bogare go ya ka karolwana (1)(b) -
(a) tsebio ya tamolo e swanete go ahlaahlwa Khanseleng ya Sethaba ya Diprofense mo
matating a 14 a go dula ga yona morago ga ge tamolo e thomile;
(b) Tamolo e swanete go fela, ka ntle ga ge e dumelelwa ke Khansele, mo matating a 30
a go dula le go thoma ga tamolo; gomme
(c) Khansele e swanete go fela e lekodiia sefsa tamolo yeo gomme e thue ka ditigelo ta
maleba go khuduthamaga ya sethaba.
(3) Molao wa sethaba o ka laola tshepeto yeo e theilwego karolong ye.
Diphetho ta khuduthamaga
101. (1) Sephetho se se terwego ke Mopresidente se swanete go ba se se ngwadilwego
ge e le gore -
(a) se terwe go latela molao; goba
(b) se na le ditlamorago ta semolao.
(2) Sephetho se se ngwadilwego sa go tewa ke Mopresidente se swanete go saenelwa gape
ke leloko le lengwe la Kabinete ge e le gore sephetho seo se ama maatla ao a abetwego leloko
leo la Kabinete.
(3) Dikgoleto, melawana le didiriwa te dingwe ta melawana ye mengwe di swanete go
ka hwetwa ke batho ka moka.
(4) Melao ya sethaba e ka laeta ka mokgwa wo, goba bokgole bjo, didiriwa te di
ukangwego mo karolwaneng (3) di swanetego -
(a) go ahlaahlwa ka Palamenteng; le
(b) go amogelwa ke Palamente.
Dithiinyo ta go hloka kholofelo
102. (1) Ge Kgobokano ya Sethaba, ka bouto ye e thekgwago ke bonti bja maloko a
yona, e ka fetia thiinyo ya go hloka kholofelo go Kabinete, go sa akaretwe Mopresidente,
Mopresidente o tla swanela ke go thea Kabinete sefsa.
(2) Ge Kgobokano ya Sethaba ka bouto ye e thekgwago ke bonti bja maloko a yona e ka
fetia thiinyo ya go hloka kholofelo go Mopresidente, Mopresidente le maloko a mangwe a
Kabinete le Batlati ba bona, ba swanete go rola modiro.
KGAOLO 6
Diprofense
Diprofense
103. (1) Repabliki e na le diprofense te di latelago:
(a) Eastern Cape
(b) Free State
(c) Gauteng
(d) Kwa Zulu-Natal
(e) Mpumalanga
(f) Northern Cape
(g) Northern Province
(h) North West
(i) Western Cape.
(2) Mellwane ya diprofense ke yeo e bego e le gona ge Molaotheo o thoma go oma.
Ditheramelao ta Diprofense
Maatla a go bea melao a Diprofense
104. (1) Maatla a profense a go dira melao a beilwe godimo ga theramelao ya yona, gomme
a fa theramelao ya profense maatla a -
(a) go amogela molaotheo wa profense yeo goba go fetola molaotheo ofe goba ofe wo o
fetiitwego ke lona go ya ka ditaelo ta dikarolo ta 142 le 143;
(b) go amogela melao legatong la profense yeo mabapi le -
(i) taba ye nngwe le ye nngwe ya tirio yeo e lego lenaneong la etulo 4;
(ii) taba ye nngwe le ye nngwe ya tirio yeo e lego lenaneong la etulo 5; le
(iii) taba ye nngwe le ye nngwe yeo e welago ka ntle ga ditsela teo ta tirio, gomme e
foloeditwe thwii go profense ke molao wa sethaba; le
(iv) taba ye nngwe le ye nngwe yeo peakanyeto ya Molaotheo e akanyago go bea molao wa
profense; le
(c) go abela maatla a mangwe le a mangwe a molao go Khansele ya Mmasepala mo
profenseng yeo.
(2) Theramelao ya Profense ka sephetho seo se thekgwago bonnyane ke peditharong ya
maloko a yona e ka kgopela Palamente go fetola leina la profense yeo.
(3) Theramolao ya profense e tlangwa ke Molaotheo fela, gomme ge e hlomile molaotheo wa
profense ya yona gona e tlangwa le ke molaotheo woo, ka gare ga mellwane yeo ya Molaotheo
le ya molaotheo wa profense.
(4) Molao wa profense mabapi le taba yeo e tlogago e le bohlokwa, goba e lebanego le,
phethagato ya maleba ya maatla a a amago taba efe goba efe yeo e lego lenaneong la etulo 4,
mabakeng ka moka ke molao woo o amago taba ye e lego lenaneong la etulo 4.
(5) Theramelao ya profense e ka digela Kgobokano ya Sethaba molao woo o amago taba ye
e lego ka ntle ga bolaodi bja theramelao, goba taba yeo e lego gore Molao wa Palamente o laola
molao wa profense.
Tlhamego le kgetho ya ditheramelao ta Diprofense
105. (1) Theramelao ya Profense e bopilwe ke basadi le banna bao ba kgethilwego bjalo ka
ditho go ya ka lenaneo la dikgetho leo -
(a) le beilwego go ya ka molao wa sethaba;
(b) le theilwe godimo ga karolo ya Profense ya lenaneo le le swanago la sethaba la bakgethi;
(c) o rulaganyetago minimamo wa bogolo bja go bouta bja mengwaga ye 18; gomme
(d) ka kakareto o tweletago dipoelo ta boemedi bja tekatekano.
(2) Theramelao ya profense e bopa ke maloko a magareng ga a 30 le 80. Palo ya maloko, yeo
e ka fapanago go ya ka profense, e swanete go bewa go ya ka fomula yeo e beilwego go ya ka
molao wa sethaba.
Boleloko
106. (1) Moagi yo mongwe le yo mongwe yo a loketwego ke go boutela Kgobokano ya
Sethaba o na le tshwanelo ya go ka ba leloko la theramelao ya profense, ka ntle le -
(a) mang le mang yo a beilwego ke, goba a le tirelong ya, mmuo mme a amogela tefo ya peo
yeo goba tirelo, ka ntle le -
(i) tonakgolo le maloko a mangwe a Khuduthamaga ya profense; le
(ii) bahlankedi ba bangwe bao meomo ya bona e sepelelanago le meomo ya maloko a
theramelao ya profense, mme ebile go begilwego gore e sepelelana le mediro yeo mo molaong wa
sethaba;
(b) maloko a Kgobokano ya Sethaba, Maloko a go ya go ile a Khansele ya Sethaba ya
Diprofense goba maloko a Khansele ya bommasepala;
(c) boradikoloto bao ba ka se tsoolowego;
(d) mang le mang yo kgoro ya tsheko ya Repabliki e laetego gore ke wa monagano wa go
se tee gabotse; goba
(e) mang le mang yo morago ga go thoma go oma ga karolo ye, a bonwago molato a
romelwa kgolegong nako ya go feta dikgwedi te 12 ntle le go ikgethela go lefa faene,
Repabliking goba ka ntle ga Repabliki, ge e le gore kgato yeo ya molato e be e tewa bjalo ka
molato ge nka be e diregile ka Repabliking, eupa ga go yo a swanetego go tewa bjalo ka motho
yo a rometwego kgolegong go fihla boipileto bja gagwe kgahlanong le kotlo bo ete bo
kwelwe goba go fihla kahlolo e ete e dirilwe. Go lahlegelwa ke ditshwanelo te di lego
temaneng ye go fela morago ga mengwaga ye mehlano morago ga ge kotlo e fedile.
(2) Motho yo a ka se bego leloko la theramelao ya profense go ya ka karolwana (1)(a) goba
(b) a ka ba nkgetheng go theramelao, fela go swanete go hlokomelwa mapheko goba mabaka
ao a beilwego ke molao wa sethaba.
(3) Motho o lahlegelwa ke go ba leloko la theramelao ya profense ge motho yoo -
(a) a sa hlwe a na le ditshwanelo ta go ba leloko; goba
(b) a sa be gona kopanong ya theramelao ka ntle le tumelelo ka mabaka a ditaelo le molao wo
Kgobokano e o teago gore ka wona, a ka lahlegelwa ke boleloko.
(4) Dikgoba mo go theramelao ya profense di swanete go tlatwa go ya ka molao wa
sethaba.
Keno le boitlamo
107. Pele maloko a theramelao ya profense a ka thoma go phethagata meomo ya ona
theramelaong, a swanete go ikana goba go itlama go botegela Repabliki le go obamela ditaelo
ta Molaotheo, go ya ka etulo 2.
Lebaka la Ditheramelao ta Diprofense
108. (1) Theremelao ya profense e kgethwa go ba moomong mengwaga ye mehlano.
(2) Ge theramelao ya profense e phatlalatwa go ya ka karolo 109, goba ge lebaka la go ba
modirong ga yona go fihla mafelelong, Tonakgolo ya profense, go ya ka kgoeleto, e swanete
go bita le go bea matatikgwedi a dikgetho, teo di swanetego go swarwa mo matating a 90
morago ga go phatlalatwa ga theramelao goba go fela ga lebaka la yona la modiro.
(3) Ge dipoelo ta dikgetho ta theramelao ya profense di sa begwe mo nakong ye e beilwego
mo karolong 190, goba ge dikgetho di ka beelwa ka thoko ke kgorotsheko, Mopresidente, go ya
ka kgoeleto, o swanete go bita le go bega matatikgwedi a dikgetho te dingwe, teo di
swanetego go swarwa mo matating a 90 morago ga go fela ga nako ye e beilwego goba
morago ga nako ye dikgetho di ilego ta beelwa ka thoko.
(4) Theramelao ya profense e dula e na le maatla a go oma go tloga nako ya ge e
phatlalatwa goba nako ya yona ya go oma e fihla mafelelong, go fihla letati pele ga letati la
mathomo la dikgetho ta theramelao ye e latelago.
Phatlalato ya ditheramelao ta Diprofense pele pakatiro ya tona e fela
109. (1) Tonakgolo ya profense e swanete go phatlalata theramelao ge -
(a) theramelao e amogete sephetho seo se thekgwago ke bonti bja maloko gore e phatlalale;
gomme
(b) mengwaga ye meraro e fetile morago ga go kgethwa ga theramelao e kgethilwe.
(2) Tonakgolo ya motwaoswere o swanete go phatlalata theramelao ge -
(a) go na le sekgoba sa moomo kantorong ya Tonakgolo; goba
(b) theramelao e palelwa ke go kgetha Tonakgolo ye mpsha mo matating a 30 morago ga
ge sekgoba se hlolegile.
Mabaka a ditulo le a maikhuto
110. (1) Ka morago ga dikgetho, tulo ya mathomo ya theramelao ya profense e swanete
go direga ka nako le letati leo le laotwego ke moahlodi yoo a beilwego ke Mopresidente wa
Kgorotsheko ya Molaotheo, eupa e se be matati a 14 morago ga ge dipoelo ta dikgetho di
begilwe. Theramelao ya profense e ka no tea sephetho ka ga nako le lebaka la ditulo le
maikhuto.
(2) Tonakgolo ya profense e ka no bita theramelao go tla pitong yeo e sego ya mehleng go
tlo ahlaahla merero ye e ikgethago.
(3) Theramelao e ka no phetha gore e ka kopanela kae ka mehla.
Dispikara le Batlataspikara
111. (1) Mo kopanong ya mathomo, morago ga go kgethwa, goba ge go hlokega, go tlata
sekgoba, theramelao e swanete go kgetha Spikara le Motlataspikara.
(2) Moahlodi yo a beilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanete go
swara marapo ge go kgethwa Spikara. Spikara sona se swara marapo ge go kgethwa
Motlataspikara.
(3) Tshepedio yeo e tweleditwego mo Karolong A ya etulo 3 e oma ge go kgethwa
Dispikara le Batlataspikara.
(4) Theramelao ya profense e ka tloa Spikara goba Motlataspikara modirong go ya ka
sephetho se se terwego. Bonti bja maloko a theramelao bo swanete go ba gona ge sephetho
se amogelwa.
(5) Go ya ka melawana le ditaelo ta yona, theramelao ya profense e ka kgetha go twa
malokong a yona baswaramarapo ba bangwe go thua Spikara le Motlataspikara.
Diphetho
112. (1) Ka ntle le ge Molaotheo o laeta ka tsela ye nngwe -
(a) boni bja maloko a theramelao ya profense bo swanete go ba gona pele ga ge bouto e ka
tewa mabapi le Molaokakanywa goba phetoo ya Molaokakanywa;
(b) bonnyane teetharong ya maloko e swanete go ba gona pele bouto e ka dirwa mabapi le
taba ye nngwe le ye nngwe mo theramelaong; gomme
(c) ditaba ka moka teo di tliitwego pele ga theramelao ya profense di phethwa ke bonti
bja dibouto te di dirilwego.
(2) Leloko la theramelao ya profense le le swerego marapo ga le na bouto ngangianong,
eupa -
(a) le swanete go dira bouto ya makgaolakgang moo go nago le palo ya go lekana ya dibouto
mahlakoreng a mabedi a taba yeo e boutelwago; gomme
(b) a ka dira bouto ya ngangiano ge go swanete go tewa sephetho ka ga taba yeo gomme
a thekgwa ke bonnyane peditharong ya dibouto ta maloko a theramelao.
Ditokelo ta baemedi ba go ya go ile ba Ditheramelao ta Diprofense
113. Baemedi ba go ya go ile ba diprofense Khanseleng ya Sethaba ya Diprofense ba ka no
tsenela, goba ba ka no bolela mo ditheramelaong ta profense ta bona le dikomiti ta tona, eupa
ba ka se dumelelwe go bouta. Theramelao e ka no nyaka gore moemedi wa go ya go ile a tsenele
dikopano ta theramelao goba dikomiti ta yona.
Maatla a Ditheramelao ta Diprofense
114 (1) Thomiong ya maatla a yona a go dira melao, theramelao ya profense e ka -
(a) sekaseka, ya fetia, ya fetola goba ya gana Molaokakanywa ofe goba ofe woo o lego pele
ga theramelao; le go
(b) thoma le go lokia melao, ka ntle le Melaokakanywa ya dithelete.
(2) Theramelao ya profense e swanete go beakanyeta ditsela -
(a) go netefata gore dithophethii ka moka ta mmuo ta profense di ikarabela go yona; le
(b) go tiieta tlhokomelo ya
(i) tiragato ya maatla a bolaodiphethii bja profense, go akaretwa phethagato ya melao;
le
(ii) go setho se sengwe le se sengwe sa mmuo profenseng.
Bohlatse goba tshedimoo pele ga Ditheramelao ta Diprofense
115. Theramelao ya profense goba komiti efe goba efe ya yona e ka -
(a) tagafala motho mang goba mang go itweleta pele ga yona go fa bohlatse bjo enetwego
goba bja boitlamo goba go tweleta mangwalo;
(b) nyaka gore motho mang goba mang goba sehlongwa sa profense, go bega go yona;
(c) gapeleta motho yo mongwe le yo mongwe,goba sehlongwa go dumelelana le tagafalo
goba nyakego go ya ka temana (a) goba (b); le
(d) go amogela dingongorego, mabaka goba dineelwa go twa go batho ba bangwe le ba
bangwe bao ba nago le kgahlego.
Dithulaganyo ta ka gare, Ditheriano le ditshepedio ta ditheramelao ta Diprofense
116. (1) Theramelao ya profense e ka -
(a) beakanya le go laola tithulaganyo ta yona ta ka gare, ditheriano le ditshepedio; le
(b) go dira melawana le ditaelo mabapi le merero ya yona, go hlokometwe temokrasi ya
kemedi le kgathotema, maikarabelo, ponagato le kamego ya sethaba.
(2) Melawana le ditaelo ta theramelao ya profense di swanete go beakanyeta -
(a) go hlongwa, tlhamo, maatla, meomo, ditshepedio le lebaka la dikomiti ta yona;
(b) go kgatha tema ditherianong ta theramelao ga diphathi ka moka ta bonnyane teo di
emetwego ka theramolaong ka tsela yeo e sepelelanago le temokrasi;
(c) go thua phathi ye nngwe le ye nngwe ya dipolitiki ye e emetwego go theramelao ka
dithelete le tshepedio, go lekanyetwa ga kemedi ya yona, go kgontha phathi ye nngwe le ye
nngwe gotee le moemedi wa yona go phetha meomo ya yona ka go theramelao; le
(d) go amogela moetapele wa phathi ye kgolwane ya kganeto ka theramelaong bjalo ka
Moetapele wa Kganeto.
Ditshwanelo
117. (1) Maloko a theramelao ya profense le baemedi ba go ya go ile ba profense go
Khansele ya Sethaba ya Diprofense -
(a) a na le tokologo ya go bolela ka theramolaong le dikomiting ta yona; e bile
(b) ga ba tlamega go hlokofatwa go ya ka tshepedio ta molato wa segae goba wa bosenyi,
go swarwa, go golegwa goba ditshenyegelo ka baka la -
(i) se sengwe le se sengwe seo ba se boletego, goba ba se tweleditego pele ga, goba
bohlatse bjo ba bo filego, go theramelao goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti ta yona; goba
(ii) se sengwe le se sengwe seo se utolotwego ka baka la seo ba se boletego mo, ba se
tweleditego pele ga, goba ba se tliitego go theramelao goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti
ta yona.
(2) Ditshwanelo te dingwe le dithireleto te dingwe ta theramelao ya profense le maloko
a yona di ka no bewa go ya ka molao wa sethaba.
(3) Meputso, diputseleto le dikholo te di lefiwago maloko a theramelao ya profense ke
ditefo ta maleba go twa go Sekhwama sa Ditseno sa Profense.
Tumelelo le kamego ya sethaba go ditheramelao ta diprofense
118. (1) Theramelao e swanete go -
(a) nolofata go kgatha tema ga sethaba mo mererong ya go hlama melao le go ditshepeto
te dingwe ta theramelao le dikomiti ta yona; le
(b) go dira mediro ya yona phatlalata, le go swara dipito ta yona le ta dikomiti ta yona
pepeneneng; fela go ka tewa magato a maleba -
(i) go laola go tsena ga batho go akaretwa le ba phatlalato ya ditaba ka go theramelao le
ka go dikomti ta yona; le
(ii) go beakanyeta phuruphuto ya motho mang goba mang, le mo go nyakegago, go mo
ganeta go tsena goba go ntha motho ofe goba ofe.
(2) Theramelao ya profense e ka no se kgone go tlogela sethaba, go akaretwa le boraditaba,
tulong ya komiti ka ntle ga ge seo se kweiega ebile e le tshwanelo go dira bjalo pepeneneng mo
sethabeng se se lokologilego sa temokrasi .
Tweleto ya Melaokakanywa
119. Ke maloko fela a Khuduthamaga ya Profense goba komiti goba leloko la theramelao ya
profense bao ba ka tweletago Molaokakanywa theramelaong; eupa ke leloko fela la
Khuduthamaga ya profense leo le rwelego boikarabelo mererong ya dithelete, goba leo le
kgethilwego ke Tonakgolo leo le ka tweletago Molaokakanywa wa dithelete ka theramelaong.
Melaokakanywa ya Dithelete
120. (1) Molaokakanywa wo o lekanetago dithelete goba wo o beago makgetho le
makgethwana goba methelo ya dithoto ke Molaokakanywa wa dithelete. Molaokakanywa wa
dithelete o ka no se omane le morero wo mongwe ka ntle le mererwana ye e lebanego wona
mabapi le dithelete, goba ditefio ta makgetho, makgethwana goba methelo ya dithoto.
(2) Molao wa profense o swanete go beakanyeta tshepedio yeo ka yona theramelao ya
profense e kago fetola Molaokakanywa wa dithelete.
Kamogelo ya Melaokakanywa
121. (1) Tonakgolo ya profense e swanete go amogela le go saena Molaokakanywa wo
o phasiitwego ke theramelao ya profense go ya ka ditaelo ta Kgaolo ye goba, ge e le gore
Tonakgolo o na le dingongorego ka go ba molaotheong ga Molaokakanywa, a ka no o bueta
morago go theramelao go sekasekwa lefsa.
(2) Ge ka morago ga go senkiwa lefsa, Molaokakanywa ka botlalo o kgotsofata dipelaelo
ta Tonakgolo, Tonakgolo o swanete go o amogela gomme a o saene; ge go se bjalo Tonakgolo
o swanete -
(a) go amogela le go saenela Molaokakanywa; goba
(b) go o romela go Kgorotsheko ya Molaotheo gore go tewe sephetho mabapi le go ba
molaotheong ga wona.
(3) Ge Kgorotsheko ya Molaotheo e ka phetha ka gore Molaokakanywa woo o molaotheong,
gona Tonakgolo o swanete go o amogela le go o saena.
Kgopelo ya Maloko go Kgorotsheko ya Molaotheo
122. (1) Maloko a theramelao ya profense a ka kgopela Kgorotsheko gore go twe taelo
yeo e begago gore ka moka goba karolo ya Molao wa profense ga o molaotheong.
(2) Kgopelo -
(a) e swanete go thekgwa ke bonnyane dipersente te 20 ta maloko a theramelao; gomme
(b) e swanete go dirwa mo matating a 30 morago ga ge Tonakgolo a amogete le go saena
Molao woo.
(3) Kgorotsheko ya Molaotheo e ka no laela gore Molao ka moka goba karolo ya wona yeo
e angwago ke kgopelo go ya ka karolwana (1) ga o na le maatla go fihlela ge kgorotsheko e file
sephetho ka ga kgopelo ye, ge -
(a) dikganyogo ta toka di nyaka se; le
(b) kgopelo e na le kgonagalo ye kaone ya katlego.
(4) Ge Kgopelo e se ya atlega goba ge e le gore e be e se na le dikgonagalo te botse ta go
atlega, Kgorotsheko ya Molaotheo e ka laela bakgopedi go lefa ditshenyegelo.
Phatlalato ya Melao ya Profense
123. Molaokakanywa wo o amogetwego le go saenelwa keTonakgolo ya profense e ba Molao
wa profense, mme o swanete go phatlalatwa ka pela o be o thome go oma ge o se no
phatlalatwa goba mo tatikgweding yeo e tlogo bewa go ya ka mabaka a Molao woo.
Go lotwa ga Melao ya Profense
124. Kopi ya Malao wa profense yeo e saenetwego ke bohlatse bjo bo tletego bja ditweleto
ta Molao woo gomme, morago ga phatlalato, e swanete go fiwa Kgorotsheko ya Molaotheo
gore e o lote.
Dikhuduthamaga ta Diprofense
Bolaodiphethii bja diprofense
125. (1) Bolaodiphethii bja profense bo mo diatleng ta Tonakgolo ya profense yeo.
(2) Tonakgolo o omia bolaodi bja phethagato, gotee le maloko a mangwe a
Khuduthamaga, ka -
(a) go diria melao ya profense ka profenseng yeo;
(b) go diria melao ka moka ya sethaba yeo e omago lekaleng la tirio leo le laeditwego
mo go etulo 4 goba 5, ge e se fela ge Molaotheo goba Molao wa Palamente o beakanyedite ka
tsela ye nngwe;
(c) go diria melao ya sethaba ye e lego ka ntle ga lekala la tirio leo le laeditwego mo go
etulo 4 le 5, yeo taolo ya yona e filwego Khuduthamaga ya profense go ya ka Molao wa
Palamente;
(d) go hlabolla le go diria morero wa profense;
(e) go kgokaganya mediro ya dikgoro ta profense le taolo;
(f) go lokia le go thoma melao ya profense; le
(g) go phethagata modiro ofe goba ofe woo o foloeditwego go yona go ya ka Molaotheo
goba Molao wa Palamente.
(3) Profense e na le bolaodiphethei go ya ka karolwana (2)(b) fela go fihla moo profense e
nago le bokgoni bja taolo bja go tea boikarabelo gabotse; Mmuo wa sethaba, ka go diria
molao le dikgato te dingwe, o swanete go thua diprofense go hlabolla bokgoni bja taolo bjo
bo nyakegago mo phethagatong ya bolaodi, e lego go phetheng mediro yeo e laeditwego go
karolwana (2).
(4) Phapano ye nngwe le ye nngwe mabapi le bokgoni bja profense bja taolo ya merero ka
moka e swanete go romelwa go Khansele ya Sethaba ya Diprofense gore e rarollwe mo
matating a 30 morago ga go romelwa go Khansele.
(5) Go ya ka Karolo 100, go tsenywa thomiong ga molao wa profense mo profenseng ke
maatla ao a lebanego Khuduthamaga ya profense e nnoi.
(6) Khuduthamaga ya profense e swanete go oma go ya ka -
(a) Molaotheo; le
(b) Molaotheo wa profense ge e le gore molaotheo wa profense o ete o phasiitwe.
Kabo ya meomo
126. Leloko la khuduthamaga ya profense le ka no aba maatla goba modiro wo o swanetego
go phethagatwa goba go dirwa go ya ka Molao wa Palamente goba Molao wa profense go
Khansele ya Mmasepala. Kabo ye e swanete -
(a) go sepelelana le kwano gare ga leloko le itego la Khuduthamaga le Khansele ya
Mmasepala;
(b) go sepelelana le Molao woo maatla ao a ukangwago goba modiro o phethwago goba o
dirwago ka wona; le
(c) go thoma go oma ge Tonakgolo a seno dira kgoeleto.
Meomo ya Ditonakgolo
127. (1) Tonakgolo ya profense e na le maatla le meomo yeo e filwego kantoro ya gagwe
ke Molaotheo goba molao wo mongwe le wo mongwe.
(2) Tonakgolo ya profense e rwele maikarabelo a -
(a) go amogela le go saena Melaokakanywa;
(b) go bueta Molaokakanywa morago go theramelao go lekolwa sefsa ge eba
Molaokakanywa woo o molaotheong;
(c) go romela Molaokakanywa go Kgorotsheko ya Molaotheo gore e nthe sephetho ka go
ba molaotheong ga Molaokakanywa woo;
(d) go bita theramelao go tla pitong ye e sego ya mehleng gore e tlo rera merero ye
ikgethago;.
(e) go hloma dikhomiene ta nyakiio; le
(f) go goeleta referendamo profenseng go ya ka molao wa sethaba.
Kgetho ya Tonakgolo
128. (1) Mo tulong ya yona ya mathomo morago ga go kgethwa, le nakong ye nngwe le
ye nngwe ge go hlokega go tlata sekgoba, theramelao e swanete go kgetha mosadi goba monna
go twa malokong a yona go ba Tonakgolo ya profense.
(2) Moahlodi yo a kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanete
go ba moswaramarapo ge go kgethwa Tonakgolo. Tshepedio ye e beilwego mo go Karolo A ya
etulo 3 e a omiwa ge go kgethwa Tonakgolo.
(3) Kgetho ya go tlata sekgoba kantorong ya Tonakgolo e swanete go swarwa ka nako le
tatikgwedi leo le beilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo, eupa e sego
matati a 30 morago ga tlholego ya sekgoba.
Go thoma moomo ga ditonakgolo
129. Tonakgolo ye e kgethilwego e swanete go tea maemo a yona matating a mahlano ge
e seno kgethwa, ka go ikana le go itlama gore e tla botegela Repabliki le go obamela Molaotheo
go ya ka etulo 2.
Pakatiro le tloo ya Ditonakgolo
130. (1) Pakatiro ya Tonakgolo e thoma ge Tonakgolo a tea maemo a gagwe gomme a
fela ge sekgoba se hlolega goba ge motho yo mongwe yo a kgethilwego go ba Tonakgolo a tea
maemo ao.
(2) Ga go motho yo a swanetego go ba Tonakgolo go feta pakatiro te pedi ta botonakgolo;
eupa ge motho a kgethwa go tlata sekgoba kantorong ya Tonakgolo, nako gare ga kgetho teo
le kgetho te di latelago ta Tonakgolo ga di tewe bjalo ka pakatiro.
(3) Theramelao ya profense, ka sephetho se se terwego ka thekgo ya bonnyane bja
teetharong ya maloko a yona, e ka rola Tonakgolo modiro fela mo mabakeng a -
(a) tshelomolaotheo goba molao, moo go sa lokago;
(b) tshwarompe ya Molaotheo goba molao; goba
(c) go itwa go phetha meomo ya gagwe.
(4) Mongwe le mongwe yo a rotwego modiro wa boTonakgolo go ya ka karolwana (3)(a)
goba (b) ga a swanela go amogela dikholo dife goba dife ta kantoro yeo, gomme ga a swanela
go kgatha tema modirong ofe goba ofe wa sethaba.
Ditonakgolo ta Motwaoswere
131. (1) Ge Tonakgolo a se gona goba a palelwa ke go phetha meomo ya gagwe ya
botonakgolo, goba ge go na le sekgoba ka kantorong ya Tonakgolo, mohlankedi yo a hlatlamago
Tonakgolo ka maemo o oma bjalo ka Tonakgolo:
(a) Leloko la Khuduthamaga leo le kgethilwego ke Tonakgolo;
(b) Leloko la Khuduthamaga leo le kgethilwego ke maloko a mangwe a Khuduthamaga;
(c) Spikara go fihlela ge theramelao e kgetha leloko le lengwe la yona.
(2) Tonakgolo ya motwaoswere e na le maikarabelo, maatla le meomo ya Tonakgolo.
(3) Pele a ka tea maikarabelo, ditshwanelo goba meomo ya Tonakgolo, Tonakgolo ya
Motwaoswere e swanete go ikana goba go itlama gore e tla botegela Repabliki le go obamela
Molaotheo go ya ka etulo 2.
Dikhuduthamaga
132. (1) Khuduthamaga ya Profense e bopa ke Tonakgolo bjalo ka hlogo ya Khansele le
maloko a a sego ka fase ga hlano eupa a sa fetego lesome ao a beilwego ke Tonakgolo go twa
go maloko a theramelao ya profense..
(2) Tonakgolo ya profense e bea maloko a Khuduthamaga ya aba maatla a bona le mediro
gomme a ka no ba raka.
Maikarabelo le Maboikarabelo
133. (1) Maloko a Khuduthamaga ya Profense a na le boikarabelo godimo ga mediro yeo
ba e filwego ke Tonakgolo.
(2) Maloko a Khuduthamaga ya profense a na le maikarabelo ka seboka le motho ka noi go
theramelao mo phethagatong ya mediro ya ona.
(3) Maloko a Khuduthamaga ya Profense a swanete -
(a) go oma go ya ka Molaotheo, gomme ge e le gore Molaotheo wa profense o phasiitwe,
a ome ka wona Molaotheo woo wa profense; gomme
(b) a fe theramelao dipego ka botlalo le gona nako le nako mabapi le merero ye e lego
tlhokomelong ya ona.
Go twela pele ga Dikhuduthamaga morago ga dikgetho
134. Ge kgetho ya theramelao ya profense e swarwa, khuduthamaga le maloko a yona a ala
a oma go fihla ge motho yoo a kgethilwego go ba Tonakgolo ya theramelao ye e latelago a tea
marapo.
Boikano le Boitlamo
135. Pele ga ge maloko a Khuduthamaga ya Profense a ka thoma ka go phetha meomo ya ona,
a swanete go ikana goba go itlama gore a tla botegela Repabliki gomme a obamela Molaotheo,
go ya ka etulo 2.
Maitshwaro a maloko a Dikhuduthamaga
136. (1) Maloko a Khuduthamaga ya Profense a swanete go itshwara go latela mokgwa
wa maitshwaro wo o beakantwego go ya ka molao wa sethaba.
(2) Maloko a Khuduthamaga ya Profense ga a swanela go -
(a) amogela moomo wo mongwe woo a hwetago moputso go wona;
(b) itshwara ka tsela yeo e sa sepedianego le ditulo ta bona goba go ipea mo tseleng yeo ka
yona ba ikhwetago ba na le phapano dikgahlegong ta maikarabelo a bona a mmuo le a ka
mehla; goba
(c) go omia maemo a bona le tshedimoo yeo ba e filwego go ikhumia goba go hola motho
yo mongwe.
Thutio ya mediro
137. Tonakgolo ka kgoeleto e ka uthietwa go leloko la
Khuduthamaga -
(a) tshepedio ya molao wo mongwe le wo mongwe go leloko le lengwe; goba
(b) maatla a mangwe le a mangwe goba moomo woo o gafilwego go ya ka molao.
Kabo ya lebakana ya mediro
138. Tonakgolo ya profense e ka abela leloko, la Khuduthamaga maatla a mangwe le a mangwe
goba ,moomo wa leloko le lengwe leo le sego gona moomong goba le itwa ke go oma goba
go diragata
maatla ao.
Tlhokomelo ya diprofense go mebuo ya selegae
139. (1) Ge Mmasepala o itwa goba o sa phethagate seo o swanetego go se phethagata
go ya ka molao, Khuduthamaga ya maswanedi e ka tea magato a go swanela go tlia phethagato
ya ditshwanelo teo, go akaretwa -
(a) go nthiwa ga taelo go Khansele ya Mmasepala, moo go tlo hlalowago go itwa ga yona
go phethagata maikarabelo a yona, le go laela magato ao a swanetego go tewa go tlo phoolla
seo se sa dirwago; le
(b) go tea maikarabelo a tshepedio ya tshwanelo yeo goba phetagato ya modiro woo
mmasepaleng go kgonthiia -
(i) phihlelo ya phethagato ya mediro go latela ka moo go swanetego nageng ka bophara;
(ii) go ganeta Khansele ya Mmasepala go tea magato a go se kwale ao a ka senyago
dikgahlego ta Mmasepala o mongwe goba profense ka bophara; le
(iii) go godia botee bja ekonomi.
(2) Ge khuduthamaga ya profense e tsena merero ya Mmasepala go ya ka karolwana (1)(b)
-
(a) tseno ka gare e swanete go fela ka ntle ga ge e dumeleletwe ke leloko la Kabinete leo
le rwelego maikarabelo a merero ya mmuogae mo matating a 14 morago ga tsenogare;
(b) tsebio ya go tsenatsena e swanete go tweletwa ka go ngwalwa pele ga theramelao ya
profense le go Khansele ya Sethaba ya Diprofense mo matating a 14 a dikopano ta wona
morago ga ge tsenatseno e thomile;
(c) tsenogare yeo e swanete go fela ge e se fela ge e dumeletwe ke Khansele mo matating
a 30 a tulo ya yona ya mathomo morago ga ge tsenogare e thomile; gomme
(d) Khuduthamaga e swanete go lekola gape tsenatseno yeo kgafetakgafeta gomme e ka
ia ditemoo ta yona go khuduthamaga ya phethagato ya profense.
(3) Molao wa sethaba o ka laola tshepeto yeo e hlomilwego mo karolong ye.
Diphetho ta khuduthamaga
140. (1) Sephetho ka Tonakgolo ya profense se swanete go ngwalwa ge ele gore -
(a) sephetho se dirilwe go ya ka molao; goba
(b) se na le ditlamorago ta semolao.
(2) Sephetho seo se ngwadilwego sa Tonakgolo se swanete go saenelwa ke leloko le lengwe
la Khuduthamaga ge e le gore sephetho seo se amana le moomo woo o abetwego leloko leo le
lengwe.
(3) Dikgoeleto, ditaelo le didiriwa te dingwe ta melawana ya profense di swanete go
fihlelelwa ke sethaba.
(4) Molao wa Profense o ka laeta thwii tsela yeo, le bokgole bjoo, didiriwa teo di
boletwego karolwaneng ya (3) di swanetego
go -
(a) tweletwa pele ga theramelao ya profense; le
(b) go amogelwa ke theramelao ya profense
Dithithinyo ta go hloka kholofelo
141. (1) Ge theramelao ya profense, go ya ka bouto ye e thekgwago ke bonti bja maloko
a yona, e phasia thiinyo ya go hloka kholofelo go Khuduthamaga ya profense go sa akaretwe
Tonakgolo, Tonakgolo o swanete go thea khansele lefsa.
(2) Ge theramelao ya profense, ka sephetho seo se terwego ke bonti bja maloko a yona, e
ka fetia thithinyo ya go hloka kholofelo go Tonakgolo, Tonakgolo le maloko a mangwe a
Khuduthamaga a swanete go rola modiro.
Melaotheo ya Diprofense
Kamogelo ya Melaotheo ya Diprofense
142. Theramelao ya Profense e ka phasia molaotheo wa profense goba, moo go kgonegago,
ya fetola molaotheo wa yona, ge e le gore bonnyane peditharong ya maloko a yona e bouta go
thekga Molaokakanywa.
Dikagare ta melaotheo ya diprofense
143. (1) Molaotheo wa profense , goba diphetoo ta molaotheo, ga di a swanela go fapoga
go Molaotheo eupa di ka thua ka -
(a) makala a theramelao ya profense goba makala a khuduthamaga le ditshepedio teo di
fapanago le te di beakanyeditwego ka Kgaolong ye; goba
(b) sehlongwa, karolo, bolaodi le maemo a kgoi ya seto, moo go kgonagalago.
(2) Dipeakanyeto teo di akareditwego mo molaotheong wa profense goba diphetogo ta
molaotheo go ya ka temana (a) goba (b) ta karolwana (1) -
(a) di swanete go sepelelana le dikelo mo karolong 1 gape le Kgaolo 3; gomme
(b) ga di a swanela go fa profense maatla goba modiro ofe goba ofe wo o welago -
(i) ka ntle ga lekala la bokgoni bja profense go ya ka etulo 4 le 5: goba
(ii) ka ntle ga maatla le meomo ye e abetwego diprofense ke dikarolo te dingwe ta
Molaotheo.
Tlhatselo ya melaotheo ya diprofense
144. (1) Ge theramelao ya profense e phasiite goba e fetoite molaotheo, Spikara sa
theramelao se swanete go neela sengwalwa seo sa molaotheo goba diphetoo ta molaotheo go
Kgorotsheko ya Molaotheo gore o hlatselwe.
(2) Ga go sengwalwa sa molaotheo wa profense goba diphetogo teo di dirwago molaotheong
se se tla bago molaong go fihlela ge Kgorotsheko ya Molaotheo e hlatsete -
(a) gore sengwalwa se phasite go ya ka karolo 142; le
(b) gore sengwalwa ka moka se dumelelana le karolo 143.
Go saenwa, go phatlalatwa le go lotwa ga melaotheo ya diprofense
145. (1) Tonakgolo ya profense e swanete go amogela le go saena sengwalwa sa
molaotheo wa profense goba diphetoo teo di hlatsetwego ke Kgorotsheko ya Molaotheo.
(2) Sengwalwa seo se amogetwego le go saenwa ke Tonakgolo se swanete go phatlalatwa
mo kuranteng ya Mmuo gomme se tsene tiriong ge se seno phatlalatwa goba nakong ye sa
tlago bjalo ka ge go rerilwe go ya ka molaotheo woo goba diphetoo.
(3) Sengwalwa se se saennwego sa molaotheo wa profense goba diphetoo ta molaotheo ke
bohlatse bjo bo feleletego bja dithulaganyeto ta sona gomme, ka morago ga phatlalato se
swanete go bewa tlhokomelong ya Kgorotsheko ya Molaotheo go lotwa.
Melao ye e fapanago
Phapano gare ga melao ya sethaba le ya profense
146. (1) Karolo ye e diriwa mo phapanong gare ga melao ya sethaba le ya profense ye
e welago mo lekaleng la tirio le le twelelago mo go etulo 4.
(2) Melao ya sethaba yeo e diriwago ka go swana malebana le naga ka bophara e laola
melao ya profense ge fela le lengwe le le lengwe la mabaka a a latelago le ka etwa:
(a) Molao wa sethaba o swaragane le morero woo o ka se kgonego go laolega ka tshwanelo
ke molao wo o theilwego ke diprofense di ikemete ka botona.
(b) dikgahlego ta sethaba ka moka di tsoma gore morero woo o lekolwe ka go swana
nageng ka bophara, gomme molao wa sethaba o fa tshwano yeo ka go thea -
(i) dikelo le maemo;
(ii) ditlhako; goba
(iii) Merero ya sethaba
(c) Molao wa sethaba o bohlokwa go -
(i) tlhokomelo ya thireleto ya sethaba;
(ii) tlhokomelo ya botee bja ekonomi;
(iii) thireleto ya mmaraka wa bohle go ya ka thutio ya dithoto, ditirelo, matlotlo le
meomo;
(iv) go tweta pele ditiro tsa ekonomi go tshela mellwane ya diprofense;
(v) go tweta pele dibaka te di swanago goba diphihlelelo te di lekanago ditirelong ta
mmuo; goba
(vi) thireleto ya tikologo.
(3) Molao wa sethaba o laola molao wa profense ge molao wa sethaba o ikemiedite go
thibela tiragalo ye e sa swanelago ya profense ye -
(a) e kgethollago go ta ekonomi, maphelo, dikgahlego ta thireleto ya profense ye nngwe
goba naga ka bophara; goba
(b) e itia tiragato ya morero wa ekonomi wa sethaba.
(4) Ge go na le ngangiano mabapi le tlhokego ya molao wa sethaba morerong wo o
tweleditwego karolwaneng (2)(c) gomme ngangiano yeo ya tliwa pele ga Kgorotsheko go
rarollwa, Kgorotsheko e swanete go hlompha tumelo goba go ganwa ga molao ke Khansele ya
Sethaba ya Diprofense.
(5) Molao wa profense o na le maatla godimo ga molao wa sethaba ge karolwana (2) goba
(3) e sa ome.
(6) Molao wo o hlamilwego go ya ka Molao wa Palamente goba Molao wa Profense o ka ba
le maatla ge fela molao woo o amogetwe ke Khansele ya Sethaba ya Diprofense.
(7) Ge Khansele ya Sethaba ya Diprofense e sa tee sephetho mo matating a 30 a tulo ya
yona ya mathomo morago ga ge molao woo o tliitwe go yona, molao woo o swanete go
sekasekwa mabakeng ka moka gore o amogetwe ke Khansele.
(8) Ge Khansele ya Sethaba ya Diprofense e sa amogele molao woo o umakilwego, mo
karolwaneng ya (6), mo e swanete, matating a 30 a go tea sephetho ga yona, e romele mabaka
a yona a go se amogele molao woo go bolaodi bjoo bo rometego molao woo go yona.
Diphapano te dingwe
147. (1) Ge go na le phapano magareng a molao wa sethaba le peakanyeto ya molaotheo
wa profense mabapi le -
(a) taba yeo Molaotheo o tlogago o e nyaka goba o e ukamago mo tiriong ya molao wa
sethaba, molao wa sethaba o laola peakanyeto yeo e dirilwego mo go molaotheo wa profense;
(b) tsenatseno ya molao wa sethaba go ya ka karolo 44(2), molao wa sethaba o laola
godimo ga peakanyeto ya molaotheo wa profense; goba
(c) taba yeo e lego lekaleng la tirio leo le lego lenaneong la etulo 4, karolong ya 146 e oma
bjalo ka ge nke peakanyeto yeo e amegago ya molaotheo wa profense ke molao wa profense wo
o ukangwego karolong yeo.
(2) Molao wa sethaba wo o ukangwego mo karolong ya 44(2) o laola molao wa profense
mabapi le ditaba te di ukangwego mo lekaleng la tirio le le tweleditego ka go etulo 5.
Diphapano te di sa rarollegego
148. Ge ngangiano mabapi le phapano e ka se rarollwe ke kgorotsheko, molao wa sethaba
ke wona o diriwago sebakeng sa molao wa profense goba molaotheo wa profense.
Maemo a molao wo o se nago maatla
149. Sepheto sa kgorotsheko sa gore molao o na le maatla go feta o mongwe ga se bolaye
molao woo o hlokago maatla, fela molao woo o no se ome nakong yeo phapano yeo e ntego
e le gona.
Tlhathollo ya diphapano
150. Ge go sekasekwa phapano yeo e lego pepeneneng magareng a molao wa sethaba le wa
profense, goba gare ga molao wa sethaba le molaotheo wa profense, kgorotsheko ye nngwe le
ye nngwe e swanete go sekamela tlhathollong yeo e kwalago ya molao goba molaotheo yeo e
efogago phapano, godimo ga tlhathollo ye itego ye e hlolago phapano.
Kgaolo ya 7
Mmuogae
Maemo a bommasepala
151. (1) Lekala la mmuo le bopilwe ka bommasepala bao ba swanetego go hlongwa
nageng ka moka ya Repabliki.
(2) Bolaodi bja phethio le bja go hlama melao bja mmasepala bo beilwe godimo ga Khansele
ya Mmasepala..
(3) Mmasepala o na le tokelo ya go bua ka bokgoni bja wona, go laola merero ya batho ba
wona, go ya ka melao ya sethaba gammogo le ya diprofense, bjalo ka ge go laeditwe ka
molaotheong.
(4) Mmuo wa naga le wa profense ga ya swanela go nyata goba go itia mmasepala
bokgoni goba tokelo ya wona ya go diria maatla goba go phethagata meomo ya wona.
Maikemieto a mmuogae
152. (1) Maikemieto a mmuogae ke -
(a) go tlia mmuo wa temokrasi le wa maikarabelo bathong ba tikologo;
(b) go kgonthiia kabo ya ditirelo go sethaba ka tsela ye e swarelelago;
(c) go tweta pele kago ya sethaba le ya ekonomi;
(d) go tweta pele tikologo ye e hlwekilego ya go bolokega; le
(e) go hlohleleta sethaba le mekgatlo ya sethaba mererong ya mmuogae.
(2) Mmasepala o swanete go leka, go ya ka bokgoni bja wona bja dithelete le bja taolo, go
fihlelela maikemieto ao a tweleditwego mo karolwaneng ya (1).
Mehola ya tlhabollo ya bommasepala
153. Mmasepala o swanete -
(a) go rulaganya le go laola tshepedio ya ona benye, tekanyeto le tshepeto ya peakanyo go
fa edi dinyakwa ta motheo le go tweta pele tlhabollo ya sethaba le ekonomi; le
(b) go kgagtha tema mananeong a tlhabollo a sethaba le a profense.
Bommasepala mmuong wa mohlakanelwa
154. (1) Mebuo ya naga le diprofense, ka molao le tsela te dingwe, e swanete go thekga
le go kgwahlia maatla a bommasepala go laola merero ya bona, go diria maatla le go phetha
meomo ya bona.
(2) Molaokakanywa wa naga goba wa profense wo o amago maemo, dihlongwa,maatla goba
mediro ya mebuo ya selegae o swanete go phatlalatwa go sekasekwa ke sethaba pele o ka
tsebiwa Palamenteng goba go theramelao ya profense, ka tsela yeo e kgonthago mebuo ye e
ipopilego ya selegae, bommasepala, le batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego go ba le sebaka
sa go ntha maikutlo ka ga Molaokakanywa woo.
Tlhomo ya bommasepala
155. (1) Go na le mehuta ye e latelago ya bommasepala:
(a) Mohuta wa A: Mmasepala wo o nago le taolophethio le melao ye ikgethago ya
bommasepala tikologong ya wona.
(b) Mohuta wa B: Mmasepala wo o abelanago taolophethio le melao ya bommasepala
tikologong ya wona le mmasepala wa mohuta wa C wo mmasepala wo o welago ka fase ga
tikologo ya wona.
(c) Mohuta wa C: Mmasepala wo o nago le taolophethio le melao ya bommasepala mo
tikologong ye e akaretago mmasepala wa go feta o tee.
(2) Melao ya sethaba e swanete go hlatholla mehuta ye e fapanego ya bommasepala ye e ka
hlongwago mohuteng wo mongwe le wo mongwe.
(3) Melao ya sethaba e swanete -
(a) go hloma dikelo go laeta gore tikologo e ka ba neng le mohuta o tee wa mmasepala wa
A goba gore o ka ba neng le bommasepala ba mohuta wa B le woo wa C;
(b) go hloma dikelo le ditshepeto go laeta mellwane ya mmasepala ke setsebi seo se
ikemetego; gomme
(c) go ya ka karolo 229, o dire dipeakanyeto ta karoganyo ya maatla le meomo go
bommasepala ge tikologo e na le bommasepala ba mehuta ya B le C. Karoganyo ya maatla le
meomo makgatheng a mmasepala wa mohuta wa B le wa C e ka no fapana le karolelano ya
maatla le meomo gare ga mmasepala wa mohuta wo mongwe wa B le wa C.
(4) Melao ye e ukangwego mo karolwaneng (3) e swanete go eta tlhokego ya kabo ya
ditirelo ta mmasepala ka tsela ya tekatekano le gore di be gona sebaka se setelele.
(5) Melao ya profense e swanete go laeta mehuta ye e fapanego ya bommasepala yeo e
swanetego go thewa ka profenseng.
(6) Mmuo wa profense ye nngwe le ye nngwe o swanete go thea bommasepala profenseng
ya wona ka mokgwa wo sepelelanago le molao wo o beilwego go ya ka Karolwana (2) le (3) le,
ka semolao goba ka magato a mangwe, o swanete -
(a) go rulaganyeta tlhokomelo le thekgo ya mmuogae mo profenseng; le
(b) go tweta pele tlhabollo ya mmuogae le bokgoni bja wona go ka itirela ka bowona.
(7) Mmuo wa Sethaba, go ya ka karolo 44, le mebuo ya diprofense e na le maatla a
pewomolao le a phethio go kgonthia gore bommasepala ba dira meomo ya bona gabotse go
ya ka mabaka a a twelelago go etulo 4 le 5, ka go laola meomo ya khuduthamaga ya
bommasepala yeo e twelelago mo karolong ya 156(1).
Maatla le meomo ya bommasepala
156. (1) Mmasepala o na le maatlaphethii mabapi le, mme o na le tokelo ya go laola -
(a) merero ya selegae yeo e lego lenaneong la Karolo B ya etulo 4 le Karolo B ya etulo 5;
le
(b) morero ofe goba ofe woo mmuo wa mmasepala o o abetwego goba o filwego maatla
godimo ga wona ke mmuo wa sethaba goba wa profense.
(2) Mmasepala o ka dira le go laola melawana ya bommasepala go sepedia gabotse merero
yeo o nago le tokelo ya go e laola.
(3) Go ya ka taelo ya Karolo 151 (4), molawana wo o thulanago le molao wa sethaba goba
wa profense ga o na le maatla. Ge e le gore go na le thulano gare ga molawana le molao wa
sethaba goba wa profense woo o sa omego ka baka la thulano ye e upilwego karolong ya
149,molawana woo o swanete go tewa o na le maatla ge fela molao wo o sa ome.
(4) Mmuo wa sethaba le ya diprofense e swanete go abela goba go fa mmasepala maatla,
ka kwano go ya ka mabaka a bolaodi bja morero woo o twelelago mo go Karolo A ya etulo 4
goba Karolo A ya etulo 5 yeo e amanago le mmuogae, ge
(a) morero woo o ka laolwa gabotse mmuong wa selegae; gomme
(b) mmasepala o na le bokgoni bja go o laola.
(5) Mmasepala o na le tokelo ya go omia maatla a mangwe le a mangwe go dira meomo
ya wona ka tshwanelo.
Tlhamo le kgetho ya Dikhansele ta Bommasepala
157. (1) Khansele ya Mmasepala e bopa ke -
(a) maloko ao a kgethilwego go latela dikarolwana (2), (3), (4) le (5); goba
(b) ge seo se dumelelwa go ya ka molao wa naga -
(i) maloko ao a kgethilwego ke khansele ye nngwe ya Mmasepala go emela Khansele yeo ye
nngwe; goba
(ii) maloko ao a kgethilwego go latela temana (a) le maloko a kgethilwego go ya ka
temanyana (i) ya temana ye.
(2) Go kgethwa ga maloko a Khansele ya Mmasepala bjalo ka ge go lebeletwe karolwaneng
(1)(a) go swanete go dirwa go latela molao wa sethaba woo o swanetego go rulaganya
mekgwa -
(a) ya boemedi bjo bo lekanyeditwego bjo bo theilwego godimo ga karolo ya bakgethi ba
mmasepala woo o twelelago lenaneong la bohle la bakgethi, leo le rulaganyetago go kgethwa
ga maloko go twa mananeong a bonkgetheng ba diphathi mme le rulagantwego go ya ka kgetho
ya phathi yeo; goba
(b) boemedi bjo bo lekanyeditwego bjalo ka ge go laeditwe mo temaneng (a) go
hlakanthitwe le tshepedio ya boemedi go ya ka madulo (wards) bjo bo theilwego godimo ga
karolo ya mmasepala woo ya lenaneo la bakgethi bohle.
(3) Mokgwa wa dikgetho go ya ka karolwana (2) o swanete go netefata gore palomoka ya
maloko ao a kgethilwego go twa phathing ye nngwe le ye nngwe e laeta palomoka ya diboutu
ta tekatekano teo di rekhotetwego diphathi teo..
(4) Ge mokgwa wa dikgetho o akareta boemedi go ya ka madulo, gona go segwa ga
mellwane ya ditulo go swanete go dirwa ke bookamedi bjo bo ikemetego ka noi bjo bo
kgethilwego gomme bo oma go latela tshepedio le dikelo ta molao wa sethaba.
(5) Motho a ka bouta mmasepaleng fela ge a ngwadiitwe karolong yeo ya mmasepala ya
lenaneo la sethaba le le swanago la bakgethi.
(6) Molao wa sethaba wo o ukangwego karolwaneng (1)(b) o swanete go hloma lenaneo
leo le dumelelago mokgatlo le dikgahlego te di laeditwego mo go Khansele ya Mmasepala woo
o dirago kgetho go emelwa gabotse Khanseleng ya Mmasepala moo kgetho e dirwago gona.
Boleloko bja Khansele ya Mmasepala
158. (1) Modudi yo mongwe le yo mongwe yo a nago le ditshwanelo ta go boutela
Khansele ya Mmasepala o na le sebaka sa go ka kgethwa go ba leloko la Khansele yeo ka ntle ga
-
(a) yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego ke, goba a omela mmasepala gomme a
lefelwa go kgethwa goba go omela, ebile a se a ka a tlowa mo dikganetanong te go ya ka
molao wa sethaba;
(b) yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego ke, goba a omela, naga lekaleng le itego,
gomme a lefelwa go kgethwa goba go omela, eupa a ile a thibelwa bjalo ka leloko la Khansele
go ya ka molao wa sethaba;
(c) yo mongwe le yo mongwe yo a thibetwego goba a ileditwego boutela Kgobokano ya
Sethaba goba a ileditwego go ya ka mabaka a karolo 47(1)(c), (d) goba (e) go ba leloko la
Kgobokano;
(d) leloko la Kgobokano ya Sethaba, Khansele ya Sethaba ya Diprofense goba theramelao
ya profense; eupa kileto ye ga e ame leloko la Khansele ya Mmasepela le le emetego mmuogae
mo Khanseleng ya Sethaba; goba
(e) leloko la Khansele ye nngwe ya Mmasepala; eupa thibelo ye ga e ame leloko la Khansele
ya Mmasepala leo le emetego Khansele yeo Khanseleng ya Mmasepala wo mongwe wa mohuta
o ele.
(2) Motho yo a se nago le tokelo ya go kgethwa go ba leloko la Khansele go ya ka karolwana
(1)(a), (b), (d) goba (e) e ka no ba nkgetheng wa Khansele, ka go laolwa ke dikileto goba
mabaka ao a theilwego ke molao wa sethaba.
Pakatiro ya dikhansele ta Mmasepala
159. Pakatiro ya Khansele ya Mmasepala ga ya swanela go feta mengwaga ye mene, bjalo ka
ge go beakantwe go ya ka molao wa sethaba.
Tshepedio ya ka gare
160 (1) Khansele ya Mmasepala -
(a) e dira diphetho te mabapi le taolo ya maatla ka moka le tiragato ya meomo ka moka
ya mmasepala;
(b) e swanete go kgetha modulasetulo wa yona;
(c) e ka kgetha komiti ya khuduthamaga le komiti te dingwe go ya ka molao wa sethaba;
gomme
(d) e ka thwala badiredi bao ba hlokegago go dira meomo ya wona ka tshwanelo.
(2) Meomo ye e latelago ga ya swanela go laelwa ke Khansele ya Mmasepala:
(a) go phasia melawana;
(b) go dumelela ditekanyeto;
(c) tefiao ya mothelo le makgetho a mangwe, makgetho le ditshwanelo; le
(d) go oketa dikadimo.
(3) (a) Bonti bja maloko a Khansele ya Mmasepala bo swanetse go ba gona pele bouto
ka ga taba ye nngwe le ye nngwe e ka dirwa.
(b) Merero ka moka ye e amago ditaba te di ukamilwego karolwaneng (2) di laolwa ke
sephetho seo se terwego ke Khansele ya Mmasepala yeo e thekgwago ke bouto ya bonti bja
maloko a yona.
(c) Merero ye mengwe ka moka ye e lego pele ha Khansele ya Masepala e ahlolwa go ya ka
bonti bja dibouto te di dirilwego.
(4) Ga go na molawana wo o swanetego go phasiwa ke Khansele ya Mmasepala ka ntle le
ge -
(a) maloko ka moka a Khansele a filwe temoo ye e kwagalago; le
(b) Molawana wo o iinywago o phatlaladitwe go hweta maikutlo a sethaba.
(5) Molao wa sethaba o ka thua kelong ya go beakanyeta -
(a) bogolo bja Khansaele ya Mmasepala;
(b) goere na Khansele ya Mmasepala e ka kgetha komitiphethio goba komoiti ye nngwe le
ye nngwe; goba
(c) bogolo bja komitiphethio goba komiti ye nngwe le ye nngwe ya Khansele ya Mmasepala;
(6) Khansele ya Mmasepala e ka dira melawana ye e beago melao le ditaelo ta -
(a) dipeakanyeto ta yona ta ka gare;
(b) ditiro ta yona le twelopele ya yona; le
(c) tlhomo, tlhamo, tshepeto, maatla le meomo ya dikomiti ta yona.
(7) Khansele ya Mmasepala e swanete go sepedia mediro ya yona ka tsela ye e lego
pepeneneng, le goba e ka no emia dikopano ta yona goba ta dikomiti ta yona, ge fela go na
le mabaka a go kwala mme go editwe mohuta wa morero woo o swerwego.
(8) Maloko a Khansele ya Mmasepala a na le ditokelo ta go kgatha tema mererong ya yona
le ya dikomiti ta yona ka tsela yeo e -
(a) dumelelago diphathi le dikgahlego te di laetwego ka khanseleng go emelwa ka
tshwanelo;
(b) sepediana le temokrasi; gomme
(c) e ka laolwago go ya ka molao wa sethaba.
Tshwanelo
161. Molao wa profense wo o lego ka gare ga tlhamo ya molao wa sethaba o ka fa tumelelo
ya ditshwanelo le ditokologo go Dikhansele le maloko a tona.
Phatlalato ya melawana ya Mmasepala
162. (1) Molawana wa mmasepala o ka omiwa fela ge e le gore o ete o phatlaladitwe
kuranteng ya semmuo ya profense yeo.
(2) Kuranta ya mmuo ya profense e swanete go gatia molawana wa mmasepala ge e
kgopelwa ke mmasepala.
(3) Melawana ya Mmasepala e swanete go hwetagala gabonolo bathong.
Mmuogae wo o Ipopilego
163. Molao wa Palamente wo o dirilweng go ya ka tshepedio ye e theilwego karolong ya 76
o swanete -
(a) go beakanyeta go amogelwa ga mekgahlo ya sethaba le ya diprofense yeo e emelago
bommasepala; gomme
(b) o beakanye tshepedio teo ka tona mmuogae o ka -
(i) rerianago le mmuo wa naga goba wa profense;
(ii) go bea baemedi go kgatha tema Khanseleng ya Sethaba ya Diprofense; le go
(iii) kgetha batho ba tlogo dula khomieneng ya dithelete le methelo.
Ditaba te dingwe
164. Ditaba ka moka mabapi le mmuogae teo di sego ta ukangwa mo Molaotheong di ka
no kgethwa ka molao wa sethaba goba wa profense ka gare ga mohlako wa molao wa sethaba.
KGAOLO YA 8
Dikgorotsheko le Tshepedio ya Toka
Maatlaboahlodi
165. (1) Maatla a boahlodi a Repabliki ya Afrika-Borwa a beilwe magetleng a dikgoro ta
tsheko.
(2) Dikgoro ta tsheko di ikemete ka botona gomme di ikarabela go Molaotheo le go molao,
woo di swanetego go o diria ka ntle le kgethollo le go se thabe selo, go emela sepita goba
lehufa.
(3) Ga go motho goba mokgatlo wa mmuo wo o swanetego go unya nko mo modirong
wa dikgorotsheko.
(4) Ditho ta mmuo, ka tirio ya dikgato ta semolao goba te dingwe, di swanete go thua
le go ireleta dikgorotsheko go kgonthiia go ikemela ka noi, go se kgethollo, tlotlo, phihlelelo
le go oma gabotse ga dikgorotsheko.
(5) Taelo goba sephetho seo se terwego ke kgoro tsheko se tlema batho ka moka le ditho
ta mmuo teo di angwago ke taelo goba sephetho.
Tshepedio ya toka
166. Dikgorotsheko ke -
(a) kgorotsheko ya Molaotheo;
(b) Kgorokgolo ya tsheko ya Boipileto;
(c) Dikgotlakgolo go akaretwa kgoro ye nngwe le ye nngwe ya boipileto yeo e ka
hlongwago go ya ka Molao wa Palamente go theeleta boipileto go twa dikgotlakgolong;
(d) Dikgorotsheko ta boMmaseterata; le
(e) kgorotsheko efe goba efe yeo e hlomilwego goba ye e amogelwago ke Molao wa
Palamente, yeo e ka akaretago kgoro ye nngwe le ye nngwe ya maemo a go swana le
dikgotlakgolo goba ta boMmaseterata.
Kgorotsheko ya Molaotheo
167. (1) Kgorotsheko ya Molaotheo e bopa ke Mopresidente, Motlata-mopresidente le
baahlodi ba bangwe ba senyane.
(2) Taba yeo e lego pele ga Kgorotsheko ya Molaotheo e swanete go theeletwa ke baahlodi
ba ba sego ka tlase ga ba seswai ka palo.
(3) Kgorotsheko ya Molaotheo -
(a) ke kgorotsheko ye e phagamego go di feta mererong ka moka ya Molaotheo;
(b) e ka fa sephetho fela mererong ya molaotheo le ditaba te dingwe teo di amanago le
diphetho ta merero ya molaotheo; gomme
(c) e ka tea sephetho sa mafelelo go bona ge e le gore taba e molaotheong goba ge e le gore
taba ye itego e kgokagane le sephetho ka ga taba ya molaotheo.
(4) Ke fela Kgorotsheko ya Molaotheo yeo -
(a) e ka fago sephetho phapanong yeo e lego gona magareng a ditho ta mmuo lekaleng la
mmuo wa naga goba wa diprofense mabapi le mediro ya ditho teo ta mmuo;
(b) e teago sephetho ka ga go ba molaotheong ga Molaokakanywa ofe goba ofe wa
Palamente goba profense; eupa e ka dira bjalo fela mo mabakeng a a ukangwego mo Kgaolong
ya 79 goba 121;
(c) e ka teago sephetho ka ga dikgopelo te di ukangwego mo karolong 80 goba 122;
(d) e ka teago sephetho ka ga go ba molaotheong ga phetoo ye nngwe le ye nngwe ya
Molaotheo;
(e) e ka tea sephetho sa gore Palamente goba Mopresidente o paletwe ke go phethagata
tlamego ya gagwe ya semolaotheo; goba
(f) Go hlatsela molaotheo wa profense go ya ka karolo 144.
(5) Kgorotsheko ya Molaotheo e tea sephetho sa mafelelo mabapi le go ba molaong ga
Molao wa Palamente, Molao wa profense goba maitshwaro a Mopresidente a Molaotheong goba
aowa, gomme e swanete go tiieta taelo ya thibelo yeo e filwego ke Kgorokgolo ya boipileto,
Kgotlakgolo goba kgoro ye nngwe le ye nngwe ya maemo a go swana le a tona, pele sephetho
seo se ka ba le maatla a molao.
(6) Molao wa sethaba goba melawana ya Kgorotsheko ya Molaotheo; e wanete go
dumelela motho, ge seo se le kgahlegong ta toka le tumelelong ya Kgorotsheko ya Molaotheo
-
(a) go tlia taba thwii go Kgorotsheko ya Molaotheo; goba
(b) go dira boipileto thwii go Kgorotsheko ya Molaotheo go twa go kgorotsheko ye nngwe
le ye nngwe.
(7) Taba ya Molaotheo e akareta morero wo mongwe le wo mongwe wo o akaretago
tlhathollo, thireleto goba tirio ya Molaotheo.
Kgorokgolo ya Boipileto
168 (1) Kgorokgolo ya Boipileto e bopa ke Moahlodimogolo, Motlata-moahlodimogolo
le palo ya baahlodi ba boipileto yeo e bewago go ya ka Molao wa Palamente.
(2) Taba yeo e lego pele ga Kgorokgolo ya Boipileto e swanete go ahlolwa ke baahlodi bao
palo ya bona e bewago ke Molao wa Palamente.
(3) Kgorokgolo ya Boipileto e ka no tea sephetho ka boipileto tabeng efe goba efe. Ke
kgorotsheko ye kgolokgolo ya Boipileto ka ntle le mererong ya Molaotheo, gomme e ka tea
sephetho fela mabapi le -
(a) boipileto;
(b) ditaba teo di amanago le maipileto; le
(c) taba ye nngwe le ye nngwe yeo e ka romelwago go yona go ya ka mabaka ao a
beakantwego ke Molao wa Palamente.
Dikgotlakgolo
169. Kgotlakgolo e ka tea sephetho -
(a) taba efe goba efe ya molaotheo ka ntle le taba yeo
(i) e lego fela Kgorotsheko ya Molaotheo ye e kago tea sephetho; goba sephetho ka ga yona
se ka fiwago ke kgorotsheko ya Molaotheo; goba
(ii) e fetieditwego kgorongtsheko ye nngwe ya maemo a go swana le a kgotlakgolo, ke
Molao wa Palamente; le
(b) taba efe goba efe yeo e sa fetietwago kgorongtsheko ye nngwe ke Molao wa Palamente.
Dikgorotsheko ta bomaseterata le te dingwe
170. Dikgorotsheko ta Bomaseterata le te dingwe di ka tea sephetho ka taba ye nngwe le
ye nngwe yeo e rerilwego ke Molao wa Palamente, eupa kgorotsheko ya maemo a ka fase ga a
kgotlakgolo e ka no se dire dinyakiio goba gona go tea sephetho ka ga go ba molaotheong ga
molao wo mongwe le wo mongwe goba maitshwaro a Mopresidente.
Ditshepedio ta kgorotsheko
171. Dikgorotsheko ka moka di oma go ya ka molao wa sethaba, gomme melawana le
ditshepedio ta tona, di swanete go beakanyetwa ka molaong wa sethaba.
Maatla a dikgorotsheko mererong ya Molaotheo
172. (1) Ge go tewa sephetho mabapi le taba ya molaotheo mo maatleng a yona,
kgorotsheko -
(a) e swanete go phetha ka gore molao wo mongwe le wo mongwe goba maitshwaro a a sa
sepelelanego le molaotheo ga a swanela go ya ka moo a sego tshepediong; ebile
(b) e ka dira taelo ye nngwe le ye nngwe ye e swanetego le tekatekano, go akaretwa -
(i) taelo ye e fokotago kgonagalo ya go lebelela morago maatla a phokodio ya pego; le
(ii) taelo yeo e kgaotago pego ya phokodio mo pakeng goba maemong a mangwe le a
mangwe, go dumelela ditsebi go lokia phoo yeo.
(2) (a) Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipileto, Kgotlakgolo goba kgorotsheko ya maemo
a a swanago le a tona e ka ntha taelo malebana le go ba molaotheong ga Molao a Palamente,
Molao wa Profense goba maitshwaro a mangwe le a mangwe a Mopresidente, eupa taelo ye e
nago le bofokodi molaotheong ga e na maatla ka ntle le ge e tiietwa ke Kgorotsheko ya
molaotheo.
(b) Kgorotsheko ye e fago taelo ya go hloka maatla goba phokodio ya molaotheo e ka ntha
thibelo ya nakwana goba kimollo ya nakwana go phathi, goba e ka emia nakwana go sa letetwe
ditaelo ta Kgorotsheko ya Molaotheo ka ga go ba maswanedi ga Molao goba maitshwaro.
(c) Molao wa sethaba o swanete go rulaganyeta thomelo ya taelo ya phokolo ya semolao
go Kgorotsheko ya Molaotheo.
(d) Motho mang le mang goba setho se sengwe le se sengwe sa mmuo seo se nago le
kgahlego ye e lekanego, se ka dira boipileto, goba kgopelo thwii, go Kgorotsheko ya Molaotheo
go tiieta goba go fapanya taelo ya phokodio semolaotheo ga kghorotsheko go ya ka karolwana
ye.
Maatla a botona
173. Kgorotsheko ya Molaotheo, Kgorokgolo ya Boipileto le Dikgotlakgolo di na le maatla
ka botona a go ireleta le go laola ditshepeto ta tona, le go hlabolla molaokakareto, di
edite kudu kgahlego ya toka.
Peo ya bahlankedi ba toka
174. (1) Mosadi goba monna yo mongwe le yo mongwe yo a nago le mangwalo a maleba
gomme e le motho yo a itekanetego wa kgobe, a ka kgethwa go ba mohlankedi wa toka. Motho
ofe goba ofe yo a swanetego go kgethwa go ba Kgorongtsheko ya Molaotheo o swanete go ba
e le moagi wa Afrika-Borwa.
(2) Go bohlokwa gore boahlodi bo laete ka bophara tlhamo ya morafe le bong ya
Afrika-Borwa ge go thwalwa bahlankedi ba toka.
(3) Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya naga, morago ga go reriana le
Komiene ya Ditirelo ta Toka le baetapele ba diphati teo di emetwego ka go Kgobokano ya
Sethaba, o kgetha Mopresidente le Motlatamopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo;
gomme morago ga go reriana le Komiene ya Ditirelo ta Toka,o kgetha Moahlodimogolo le
Motlatamoahlodimogolo.
(4) Baahlodi ba bangwe ba Kgorotsheko ya Molaotheo ba kgethwa ke Mopresidente bjalo ka
hlogo ya khuduthumaga ya naga, morago ga go reriana le Mopresidente wa Kgorotsheko ya
Molaotheo le baetapele ba diphati teo di emetwego Kgobokanong ya Sethaba, ka go latela
tshepedio ye e latelago:
(a) Khomiene ya Tirelo ya Toka e swanete go rulaganya lenaneo la bonkgetheng gotee le
maina a mangwe a mararo go feta palo ya bao ba swanetego go bewa, gomme e fe Mopresidente
lenaneo leo.
(b) Mopresidente a ka kgetha baahlodi go twa lenaneong leo, gomme o swanete go tsebia
Khomiene ya Tirelo ya Toka ka mabaka gore go reng ge maina a mangwe a sa amogelege
gomme go sa na le dikgoba teo di sa swanetego go tlatwa.
(c) Khomiene ya Tirelo ya Toka e swanete go oketa lenaneo ka maina a bonkgetheng ba
bangwe gomme Mopresidente o swanete go tlaa dikgala te di etego go twa lenaneong leo
la koketo.
(5) Ka nako tohle, bonnyane maloko a mane a kgorotsheko ya Molaotheo e swanete go ba
batho bao e bego e le baahlodi ka nako yeo ba kgethwago go Kgorotsheko ya Molaotheo.
(6) Mopresidente o swanete go kgetha baahlodi ba dikgorotsheko ka moka ka keleto ya
Khomiene ya Tirelo ya Toka.
(7) Bahlankedi ba bangwe ba boahlodi ba swanete go kgethwa go ya ka Molao wa Palamente
woo o swanetego go netefata gore kgetho, tlhatloo, thutio goba go raka ga, goba go teelwa
magato a kgalemo kahlolong, le bahlankedi ba ba ta toka go dirwa ka ntle le mogau goba
lehloyo.
(8) Pele ga ge bahlankedi ba ka thoma go dira meomo ya bona, ba swanete go ikana goba
go itlama go ya ka etulo 2, gore ba tla thekga le go ireleta Molaotheo.
Baahlodi ba motwaoswere
175. (1) Mopresidente a ka kgetha mosadi goba monna go ba moahlodi wa motwaoswere
wa Kgorotsheko ya Molaotheo ge go na le sekgala goba ge moahlodi yo mongwe a se gona.
Kgetho e swanete go dirwa ka keleto ya leloko la Kabinete leo le nago le maikarabelo
tshepediong ya ta toka gomme a dira bjalo ka kwano le Mopresidente wa Kgorotsheko ya
Molaotheo gammogo le Moahlodimogolo.
(2) Leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo tshepediong ya ta toka le ka kgetha
baahlodi go ya dikgorongtsheko te dingwe morago ga go reriana le moahlodimogolo wa
Kgorotsheko yeo moswarelamoahlodi a tlilego go oma go yona.
Dipakatiro le Meputso
176. (1) Moahlodi wa kgorotsheko ya Molaotheo o kgethwa go oma mo mengwageng ye
e sa mpshafatwego ye 12 eupa o swanete go rola modiro ge a na le mengwaga ye 70.
(2) Baahlodi ba bangwe ba swara modiro go fihla ba rolwa modiro go ya ka Molao wa
Palamente.
(3) Meputso, diputseleto le dikholo ta baahlodi di ka no se fokotwe.
Go tlowa
177. (1) Moahlodi a ka tlowa setulong ge fela -
(a) Khomiene ya Ditirelo ta Toka e ka hweta gore go na le se se mo itiago, o tloga a
palelwa ke modiro wa gagwe, goba ge a bonwa molato ka ga maitshwaro a sa lokago; gomme
(b) Kgobokano ya Sethaba e dira boipileto bja gore moahlodi yoo a tlowe setulong, go ya
ka sephetho seo se amogetwego ke bonnyane peditharong ya maloko a yona.
(2) Mopresidente o swanete go tloa moahlodi setulong ge go se na go amogelwa sephetho
seo e lego boipileto bja gore moahlodi yoo a rolwe modiro..
(3) Mopresidente, ka keleto ya Khomiene ya Ditirelo ta Toka, a ka no kgaota nakwana
moomo wa moahlodi yoo a sa nyakiiwago go ya ka karolwana (1)
Khomiene ya Ditirelo ta Toka
178. (1) Go na le Khomiene ya Ditirelo ta Toka, yeo e bopilwego ke -
(a) Moahlodimogolo, yoo a swarago marapo ge go na le dikopano ta Khomiene;
(b) Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo;
(c) Moahlodimopresidente yo a bewago ke Mopresidente wa Baahlodi;
(d) leloko la Kabinete leo le rwelego maikarabelo a tshepedio ya toka, goba mohlatlolananaye
yo a beilwego ke leloko leo la kabinete;
(e) baboleledi ba babedi bao ba lego moomong bao ba kgethilwego go twa mo boithuteding
bja baboleledi go emela boithutelo bjo ka kakareto, gomme ba kgethwa ke Mopresidente;
(f) boramelao ba babedi bao ba kgethilwego go twa boithuteding bja boramelao go emela
boithutedi bjo ka kakareto, gomme ba kgethwa ke Mopresidente;
(g) morutii o tee wa Molao yo a kgethilwego ke barutii ba molao go twa diyunibesithing
ta Afrika-Borwa;
(h) Batho ba ba tsheletego bao ba kgethilwego ke Kgobokano ya Sethaba go twa
malokong a yona, bao bonnyane maloko a mararo e swanetego go ba maloko a diphathi ta
kganeto teo di nago le boemedi Palamenteng;
(i) Boramelao ba ruri ba bane bao e lego maloko a Khansele ya Sethaba ya Diprofense bao
ba beilwego gotee le Khansele, ka thekgo ya dibouto ta diprofense te tsheletego;
(j) batho ba bane bao ba kgethilwego ke Mopresidente bjalo ka ge e le hlogo ya
khuduthamaga ya sethaba, ka morago ga theriano le baetapele ba diphathi ka moka teo di lego
Kgobokanong ya Sethaba; le
(k) ge go sekasekwa merero goba ditaba te itego te di amanago le profeene goba karolo
ya Kgotlakgolo, Moahlodimopresidente wa karolo yeo le Tonakgolo goba mohlatlolani yo a
kgethilwego ke Tonakgolo ya profense ye e amegago.
(2) Ge palo ya batho bao ba iintwego mo gare ga boithutedi bja baboleledi go ya ka ditaelo
ta karolwana (1)(e) goba (f) e lekana le ya dikgoba te di swanetego go tlatwa, Mopresidente
o swanete go ba kgetha. Ge palo ya batho bao ba iintwego e feta palo ya dikgoba teo di
swanetego go tlatwa, Mopresidente, morago ga go reriana le boithutedi bja maswanedi, o
swanete go kgetha ba ba lekanego bao ba iintwego go tlata dikgoba, go hlokomelwa
tlhokego ya go netefata gore bao ba kgethilwego ba emela boithutedi bjoo ka botlalo.
(3) Maloko a Khomiene a a kgethilwego ke Khansele ya Sethaba ya Diprofense a oma go
fihla ge a tlowa sammaletee, goba go fihla ge go hlolega sekgala se sengwe palong ya bona.
Maloko a mangwe ao a kgethilwego goba a hlaotwego go ba khomieneng, a oma go fihla ge
a amogetwa ke bao ba kgethilego goba ba ba hlaotego.
(4) Khomiene ya Tirelo ya Toka e na le maatla le meomo tseo e di abetwego mo
Molaotheong le go molao wa sethaba.
(5) Khomiene ya Tirelo ya Toka e ka eleta mmuo wa sethaba ka ga morero wo mongwe
le wo mongwe wo o amanago le toka goba tshepedio ya toka; eupa ge e sekaseka morero wo
mongwe ka ntle le kgetho ya moahlodi, e swanete go dula ka ntle le maloko ao a kgethilwego
go ya ka karolwana (1)(h) le (i).
(6) Khomiene ya Tirelo ya Toka e ka rera thulaganyo ya yona, eupa diphetho ta Khomiene
di swanete go thekgwa ke bonti bja maloko a yona.
Bolaodi bja Bothothisi
179. (1) Go na le bolaodi bo tee bja bothothisi mono Repabliking, bjoo bo hlamilwego
go ya ka Molao wa Palamente, gomme bo bopa ke -
(a) Molaodi wa Sethaba wa Bothothisi bja sethaba yoo e lego hlogo ya bolaodi bja
bothothisi,mme o kgethwa ke Mopresidente bjalo ka setho sa khuduthamaga ya sethaba; le
(b) Balaodi ba ba Bothothisi bja Sethaba le bathothisi bjalo ka ge go laeditwe Molaong
wa Palamente.
(2) Bolaodi bja bothothisi bo na le maatla a go tlia ditatofato ta melato ya bosenyi,
legatong la naga , le go dira mediro ye e nyakegago yeo e sepelelanago le go tea magato
ditatofatong ta bosenyi.
(3) Molao wa sethaba o swanete go kgonthia gore Balaodi ba Bothothisi bja Sethaba
-
(a) ba na le boithutelo bja maleba; gomme
(b) ba na le maikarabelo a go thothisa makaleng a a itego, fela go laolwa ke karolwana ya
(5)
(4) Molao wa sethaba o swanete go netefatsa gore bolaodi bja go thotisa bo phetha
meomo ya bjona ka ntle le lethogo , kgaugelo goba kgethollo.
(5) Molaodi wa Sethaba wa Bothothisi bja Sethaba -
(a) o swanete go phetha, ka kwano le leloko la Kabinete leo le rwelego boikarabelo bja
tiragato ya toka, le ka morago ga theriano le Molaodi wa Bothothisi bja Sethaba,
maikemieto a tshekio yeo e swanetego go fiwa edi mo tshepediong ta tshekio;
(b) o swanete go ntha ditaelo ta maikemieto te di swanetego go etwa mo
tshepediong ya tshekio;
(c) a ka no tsena gare tshepeto ya tshekio ge ditaelo ta morero di sa latelwe; gomme
(d) a ka no sekaseka sefsa maikemieto a go sekia goba go se sekie, ka morago ga go
reriana le Molaodi wa Bothothisi bja Sethaba le ka morago ga ge a amogete boipileto mo
nakong ye e beilwego ke Molaodi wa Sethaba wa Bolaodi bja Sethaba bja Bothothisi, go twa
go:
(i) Molatofatwa
(ii) Molli
(iii) Motho yo mongwe le yo mongwe goba phathi yeo Molaodi wa Sethaba a bonago e le
maleba.
(6) Leloko la Kabinete leo le nago le maikarabelo mererong ya toka le swanete go omia
maikarabelo a lona godimo ga bolaodi bja bothothisi.
(7) Merero ka moka yeo e sepelelanago le bolaodi bja tshekio e swanete go laetwa
molaong wa sethaba.
Ditaba te dingwe te di amago taolo ya toka
180. Molao wa sethaba o ka no rulaganyeta taba ye nngwe le ye nngwe yeo e amanago le
taolo ya toka yeo go sa bolelwego ka yona ka mo Molaotheong go akaretwa -
(a) mananeo a thutantho ya bahlankedi ba ta toka;
(b) ditshepedio ta go sekaseka dipelaelo mabapi le bahlankedi ba toka; le
(c) go kgatha tema ga batho ka ntle le bahlankedi ba toka go tea diphetho ka kgorong ya
tsheko
Kgaolo ya 9
Dihlongwa ta Mmuo te di Thekgago Temokrasi ya Molaotheo
Metheo ya tlhomo le puo
181. (1) Dihlongwa ta mmuo te di latelago di thekga temokrasi ya Molaotheo mo
Repabliking:
(a) Moireleti wa Sethaba.
(b) Khomiene ya Ditokelo ta Botho.
(c) Khomiene ya Twetopele le Thireleto ya ditokelo ta setho, sedumedi le Dihlopha ta
Maleme.
(d) Khomiene ya Tekano ya Bong.
(e) Mohlakiikakareto.
(f) Khomiene ya Dikgetho.
(2) Dihlongwa te di ikemete ka noi, gomme di laolwa fela ke Molaotheo le molao, ebile
di swanete go se tee lehlakore di bue di omie maatla a tona le go phethagata ditoro ta
tona ka ntle le poifo, go tea lehlakore goba kgethollo.
(3) Ditho te dingwe ta mmuo, go omia magato a semolao le magato a mangwe, di
swanete go thua le go ireleta dihlongwa te go kgonthia boikemelanoi, go se tee lehlakore,
tlhompho le go dira ditiro ta tona gabotse.
(4) Ga go motho goba setho sa mmuo seo se swanetego go tsenatsena le go oma ga
dihlongwa te.
(5) Dihlongwa te di ikarabela go Kgobokano ya Sethaba fela, gomme di swanete go dira
dipego ka mediro le maikarabelo a tona go Kgobokano ya Sethaba bonnyane gatee ka ngwaga.
Moireleti wa Sethaba
Meomo ya Moireleti wa Sethaba
182. (1) Moireleti wa Sethaba, go ya ka molao wa ethaba o na le maatla -
(a) a go nyakiia boitshwaro bjo bongwe le bjo bongwe mo mererong ya mmuo, goba
taolong ya sethaba mo makaleng ka moka a mmuo, moo go ukangwago goba go gononwago
gore ditaba ga di sepele gabotse goba moo mafelelong go kago hlolega bosodi goba mona;
(b) go bega ka maitshwaro ao;
(c) go tea magato a maswanedi a go lokia taba yeo.
(2) Moireleti wa Sethaba o na le maatla le meomo ya tlaleleto yeo e beilwego ke molao
wa sethaba.
(3) Moireleti wa Sethaba ga a na le tshwanelo ya go nyakiia diphetho ta kgorotsheko.
(4) Moireleti wa Sethaba o swanete go fihlelelwa ke batho bohle le baagi ka moka.
(5) Pego ye nngwe le ye nngwe yeo e dirwago ke Moireleti wa Sethaba e swanete go
bewa pepeneneng moo e ka lekolwago ke batho, ka ntle le mabakeng a ikgethago, go sekasekwa
go ya ka molao wa sethaba, a nyakago gore pego e be sephiri.
Pakatiro
183. Moireleti wa Sethaba o kgethwa go ba moomong wa gagwe mengwaga ye upago.
Khomiene ya Ditokelo ta Botho
Meomo ya Khomiene ya Ditokelo ta Botho
184. (1) Khomiene ya Ditokelo ta Botho e swanete go -
(a) tweta pele tlhompo ya ditokelo ta botho le setlwaedi sa ditokelo ta botho;
(b) tweta pele, thireleto le tlhabollo le khwetagalo ya ditokelo ta botho; le
(c) go eta le go netefata gore ditokelo ta botho di a hlokomelwa mo Repabliking.
(2) Khomiene ya Ditokelo ta Botho e na le maatla, go ya ka ditaelo ta molao wa sethaba,
a a lekanego go phetha mediro ya yona, go akaretwa maatla a -
(a) go nyakiia le go bega ka ga tlhokomelo ya ditokelo ta botho;
(b) go tea magato a maleba go phoolla ka mo go swanetego, moo ditokelo ta botho di
ilego ta gatakwa;
(c) go dira dinyakiio; le
(d) go ruta
(3) Ngwaga ka ngwaga Khomiene ya Ditokelo ta Botho e swanete go kgopela ditho ta
mmuo go fa Khomiene tshedimoo ka ga magato ao di a terego go kgonthiia phethagato ya
ditokelo teo di lego Molaong wa Ditokelo te di amago kago ya dintlo, tlhokomelo ya ta
maphelo, dijo, meetse, boikago, thuto le tikologo.
(4) Khomiene ya Ditokelo ta Botho e na le maatla a tlaleleto le meomo yeo e beilwego
ke molao wa sethaba.
Khomiene ya Twetopele le Thireleto ya Ditokelo ta dihlopha ta Seto, sedumedi le
Dihlopha ta Maleme
Meomo ya Khomiene
185. (1) Maikemieto a magolo a Khomiene ya Twetopele le Thireleto ya Ditokelo
ta Seto, Sedumedi le Dihlopha ta Maleme ke -
(a) go tweta pele tlhompho ya ditokelo ta seto, sedumedi le dihlopha ta maleme.
(b) go tweta pele le go godia khuto, setswalle, botho, bodumedi le dihlopha ta maleme,
metheo ya tekano, go se kgetholle le kwano ye e lokologilego; le
(c) go eleta ka ga go hlongwa goba go amogelwa go ya ka molao wa sethaba ga khansele
ya seto goba dikhansele ta sethaba goba dithaba mono Afrika-Borwa.
(2) Khomiene e na le maatla bjalo ka ge go beilwe molaong wa sethaba,ao a hlokegago go
kgona go fihlelela maikemietomagolo, go akaretwa le maatla a go hlokomela, nyakiia, ruta,
go goka, go eleta, le go bega ka ga merero ye e amago ditokelo ta dihlopha ta seto, bodumedi
le maleme.
(3) Khomiene e ka bega morero wo mongwe le wo mongwe wo o welago mo maatleng le
meomong ya yona go Khomiene ya Ditokelo ta Botho go nyakiiwa.
(4) Khomiene e na le maatla a tlaleleto le meomo ye e beilwego ke molao wa sethaba.
Tlhamo ya Khomiene
186. (1) Palo ya maloko a Khomiene ya Twetopele le Thireleto ya Ditokelo ta Seto,
Bodumedi le Dihlopha ta Maleme le kgetho ya bona le pakatiro di swanete go laolwa ke molao
wa sethaba.
(2) Tlhamo ya khomiene e swanete -
(a) go emela ka bophara dihlopha te dikgolo ta seto, bodumedi le maleme mono
Afrika-Borwa; le
(b) go bontha ka kakareto tlhamo ya bong ya Afrika-Borwa.
Khomiene ya Tekano ya Bong
Meomo ya Khomiene ya tekano ya bong
187. (1) Khomiene ya Tekano ya Bong e swanete go tweta pele tlhompho ya tekano
ya bong le thireleto, twetopele le kgonagalo ya tekano ya bong.
(2) Khomiene ya Tekano ya Bong e na le maatla, bjalo ka ge go beilwe ke molao wa
sethaba, a a hlokegago go diragata meomo ya yona, go akaretwa maatla a go hlokomela, go
nyakiia, go ruta, go goka, go eleta le go bega ka ga ditaba te di amago tekano ya bong.
(3) Khomiene ya Tekano ya Bong e na le maatla le, meomo ye e okeditwego ye e beilwego
ke molao wa sethaba.
Mohlakiikakareto
Meomo ya Mohlakiikakareto
188. (1) Mohlakaikakareto o swanete go hlakia le go bega ka ga thupamatlotlo,
distatamente ta dithelete le taolo ya dithelete ta -
(a) dikgoro ka moka ta mmuo le ta diprofense le tshepedio;
(b) bommasepala ka moka; le
(c) sehlongwa se sengwe le se sengwe goba kemedi ye nngwe le ye nngwe ya thupamatlotlo
ye e nyakago molao wa sethaba goba wa profense gore e hlakiwe ke Mohlakiikakareto.
(2) Godimo ga meomo ye e beilwego mo karolwaneng (1), go ya ka molao,
Mohlakiikakareto a ka hlakia le go bega ka ga dithupamatlotlo, distatamente ta dithelete,
taolo le tlhokomelo ya -
(a) sehlongwa sefe goba sefe seo se thuwago go twa Sekhwameng sa Ditseno ta Sethaba
goba Sekhwama sa Ditseno ta profense goba ke mmasepala; goba
(b) sehlongwa se sengwe le se sengwe seo se dumeletwego go ya ka molao wo mongwe le
wo mongwe go amogela thelete ya go thua sethaba .
(3) Mohlakiikakareto o swanete go tlia dipego ta tlhakio go theramelao ye nngwe le ye
nngwe yeo e nago le dikgahlego te maleba mo tlhakiong, le go taolo ye nngwe le ye nngwe ye
e beilwego ke theramelao ya sethaba. Dipego ka moka di swanete go dirwa pepeneneng.
(4) Mohlakiikakareto o na le maatla le mediro ye e okeditwego ye e beilwego ka molao wa
sethaba.
Pakatiro
189. Mohlakiikakareto o swanete go thwalwa paka ye e beilwego, ye e
sa mpshafatwego, ya magareng a mengwaga ye mehlano le ye
lesome.
Khomiene ya Dikgetho
Meomo ya Khomiene ya Dikgetho
190. (1) Khomiene ya Dikgetho e swanete -
(a) go laola dikgetho ta sethaba, diprofense le ta bommasepala go ya ka molao wa
sethaba;
(b) go kgonthiia gore dikgetho teo ke te di lokologilego ta go se be le bomeneta le;
(c) go phatlalata dipoelo ta dikgetho teo mo nakong ye e tlogo bewa ke molao wa
sethaba, yeo e tlogo ba ye kopana ka mo go kgonagalago.
(2) Khomiene ya Dikgetho e na le maatla le meomo yeo e okeditwego ye e beilwego go
ya ka molao wa sethaba.
Tlhamo ya Khomiene ya Dikgetho
191. Khomiene ya Dikgetho e swanete go bopa bonnyane ke batho ba bararo. Palo ya
maloko le pakatiro ya go ba modirong di swanete go bewa go ya ka molao wa sethaba.
Bolaodi Bjo Ikemetego bja go Laola Kgao
Bolaodi bja Kgao
192. Molao wa Sethaba o swanete go hloma bolaodi bjo bo ikemetego go laola kgao go
ya ka dikgahlego ta sethaba, le go kgonthiia tokologo le maikutlo a a fapanego ao ka bophara
a emetego sethaba sa Afrika-Borwa.
Ditaba ta kakareto
Dipeo
193. (1) Moireleti wa Sethaba le maloko a Khomiene ye nngwe le ye nngwe yeo e
theilwego ke Kgaolo ye e swanete go ba basadi goba banna bao -
(a) e lego baagi ba Afrika-Borwa;
(b) bao yo mongwe le yo mongwe wa bona a a swanelago e bile a lokete go tea maemo a
bohlankedi bjo itego; le
(c) go nyalelana le dinyakwa te dingwe le te dingwe teo di beilwego go ya ka molao
wa sethaba.
(2) Tlhokego ya gore dikhomiene te di theilwego ke Kgaolo ye di laete ka bophara morafe
le bong bja tlhamo ya Afrika-Borwa e swanete go elwa hloko ge dikhomiene di beiwa.
(3) Mohlakiikakareto e swanete go ba mosadi goba monna yoo e lego moagi wa
Afrika-Borwa yoo a swanelago ebile e le wa maleba go tea maemo a bohlankedi bjoo. Tsebo ye
ikgethago ya, goba maitemogelo mo bohlakiing, dithelete ta mmuo, le taolo ya sethaba di
swanete go hlokomelwa ge go kgethwa Mohlakiikakareto.
(4) Mopresidente, ka dikeleto ta Kgobokano ya Sethaba, o swanete go kgetha Moireleti
wa Sethaba, Mohlakiikakareto le maloko a -
(a) Khomiene ya Ditokelo ta Botho
(b) Khomiene ya Tekano ya Bong; le
(c) Khomiene ya Dikgetho.
(5) Kgobokano ya Sethaba e swanete go digela batho -
(a) ba ba kgethilwego ke Komiti ya Kgobokano ka tekatekano ye e bopago ke maloko a
diphathi teo di nago le baemedi Kgobokanong; ebile ba
(b) dumetwe ke Kgobokano ka sephetho seo se amogetwego ke thekgo ya bouto -
(i) ya bonnyane bja dipersente te 60 ta maloko a Kgobokano, ge ditigelo di ama kgetho ya
Moireleti wa Sethaba goba Mohlakiikakareto; goba
(ii) ya bonti bja maloko a Kgobokano, ge ditigelo di ama kgetho ya leloko la Khomiene.
(6) Kamego ya sethaba mo tshepetong ya ditigelo e ka no beakanyetwa bjalo ka ge go
ukangwe mo karolong 59(1)(a)
Go rolwa modiro
194. (1) Moireleti wa Sethaba, Mohlakiikakareto goba leloko la Khomiene yeo e
theilwego ke Kgaolo ye a ka no rolwa modiro fela ka -
(a) mabaka a go se itshware gabotse, bofokodi goba go hloka tsebo;
(b) ge komiti ya Kgobokano ya Sethaba e lemogile taba yeo; le
(c) Kamogelo ya sephetho ke Kgobokano, e laela gore motho yoo a rolwe modiro wa gagwe.
(2) Sephetho sa Kgobokano ya Sethaba mabapi le go rolwa modiro
ga -
(a) Moireleti wa Sethaba goba Mohlakiikakareto se swanete go amogelwa ka thekgo
ya bonnyane bja peditharong ya dibouto ta maloko a Kgobokano; goba
(b) leloko la khomiene le swanete go amogelwa ka thekgo ya bouto ya bonti bja maloko
a Kgobokano.
(3) Mopresidente -
(a) a ka no tloa motho moomong nakwana, nako ye nngwe le ye nngwe morago ga ge
komiti ya Kgobokano ya Sethaba e ete e thomile ka dinyakiio ta go rolwa modiro ga motho
yoo; gomme
(b) o swanete go ntha motho modirong ge Kgobokano e se no amogela sephetho sa
boipileto gore motho yoo a rolwe modiro.
KGAOLO YA 10
Taolo ya Merero ya Sethaba
Dikelo te bohlokwa le metheo ye e laolago taolo ya merero ya sethaba
195. (1) Taolo ya merero ya sethaba e swanete go laolwa ke dikelo te bohlokwa le
metheo ya temokrasi ye e betietwego ka Molaotheong go akaretwa le metheo ye e latelago:
(a) Maitshwaro a maleba a maemo a godimo a swanete go lotwa le go twetwa pele.
(b) Tirio ya methopo ka bokgoni, tsheketo le phetho ye maleba di swanete go twetwa
pele.
(c) Tshepedio ya merero ya sethaba e swanete go sekamela kudu ka lehlakoreng la
tlhabollo.
(d) Ditirelo di swanete go abja ka ntle le go tea lehlakore, le kgethollo.
(e) Dinyakwa ta batho di swanete go hlokomelwa gomme Sethaba se swanete go
hlohleletwa go kgatha tema mo go hlangweng ga morero.
(f) Tshepedio ya merero ya sethaba e swanete go ba le maikarabelo.
(g) Ponagato e swanete go tiietwa ka go fa sethaba tshedimoo ye e fihlelelegago ya go
kwala ka nako.
(h) Taolo ye e nepagetego ya badiredi le tlhabollo ya ta boiphedio, kgodiong ya bokgoni,
di swanete go bjalwa bathong.
(i) Tshepedio ya merero ya sethaba e swanete go emela batho ba Afrika-Borwa ka
bophara, thwalo le taolo ya bahlankedi di swanete go thewa godimo ga bokgoni, tebano, go se
kgetholle, le go nyaka go lokia go se lekalekane ga matati a a fetilego go kgona go hweta
kemedi ye e akaretago.
(2) Metheo ye go boletwego ka yona mo godimo e oma mo -
(a) go tshepedio ya makala ka moka a mmuo;
(b) ditho ta mmuo; le
(c) medirong ya sethaba.
(3) Molao wa sethaba o swanete go kgonthiia twetopele ya dikelo le metheo yeo e
tweleditwego mo lenaneong la karolwana (1)
(4) Go thwalwa ga batho ba mmalwa tshepediong ya merero ya sethaba go lekola
maikemieto ga se gwa ikologwa, eupa molao wa sethaba o swanete go laola dithwalo teo
mo ditirelong ta sethaba.
(5) Melao ye e laolago tshepedio ya merero ya sethaba e ka no fapantha gare ga dikarolo
te di fapanego, ditaolo goba dihlongwa.
(6) Mekgwa le meomo ya dikarolo te di fapanego ta taolo, le dihlongwa ta tshepedio ya
merero ya sethaba ke mabaka a maleba ao a swanetego go etwa mo melaong yeo e laolago
taolo ya merero ya sethaba.
Khomiene ya Ditirelo ta Sethaba
196. (1) Go na le Khomiene e tee ya Ditirelo ta Sethaba mono Afrika-Borwa, go tweta
pele dikelo le metheo ya tshepedio ya merero ya sethaba mo ditirelong ta sethaba.
(2) Khomiene e ikemete ka noi, ebile e swanete go hloka tlhao, mme e swanete go diria
maatla le go phethagata mehola ya yona ka ntle le poifo, sepita goba mona kgahlegong ya go
hlola taolo ya sethaba ye e omago gabotse le ka bokgoni le maitshwaro a profeene a maemo
a godimo mo tirelong ya sethaba. Khomiene e swanete go laolwa ke molao wa sethaba.
(3) Ditho te dingwe ta mmuo, ka dikgato ta semolao le te dingwe, diswanete go thua
le go ireleta Khomiene go kgonthia boikemanoi, tlhakatlhao, seriti le bokgoni bja
Khomiene. Ga go motho goba setho sa mmuo seo se swanetego go tshwenyana le go
oma ga Khomiene.
(4) Maatla le mehola ya Khomiene ke:
(a) go godia dikelo le metheo yeo e beilwego mo karolong ya 195 mo go tirelo ya sethaba
ka moka;
(b) go nyakiia, go hlapeta le go ela mokgatlo le taolo, le ditirio ta badiredi, ta tirelo ya
sethaba;
(c) go iinya dikgato le go kgonthia phethagato ye botse ya bokgoni tirelong ya sethaba
ka moka;
(d) go fa ditaeto teo nepo ya tona e lego go kgonthia gore ditshepedio ta badiredi te
di amago thwalo, thutio, ditlhatloo le dithako di dumelelana le dikelo le metheo te di beilwego
mo go karolo 195;
(e) go bega mabapi le ditiro le diphethagato ta mehola ya yona, go akaretwa ke khweto
efe le efe yeo e ka e dirago, le ditaeto le keleto yeo e ka fago, le go beakanyeta kelo go fihla
moo e lego gore dikelo le metheo te di beilwego karolong ya 195 di sekegelwago; le
(f) gore ka boyona goba ka go amogela ngongorego efe goba
efe -
(i) go nyakiia le go ela thomio ya ditirio ta badiredi le taolo ya sethaba, le go bega go
bolaodi bjo bo lebanego bja phethio le theramelao;
(ii) go nyakiia dingongorego ta badiredi tirelong ta sethaba mabapi le ditiro ta semmuo
goba ditlogelo, mme e digele diphekolo te di swanetego;
(iii) go hlapeta le go nyakiia tlhokomelo ya thomio ya ditshepedio mo tirelong ya
sethaba; le
(iv) go eleta ditho ta mmuo ta sethaba le ta profense mabapi le ditirio ta badiredi
tirelong ya sethaba, go akaretwa le teo di amago thwalo, peo, thutio, thako le mabaka a
mangwe.
(5) Khomiene e ikarabela go Kgobokano ya Sethaba.
(6) Khomiene e swanete go bega bonnyane gatee ka ngwaga go ya ka karolwana ya (4)(e)
-
(a) go Kgobokano ya Sethaba; le
(b) mabapi le ditiro ta yona ka profenseng, le go theramelao ya profense yeo.
(7) Khomiene e na le dikomienare te di latelago te 14 teo di beilwego ke Mopresidente:
(a) Dikomienare te tlhano te di beilwego ke Kgobokano ya Sethaba go ya ka karolwana
ya (8)(a); le
(b) Komienare e tee ka profenseng ye nngwe le ye nngwe e hlaotwe ke Tonakgolo ya
profense go ya ka karolwana (8)(b).
(8) (a) Komienare ye e kgethilwego go ya ka karolwana (7)(a) e swanete go ba -
(i) e digetwe ke komiti ya Kgobokano ya Sethaba yeo e hlamilwego ka tekatekano ke
maloko a diphathi ka moka te di emetwego ka kgobokanong; mme
(ii) e amogetwe ke Kgobokano ka sephetho se se terwego ka thekgo ya bouto ya bonti bja
maloko a yona.
(b) Komienare ye e hlaotwego ke Tonakgolo ya profense e swanete go ba -
(i) e digetwe ke komiti ya theramelao ya profense yeo e hlamilwego ka go lekalekana ke
maloko ka moka a diphathi te di emetwego ka go theramelao; mme
(ii) e amogetwe ke theramelao ka sephetho se se terwego ka thekgo ya bouto ya bonti bja
maloko a yona.
(9) Molao wa Palamente o swanete go laola tshepedio ya peo ya dikomienare.
(10) Komienare o bewa pakatiro ya mengwaga ye mehlano, yeo e mpshafategago pakatiro
e tee fela, gomme e swanete go ba mosadi goba monna yo e lego -
(a) moagi wa Afrika-Borwa; mme
(b) e le motho yo a itekanetego wa mabobo ka tsebo ya, goba boitsebelo go, tshepedio,
taolo goba kabo ya ditirelo ta sethaba.
(11) Komienare a ka tlowa modirong wa gagwe fela -
(a) mabakeng a bosenyi, thitego, goba go palelwa ke modiro;
(b) khweto ye bjalo go twa go komiti ya Kgobokano ya Sethaba goba mabakeng a
komienare ye e hlaotwego ke Tonakgolo ya profense, ke komiti ya theramelao ya profense yeo;
le
(c) go tewa ga sephetho ke Kgobokano goba Theramelao ya profense ka thekgo ya bouto
ya bonti bja a maloko a yona gore komienare yoo a tlowe modirong wa gagwe.
(12) Mopresidente o swanete go tloa komienare yo a amegago ge -
(a) Kgobokano e amogela sephetho sa go goeleta gore Komienare a tlowe; goba
(b) Tsebio ye e ngwadilwego ke Tonakgolo ya gore theramelao ya profense e tere sephetho
sa go goeleta gore komienare a tlowe.
(13) Dikomienare te di ukangwego go karolwanba (7)(b) di ka diria maatla le go
phethagata mehola ya khomiene ka diprofenseng ta tona go ya ka moo molao wa sethaba o
laelago.
Tirelo ya Sethaba
197. (1) Ka gare ga tshepedio ya merero ya sethaba go na le tirelo ya Sethaba ya
Repabliki, yeo e swanetego go oma le go bopa go latela molao wa sethaba, gomme e
swanetego go phethagata ka potego merero ya semolao ya mmuo wa nako yeo.
(2) Ditaelo le mabaka a thwalo mo tirelong ya sethaba di swanete go laolwa ke molao wa
sethaba. Baomedi ba swanetwe ke diphenene ta maleba bjalo ka ge di laolwa ke molao wa
sethaba.
(3) Ga go na le moomedi wa sethaba yo a ka direlwago sepita goba a hlokofatwa fela ka
gore motho yoo o thekga phathi ye itego ya dipolitiki goba mabaka a yona.
(4) Mebuo ya diprofense e na le maikarabelo a go thwala, peo, tlhatloo, thutio le thako
ya maloko a tirelo ya sethaba mo ditaolong ta yona go ya ka mohlako wa go swana wa melao
le dikelo te di diriwago go tirelo ya sethaba.
KGAOLO YA 11
Ditirelo ta Thireleto
Metheotaolo
198. Metheo ye e latelago e laola thireleto ya sethaba ya Repabliki:
(a) Thireleto ya sethaba e swanete go bontha maikemieto a Maafrika-Borwa, bjalo ka
batho mongwe le mongwe le bjalo ka sethaba, go phela bjalo ka balekani, ba go phela ka khuto
le kagio, ba phele ka ntle le lethogo le tlhaelelo le go tsoma bophelo bjo bokaone.
(b) Maikemieto a go phela ka khuto le kagio a thibela moagi yo mongwe le yo mongwe
wa Afrika-Borwa go kgatha tema dithulanong ta marumo, nageng ya rena goba
dithabathabeng, ka ntle le ge seo se dumeletwe ke Molaotheo goba molao wa sethaba.
(c) Thireleto ya sethaba e swanete go dirwa go latelwa molao; go akaretwa le molao wa
dithabathaba.
(d) Thireleto ya sethaba e ka fase ga taolo ya Palamente le khuduthamaga ya sethaba.
Tlhomo, Tlhamo le Tshepedio ya Ditirelo ta Thireleto
199. (1) Ditirelo ta thireleto ta Repabliki di bopilwe ke lesolo le tee la seole, tirelo e
tee ya sephodisa, le ditirelo dife goba dife ta botseka te di hlomilwego go ya ka Molaotheo.
(2) Madira a thireleto ke lesolo le noi la boole mono Repabliking
(3) (a) Ka ntle le ditirelo ta thireleto teo di hlomilwego ke Molaotheo, makgotla ao
a itlhamilego a ka theiwa fela go ya ka molao wa sethaba.
(4) Ditirelo ta thireleto di swanete go bopa le go laolwa go ya ka molao wa sethaba
(5) Ditirelo ta thireleto di swanete go phethagata, gomme di be di rute di be di gapelete
gore maloko a tona a phethagate go ya ka Molaotheo le molao, go akaretwa molaosetlwaedi
wa dithabathaba le dikwano ta dithabathaba teo di tlemago Repabliki.
(6) Ga go leloko lefe goba lefe la tirelo ya thireleto leo le swanetego go obamela taelo yeo
go bonalago e tloga e se molaong.
(7) Ga go ditirelo ta thireleto goba ba bangwe ba maloko a tona mo phethagatong ya
meomo ya tona di ka -
(a) kgethollago dikgahlego ta phathi yeo e lego molaong go ya ka dipeelano ta Molaotheo;
goba
(b) ta twetapele, ka tselana ye nngwe, dikgahlego te itego ta phathi ya dipolitiki.
(8) Go kgonthiia metheo ya ponagato le maikarabelo, dikomiti ta palamente ta
diphathinti di swanete go hlokomela ditirelo ta thireleto ka tsela yeo e beilwego ke molao wa
sethaba goba melawana le ditaelo ta Palamente.
Thireleto
Madira a thireleto
200. (1) Madira a thireleto a swanete go bopa le go laolwa bjalo ka seole seo se
kgalemilwego ka tshwanelo.
(2) Maikemietomagolo a madira ke go lwela le go ireleta Repabliki, maemo a naga ya
yona le batho ba yona, go ya ka Molaotheo le metheo ya molao wa dithabathaba yeo e laolago
thomio ya madira.
Boikarabelo bja Sepolitiki
201. (1) Leloko la Kabinete le swanete go rwala boikarabelo bja madira a thireleto.
(2) Ke Mopresidente fela, bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya sethaba yoo a ka dumelelago
go omiwa ga Madira a thireleto
(a) ka thomiano le tirelo ya sephodisa,
(b) mo thireletong ya Repabliki; goba
(c) mo phethagatong ya boitlamo bja dithabathaba.
(3) Ge madira a thireleta a omietwa lebaka le lengwe le le lengwe le lego kafrolwanerng
ya (2), Mopresidente o swanete go tsebia Palamente ka bonako le gona ditaba ka botlalo ka -
(a) mabaka a go omiwa ga madira a thireleto;
(b) lefelo lefe goba lefe moo madira a omiwago gona;
(c) palo ya batho bao ba amegago; le
(d) lebaka leo go akanywago gore a tlo omiwa ka lona.
(4) Ge Palamente e sa dule mo matating a upago morago ga go omiwa ga madira bjalo
ka ge go ukangwe mo karolwaneng ya (2), Mopresidente o swanete go tweleta tshedimoo ye
e nyakegago go ya ka karolwana (3) go komiti ya maleba ye e hlokometego taba ye.
Taolo ya madira a thireleto
202. (1) Mopresidente, bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya sethaba ke Molaodimogolo
wa madira a thireleto, gomme o swanete go kgetha Molaodi wa madira a thireleto.
(2) Taolo ya madira a thireleto e swanete go phethagatwa go ya ka ditaelo ta leloko la
kabinete le le rwelego boikarabelo bja thireleto ka tlase ga bolaodi bja Mopresidente.
Maemo a thireleto ya sethaba
203. (1) Mopresidente, bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya sethaba a ka goeleta seemo
sa thireleto ya sethaba, gomme o swanete go tsebia Palamente ka bonako le gona ditaba ka
botlalo ka -
(a) mabaka a kgoeleto yeo;
(b) lefelo lefe goba lefe moo madira a omiwago gona; le
(c) palo ya batho bao ba angwago.
(2) Ge Palamente e se kopanong nakong yeo maemo a thireleto a goeletwago,
Mopresidente o swanete go bileta Palamente tulong ye e sego ya mehleng mo matating a a
upago morago ga kgoeleto.
(3) Kgoeleto ya seemo sa thireleto e fela mo lebakeng la matati a a upago, ka ntle le ge
e amogetwe ke Palamente.
Bongwaledi bja thireleto bja segae
204. Bongwaledi bja segae bja madira bo swanete go hlomiwa go ya ka molao wa sethaba
go oma ka fase ga taolo ya leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja thireleto.
Maphodisa
Tirelo ya maphodisa
205. (1) Tirelo ya Sethaba ya maphodisa e swanete go hlangwa gore e ome mo makaleng
a sethaba, profense, le moo go lebanego, lekaleng la tikologo la mmuo.
(2) Molao wa sethaba o swanete go beakanya maatla le mediro ya tirelo ya maphodisa
gomme o kgonthe tirelo ya maphodisa go phethagata maikarabelo a yona ka bokgoni, go
lebeletwe kudu dinyakwa ta diprofense.
(3) Maikemieto a tirelo ya maphodisa ke go thibela, go lwantha le go nyakiia bosenyi,
go lota kagio ya sethaba, go ireleta le go boloka baagi ba Repabliki le dithoto ta bona le go
thekga le go phethagata molao.
Boikarabelo bja sepolitiki
206. (1) Leloko la Kabinete le swanete go rwala boikarabelo bja bophodisa gomme le
swanete go rulaganya morero wa sethaba wa bophodisa morago ga go reriana le mebuo ya
diprofense mme le edite dinyakwa ta diprofense.
(2) Morero wa sethaba wa bophodisa o ka fa peakanyeto ya merero ya go fapana mabapi
le diprofense ta go fapana morago ga go ela hloko dinayakwa ta bophodisa le ditlapele ta
diprofense te.
(3) Profense ye nngwe le ye nngwe e na le tokelo -
(a) ya go hlapeta maitshwaro a maphodisa;
(b) ya go eta bokgoni le phethagato ya bona ka bokgoni, go akaretwa go amogela dipego
ta tirelo ya maphidisa;
(c) go tweta pele moya wo mobotse gare ga maphodisa le sethaba;
(d) go sekaseka bokgoni bja pepeneneng bja tlhapeto ya sephodisa; le;
(e) go kgokagana le leloko la Kabinete leo le rwelego boikarabelo bja sephodisa mabapi le
bosenyi le bophodisa ka profenseng.
(4) Khuduthamaga ya profense e na le boikarabelo bja mehola ya bophodisa -
(a) ye e e filwego ke kgaolo ye;
(b) ye e e filwego go ya ka dipeelano ta molao wa sethaba; le
(c) ye e e abetwego ka go morero wa sethaba wa bophodisa.
(5) Gore e tle e kgone go phethagata mehola ye e beilwego ka go karolwana (3), profense
-
(a) e ka nyakiia, goba ya hloma khomiene ya dinyakiio mabapi le dingongorego dife goba
dife ta go itwa ga maphodisa goba tlhokego ya kgokagano gare ga maphodisa le sethaba sefe
goba sefe; mme
(b) e swanete go dira ditigelo go setho sa Kabinete se amanego le bophodisa.
(6) Ge e amogela ngongorego ye e twago go khuduthamaga ya profense, mokgatlo wo o
ikemego ka noi wa dingongorego ta maphodisa, o swanete go nyakiia bosenyi bjoo bo
ukangwago goba molato woo o obilwego ke leloko la tirelo ya maphodisa ka profenseng.
(7) Molao wa sethaba o swanete go beakanyeta mohlako wa go hloma, maatla, mehola le
taolo ya ditirelo ta maphodisa ta mmasepala.
(8) Komiti ye e hlamilwego ke leloko la Kabinete le maloko a Khuduthamaga ya Dikhansele
te di nago le boikarabelo bja maphodisa e swanete gfo thewa go kgonthia tlemagano ye e
nepagetego ya tirelo ya maphodisa le tlemagano ye e nepagetego gare ga makala a mmuo.
(9) Theramelao ya profense e ka nyaka gore komienare wa profense go twelela pele ga yona
goba ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti ta yona go fetola dipotio.
Taolo ya Tirelo ya Maphodisa
207. (1) Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya sethaba o swanete go bea
monna goba mosadi bjalo ka Komiinare wa Sethaba wa tirelo ya maphodisa, go laola le go
sepedia tirelo ya maphodisa.
(2) Komiinare wa Sethaba o swanete go laola le go sepedia tirelo ya maphodisa go ya ka
morero wa sethaba wa bophodisa le ditaelo ta leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja
bophodisa.
(3) Komienare wa Sethaba o swanete go kgetha mosadi goba monna go ba Komienare
wa profense ye nngwe le ye nngwe, morago ga go reriana le khuduthamaga ya profense.
(4) Dikomienare ta diprofense di na le boikarabelo bja bophodisa -
(a) bjalo ka ge go beilwe melaong ya sethaba; le
(b) ka taolo ya maatla a Komienare wa Sethaba, go laola le go sepedia tirelo ya maphodisa
go ya ka karolwana(2)
(5) Komienare wa profense o swanete go bega go theramelao ya profense ngwaga ka
ngwaga mabapi le bophodisa ka profenseng, mme o swanete go romela kopi ya pego go
Komienare ya Sethaba.
(6) Ge Komienare ya profesnse e se sa botwa ke khuduthamaga ya profense, khuduthamaga
yeo e ka hloma ditshepedio te maleba ta go mo tloa goba go mo utia, goba go tea magato
a thupio, godimo ga Komienare yeo, go ya ka molao wa sethaba.
Bongwaledi bja Maphodisa Bja Segae
208. Go swanete go hlongwa bongwaledi bja maphodisa bja segae go ya ka molao wa sethaba
go oma ka fase ga tlhahlo ya setho sa Kabinete se hlokometego bophodisa.
Botseka
Tlhomo le taolo ya ditirelo ta botseka
209. (1) Tirelo efe goba efe ya botseka, ka ntle le karolo ya botseka ya madira a thireleto
goba tirelo ya maphodisa, e ka hlongwa fela ke Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga
ya sethaba, le gona go ya ka molao wa sethaba.
(2) Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya sethaba o swanete go bea mosadi
goba monna bjalo ka hlogo ya tirelo ya botseka yeo e hlomilwego go ya ka karolwana (1).
Gomme o swanete go tea boikarabelo bja sepolitiki go laola le go hlahla ye nngwe le ye nngwe
ya ditirelo teo, goba a kgethe leloko la Kabinete go tea boikarabelo bjoo.
Maatla, Mediro le Tlhokomelo
210. Molao wa sethaba o swanete go beakanya le go laola maatla le meomo ya ditirelo ta
botseka, go akaretwa karolo ya madira a thireleto goba tirelo ya maphodisa, mme o fe tumelelo
ya -
(a) go kgokaganya ditirelo ka moka ta botseka; le
(b) tlhapeto ya selegae ya mediro ya ditirelo teo ke mohlahlobi yo a beilwego ke
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya sethaba, mme a amogetwe ke sephetho se se
terwego ke Kgobokano ya Sethaba ka bouto ye bonnyane e thekgwago ke peditharong ya
maloko a yona.
KGAOLO YA 12
Baetapele ba Seto
Kamogelo
211. (1) Dihlongwa, maemo le bohlokwa bja boetapele bja seto, go ya ka molaosetlwaedi,
di a amogelwa, fela ka taolo ya Molaotheo .
(2) Puo ya seto yeo e latelago molaosetlwaedi, e ka dumelelwa go oma, fela e swanete
go latela molao wa naga le ditlwaelo, go akaretwa le go fetolwa goba go phumolwa ga molao
woo goba ditlwaelo teo.
(3) Dikgorotsheko di swanete go omia molaosetlwaedi ge fela e le gore molao woo ke
wona o omago tabeng yeo; ka taolo ya Molaotheo le molao wo mongwe le wo mongwe wo o
amago molaosetlwaedi.
Tema ya baetapele ba seto
212. (1) Molao wa sethaba o ka beakanya tema ya boetapele bja seto bjalo ka sehlongwa
lekaleng la selegae mo ditabeng teo di amago dithaba ta tikologo.
(2) Go rera ditaba teo di amanago le boetapele, tema ya baetapele ba seto, molaosetlwaedi
le ditlwaelo ta dithaba teo di obamelago lenaneo la molaosetlwaedi -
(a) melao ya sethaba goba ya diprofense e ka hloma go theiwa ga nywako ya baetapele ba
seto; gape
(b) melao ya sethaba e ka hloma khansele ya baetapele ba seto.
KGAOLO YA 13
Dithelete
Merero ya Dithelete ka kakareto
Sekhwama sa Ditseno sa Sethaba
213. (1) Go na le Sekhwama sa Ditseno sa Sethaba seo ka go sona dithelete ka moka te
di amogetwego ke mmuo wa naga di swanetego go tsenywa gona, ka ntle le thelete yeo e
beetwego ka thoko ka mabaka a Molao wa Palamente..
(2) Dithelete di ka nthiwa Sekhwameng sa Ditseno sa Sethaba fela -
(a) go ya ka tekanyeto yeo e theilwego Molaong wa Palamente; goba
(b) bjalo ka sekoloto thwii seo se lebanego Sekhwama sa Ditseno sa Sethaba, mme go
beakanyeditwe ka mo Molaotheong goba Molao wa Palamente.
(3) Kabelo ya maleba ya profense go twa ditsenong teo di kgobokeditwego sethabeng ka
bophara, ke sekoloto seo se lebanego Sekhwama sa Sethaba sa Ditseno.
Dikabelo ta maleba le dikabo ta ditseno
214. (1) Molao wa Palamente o swanete go beakanyeta -
(a) karogano ya go lekana ya ditseno teo di kgobokeditwego sethabeng ka bophara gare
ga makala a mmuo a sethaba, profense le a tikologo;
(b) taeto ya kabelo ya maswanedi ya profense ye nngwe le ye nngwe mo go kabelo ya
profense ya ditseno; le
(c) kabo ye nngwe le ye nngwe go diprofense, mmuogae goba bommasepala go twa
kabelong ya ditseno teo, le mabaka afe goba afe ao ka ona dikabelo teo di swanetego go dirwa.
(2) Molao woo o ukangwego go karolwana (1) o ka diriwa fela morago ga ge mebuo ya
diprofense, mebuogae ye e ipopilego le Khomiene ya Dithelete le Methelo di ile ta reriwa,
le ditigelo dife goba dife ta Khomiene di lekodiitwe, mme di ete mabaka a a latelago hloko
-
(a) kgahlego ya Sethaba;
(b) peakanyeto efe le efe yeo e swanetego go dirwa mabapi le sekoloto sa sethabale
ditlamego te dingwe ta sethaba;
(c) dinyakwa le dikgahlego ta mmuo wa sethaba, teo di laeditwego go ya ka kelo ye e
lebanego;
(d) bohlokwa bja go kgonthiia gore diprofense le bommasepala di kgona go aba
ditirelomotheo le go phethagata meomo yeo di e abetwego;
(e) bokgoni bja diprofense le bommasepala bja go hlokomela le go omia methelo ka
tshwanelo;
(f) tlhabologo le dinyakwa te dingwe ta diprofense, mmuogae le bommasepala;
(g) Diphapano ta ekonomi ka gare le gare ga diprofense;
(h) Ditlamego ta diprofense le bommasepala go ya ka molao wa sethaba;
(i) nyakego ya kakanyeto ye e tshephagalago ya kabo ya dikarolo ta ditseno; le
(j) nyakego ya matato mo boikarabelong bja merero ya thoganeto goba dinyakwa te
dingwe ta lebakanyana, le mabaka a mangwe ao a theilwego godimo ga kelo ye.
Ditekanyeto ta sethaba, ta diprofense le ta bommasepala
215. (1) Ditekanyeto ta sethaba, ta diprofense le ta bommasepala le tshepeto ya
tekanyeto di swanete go hlohleleta ponagato, maikarabelo, le taolo ye e swanetego ya
dithelete le ekonomi, dikoloto le karolo ya mang le mang.
(2) Molao wa sethaba o swanete go beakanyeta -
(a) sebopego sa ditekanyeto ta sethaba, ta diprofense le ta bommasepala; le
(b) gore ditekanyeto ta sethaba le ta profense di swanete go tweletwa neng; le
(c) Gore ditekanyeto ta dithelete mo karolong ye nngwe le ye nngwe ya mmuo e swanete
go laeta methopo ya ditseno le ka tsela yeo ditshenyegelo te di iintwego di tlogo sepelelana
le molao wa sethaba.
(3) Ditekanyeto makaleng a go fapana a mmuo di swanete go ba
le -
(a) dikakanyeto ta ditseno le ditshenyegelo, go fapanthwa gare ga kapetlele le
ditshenyegelo ta semeetseng;
(b) dithiinyo ta go lefela tlhaelelo yeo e akanywago lebakeng leo di diriwago go lona; le
(c) taeto ya maikemieto mabapi le go adima le mekgwa ye mengwe yeo e ka godiago
sekoloto sa sethaba ngwageng wo o latelago.
Taolo ya Matlotlo
216. (1) Molao wa sethaba o swanete go hloma matlotlo a sethaba mme o laete dikgato
ta go kgonthia ponagato le taolo ya ditshenyagelo lekaleng le lengwe le le lengwe la mmuo,
ka go tweleta -
(a) mokgwa wo o amogetwego ka bophara wa go hlakia;
(b) dikaroganyo ta go swana ta ditshenyagelo; le
(c) Dikelo le maemo a go swana a ta matlotlo.
(2) Seegotlotlo sa sethaba, ka tumelelano ya leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo
bja ditaba ta dithelete ta sethaba, le ka kgona go emia phetieto ya dithelete go ya
mokgatlong wo mongwe wa mmuo ge fela go selwa kgafetakgafeta dikgato te di hlomilwego
go ya ka karolwana ya (1).
(3) Sepheto sa go thibela phetieto ya dithelete go ya profenseng se ka tewa fela go ya ka
karolwana (2), gomme -
(a) ga sa swanela go thibela phetieto ya dithelete matati a go feta 120; gape
(b) e ka omiwa semeetseng fela e tla felelwa ke maatla go tloga tati leo e dirilwego ka ntle
le ge Palamente e amogela ka go latela tshepeto yeo e swanago le yeo e hlomilwego go ya ka
karolo ya 76(1) mme e beilwe ke melao le ditaelo ta mohlakanelwa ta Palamente. Tshepeto ye
e swanete go phethagala matating a 30 morago ga sephetho sa seegotlotlo sa sethaba.
(4) Palamente e ka mpshafata sephetho sa go thibela phetieto ya dithelete lebaka le le sa
fetego matati a 120 ka nako e tee, go latelwa tshepeto yeo e hlomilwego go ya ka karolwana
ya (3).
(5) Pele Palamente e ka dumelela goba ya tsooloa sephetho sa go emia thutio ya
dithelete go ya profenseng -
(a) Mohlakiikakareto o swanete go begela Palamente; mme
(b) profense e swanete go fiwa sebaka sa go fetola ditatofato godimo ga yona, le go
tweleta taba y a yona pele ga komiti.
Khweto
217. (1) Ge setho sa mmuo makaleng a sethaba, a profense goba a selegae goba
sehlongwa se sengwe le sengwe se se laeditwego mo molaong wa sethaba se tea dikontraka
ta diphahlo goba ditirelo, gona se swanete go dira bjalo go ya ka lenaneo leo le lego maswanedi,
la go itekanela, la ponagato, phadiano le gona la tsheketo.
(2) Karolwana ya (1) ga e thibele ditho ta mmuo goba dihlongwa teo di ukangwego
karolwaneng yeo go beakanya morero wa khweto wo o beakanyetago -
(a) dikarolo ta kgetho mo kabong ya dikontraka; le
(b) thireleto goba twetopele ya batho, goba dihlopha ta batho teo di itiitwego ke
kgethollo ye e sego maswanedi.
(3) Molao wa sethaba o swanete go kgetha mohlako wo go wona maikemieto ao a
ukangwego mo karolwaneng (2) a ka phethwago.
Ditiieto ta mmuo
218. (1) Mmuo wa naga, mmuo wa profense goba mmasepala o ka tiieta kadimo ge fela
motiietwa a latela mabaka afe goba afe ao a beilwego molaong wa sethaba.
(2) Molao wa sethaba wo o ukangwego go karolwana ya (1) o ka diriwa fela morago ga ge
ditigelo teo di dirilwego ke Khomiene ya Dithelete le Methelo di etwe hloko.
(3) Ngwaga ka ngwaga, mmuo wo mongwe le wo mongwe o swanete go phatlalata pego
ka ga ditiieto teo o di dirilego.
Meputso ya Batho bao ba omelago Sethaba
219. (1) Molao wa Palamente o swanete go hloma mohlako wa go beakanya -
(a) meputso, diputseleto le dikholo ta maloko a Kgobokano ya Sethaba, baemedi ba go ya
go ile mo Khanseleng ya Sethaba ya Diprofense, maloko a Kabinete Batlatatona, baetapele ba
seto le maloko a dikhansele ta baetapele ba seto; le
(b) magomo a ka godimo a meputso, diputseleto goba dikholo ta maloko a theramelao ya
profense, maloko a Khuduthamaga le maloko a Dikhansele ta Bommasepala ta maemo a a
fapanego.
(2) Molao wa sethaba o swanete go hloma Khomiene ye e ikemetego go dira ditigelo
mabapi le meputso diputseleto le dikholo te di ukangwego karolong ya (1).
(3) Palamente e ka bea molao wo o ukangwago karolong ya (1), fela morago ga go ela hloko
ditigelo ta khomiene ye e theilwego go ya ka karolwana ya (2).
(4) Khuduthamaga ya sethaba, khuduthamaga ya profense, mmasepala goba bolaodi bjo
bongwe le bjo bongwe bja maswanedi bo ka phethagata molao wo ukangwego go karolwana (1)
fela morago ga go ela hloko ditigelo ta khomiene yeo e hlomilwego go ya ka karolwana ya (2)
(5) Molao wa sethaba o swanete go hloma mohlako woo ka wona o ka beakanyago
meputso diputseleto le dikholo ta baahlodi, Moireleti wa Sethaba, Mohlakiikakareto, le
maloko a khomiene ye nngwe le ye nngwe teo di beakanyeditwego ka Molaotheong, go
akaretwa le bolaodi bja kgao bjo ukangwego mo karolong ya 192.
Khomiene ya Dithelete le Methelo
Tlhomo le mehola
220. (1) Go na le Khomiene ya Dithelete le Methelo mono Repabliking yeo e dirago
ditigelo teo di ukangwego mo go Kgaolo ye goba ka mo molaong wa sethaba, go Palamente,
ditheramelao ta diprofense le bolaodi bjo bongwe le bjo bongwe bjoo bo laetwago ka molao wa
sethaba.
(2) Khomiene e ikemete ka noi gomme e laolwa fela ke Molaotheo le molao, mme e
swanete go se kgetholle.
(3) Khomiene e swanete go oma go ya ka dipeelano ta Molao wa Palamente mme, mo
phetagatong ya mehola ya yona, e swanete go hlokomela mabaka a ka moka a a lebanego go
akaretwa ao a lego lenaneong mo karolong ya 214(2).
Peo le Pakatiro ya Maloko
221. (1) Khomiene e bopa ke basadi le banna ba ba latelago bao ba kgethilwego ke
Mopresidente bjalo ka hlogo ya khuduthamaga ya sethaba:
(a) Modulasetulo le motlatamodulasetulo bao e lego maloko a nako ka moka;
(b) maloko a senyane, bao yo mongwwe le yo mongwe a kgethilwego ke Khansele ya
Khuduthamaga ya profense, moo profense ye nngwe le ye nngwe e kgethago motho o tee;
(c) batho ba babedi bao ba kgethilwego ke mebuogae ye e ipopilego go ya ka karolo ya 163;
le
(d) batho ba bangwe ba senyane.
(2) Maloko a Khomiene a swanete go ba le boitsebelo bjo bo lebanego.
(3) Maloko a oma pakatiro yeo e beilwego go ya ka molao wa sethaba. Mopresidente a ka
tloa leloko modirong ka lebaka la go hloka maitshwaro, bofokodi goba go palelwa.
Dipego
222. Khomiene e swanete go begela Palamente le ditheramelao ta profense ka mehla.
Pankakgolo
Theo
223. Pankakgolo ya Repabliki ke The South African Reserve Bank mme e laolwa go ya ka
dipeelano ta Molao wa Palamente.
Maikemietomagolo
224. (1) Maikemieto a magolo a South African Reserve Bank ke go ireleta maatla a
theko a thelete gore go tle go be le kgolo ya ekonomi ya go lekalekana le go swarelela mono
Repabliking.
(2) The South African Reserve Bank, go fihlela maikemieto a go phetagata meomo ya
yona ka go ikemela phethagatong ya yona ya maikemietomagolo, e swanete go phethagata
mehola ya yona ka boikemelo ka ntle le poifo, tlhaolo goba mona; fela go swanete go ba le
ditheriano ta ka mehla gare ga Panka le leloko la kabinete le le rwelego boikarabelo bja ditaba
ta dithelete.
Maatla le Mehola
225. Maatla le mehola ya South African Reserve Bank ke ao ka tlwaelo a diriwago ke dipanka
ta gare, maatla ao le mehola di swanetego go laetwa ke Molao wa Palamente mme a
swanetego go diriwa goba go phethagatwa ka edi ya mabaka ao a beilwego Molaong woo.
Merero ya Dithelete ya Diprofense
le ya Tikologo
Dikhwama ta ditseno ta profense
226. (1) Go na le Sekhwama sa Ditseno sa Profense ye nngwe le ye nngwe moo dithelete
ka moka te di amogetwego ke mmuo wa profense di swanetego go bewa ka go sona, ka ntle
le thelete yeo e beetwego ka thoko ka mabaka ka Molao wa Palamente.
(2) Thelete e ka nthiwa go Sekhwama sa Ditseno sa Profense fela -
(a) go ya ka tekanyeto ya Molao wa profense; goba
(b) bjalo ka sekoloto seo se lebanego Sekhwama sa Ditseno sa Profense, ge seo se
beakanyeditwe ka Molaotheong goba Molaong wa profense.
(3) Ditseno teo di abetwego mmuogae go twa profenseng ka profenseng yeo, go ya ka
dipeelano ta karolo 214(1), ke sekoloto se se lebanego thwii Sekhwama sa Ditseno sa profense
yeo.
Methopo ya sethaba ya go thekga mebuo ya profense le ya tikolgo ka dithelete
227. (1) Mmuogae le profense ye nngwe le ye nngwe -
(a) e lebanwe ke kabelo ye e lekanego ya ditseno te di kgobokeditwego ke sethaba gore
e tle e kgone go aba ditirelomotheo le go phethagata mehola yeo e e abetwego; gomme
(b) e ka amogela dikabelo te dingwe go twa ditsenong ta mmuo, ka mabaka goba ka ntle
le mabaka.
(2) Ditseno ta tlaleleto te di kgobokeditwego ke diprofense goba bommasepala ga di a
swanela go nthiwa karolong ya tona ya ditseno yeo e kgobokeditwego ke sethaba, goba go
twa dikabelong te dingwe te di filwego go twa go ditseno ta mmuo wa sethaba. Ka yona
tsela yeo ga go tlamego ka thokong ya mmuo wa sethaba go bueta profense, goba
bommasepala, teo di sa kgonego go kgoboketa dithelete ta go lekana le bokgoni bja tona
methelong le makgethong.
(3) Karolo ya maswanedi ya profense ya ditseno te di kgobokeditwego ke sethaba e
swanete go fetietwa go profense ka ntle le tikatiko le gona ka ntle le phokoto, ka ntle le ge
phetieto yeo e emiitwe go ya ka dipeelano ta karolo 216.
(4) Profense e swanete go iphatela methopo efe goba efe yeo e e tsomago, go ya ka
dipeelano ta molaotheo wa profense, teo e lego tlaleleto go dinyakwa ta yona teo di
laeditwego ka Molaotheong.
Methelo ya Profense
228. (1) Theramelao ya profense e ka bea -
(a) methelo, makgetho le methelo ya dithoto sebakeng sa mothelo wa ditseno, mothelo
wa dithoto, mothelo wa theko, methelo ya ditsha goba mothelo wa ditwantle; le
(b) ditefio ta go lekana dikelong ta mothelo, lekgetho goba mothelo wa dithoto, teo di
beilwego ke molao wa sethaba, sebakeng sa methelo ya mekgatlo ya ditseno, methelo ya theko,
methelo ya ditsha goba methelo ya ditwantle.
(2) Maatla a theramelao ya profense a go bea methelo, makgetho, methelo ya dithoto le
methelokoketo -
(a) ga ta swanela go diriwa ka tsela yeo e lego ka botona le gona ka mo go sa kwalego di
tshwenyana le merero ya ekonomi, le ditiro ta ekonomi ta sethaba ka ntle ga mellwane ya
profense yeo goba thitio ya tshepedio ya dithoto ya sethaba, ditirelo, kapetlele goba modiro;
gomme
(b) di swanete go laolwa go ya ka Molao wa Palamente, woo o ka diriwago fela morago
ga ditigelo ta Khomiene ya Dithelete le Methelo di etwe hloko.
Metheloditsha le Methelo ya Mmasepala
229. (1) Ka taolo ya karolwana (2), (3) le (4), mmasepala o ka bea -
(a) methelo ya ditsha le ditefokoketo godimo ga ditefo ta ditirelo te di abjago ke goba
legatong la mmasepala; le
(b) ge o dumeletwe ke molao wa sethaba, methelo ye mengwe, methelwana le methelo
ya dithoto ye e swanetego mmuogae goba karolong ya mmuogaee woo mmuotikologo woo
o lego ka fase ga wona, eupa ga go mmasepala wo o ka thediago mothelo wa ditseno,
mothelo wa theko, mothelokakareto wa thekio goba mothelo wa ditwantle.
(2) Maa tla a mmasepala a go bea methelo ya ditsha, methelokoketo ya ditefo ta ditirelo
te di abjago ke goba legatong la mmasepala, goba methelo ye mengwe le makgetho goba
methelo ya dithoto -
(a) ga a swanela go dirswa ka tsela yeo e amago ditwammeleng le ka mona, merero ya
ekonomi ya sethaba, ditiro ta ekonomi ka ntle ga mellwane ya mmasepala, goba tshepeto ya
sethaba ya dithoto, ditirelo, kapetlele goba modiro; le
(b) a ka laolwa ka molao wa sethaba,
(3) Ge bommasepala ba babedi ba na le maatla a go swana a mothelo le mehola mabapi le
tikologo e tee, karoganyo ye maswanedi ya maatla le mehola yeo e swanete go dirwa go ya ka
molao wa sethaba. Karoganyo ye e ka dirwa fela morago ga go ela hloko bonnyane, dikelo te
di latelago:
(a) Tlhokego ya go kwana le metheo ye maleba ya thedio;
(b) maatla le mehola ye e phethagatwago ke mmasepala wo mongwe le wo mongwe;
(c) maatla a thedio a mmasepala wo mongwe le wo mongwe;
(d) kgontho le bokgoni bja go kgoboketa methelo, methelwana le methelo ya dithoto;
le
(e) tekatekano.
(4) Ga go seo se thibelago kabelano ya ditseno te di kgobokeditwego go ya ka karolo ye
gare ga bommasepala bao ba nago le maatla le mehola ya thedio ka tikologong e tee.
(5) Molao wa sethaba wo o ukangwego mo karolong ye o ka diriwa fela morago ga ge
mmuogae woo rulagantwego le Komisene ya Dithelete le Methelo e reriitwe mme ditigelo
dife goba dife ta Komiene di etswe hloko.
Dikadimo ta Profense le ta Mmasepala
230. (1) Profense goba Mmasepala o ka kgona go adima dithelete ta kapetlele goba
ditshenyegelo ta semeetseng go ya ka mabaka a a kwalago a beilwego ke molao wa sethaba, fela
e le ta ditshenyegelo ta semeetseng -
(a) di ka dirwa fela ge go nyakega tlaleleto nakong ya ngwaga wa methelo; gomme
(b) di swanete go lefa lebakeng la dikgwedi te lesomepedi.
(2) Molao wa sethaba wo o ukangwego mo karolwaneng (1) o ka diriwa fela morago ga
ge ditigelo ta Khomiene ya Dithelete le Methelo di etwe hloko.
Kgaolo ya 14
Dipeakanyetokakareto
Molao wa Dithabathaba
Dikwano ta dithabathaba
231. (1) Ditheriano le tshaeno ya dikwano ta dithabathaba ke boikarabelo bja
khuduthamaga ya sethaba.
(2) Kwano ya dithabathaba e tlema Repabliki fela morago ga ge e amogetwe ka sephetho
ka mo go bobedi bja Kgopbokano ya Sethaba le ka go Khansele ya Sethaba ya Diprofense, ge
e se fela ge kwano yeo e ukangwego mo go karolwana (3).
(3) Kwano ya dithabathaba ya mohuta wa teknikale, taolo goba phethio, goba kwano yeo
e sa nyakego kamogelo goba tumelelo, e tsenetwego ke khuduthamaga ya sethaba, e tlema
Repabliki ka ntle le kamogelo ya Kgobokano ya Sethaba le Khansele ya Sethaba ya Diprofense,
fela e swanete go tweletwa pele ga Kgobokano le Khansele lebakeng le le amogelegago.
(4) Kwano efe goba efe ya dithabathaba e fetoga molao Repabliking ge e dirilwe molao go
ya ka molao wa sethaba; fela pegelo ye e iphethagatago ya kwano yeo e etego e amogetwe
ke Palamente ke molao mo Repabliking ntle le ge pegelo yeo e le kgahlanong le Molaotheo goba
Molao wa Palamente.
(5) Repabliki e tlengwa ke dikwano ta dithabathaba teo di bego di e tlema nakong ya ge
Molaotheo wo o thoma go oma.
Molaosetlwaedi wa dithabathaba
232. Molaosetlwaedi wa dithabathaba ke molao mo Repabliking ka ntle le ge o sa sepelelane
le Molaotheo goba Molao wa Palamente.
Tirio ya molao wa dithabathaba
233. Ge go hlathollwa molao ofe goba ofe, kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe e swanete go
sekamela tlhathollong efe goba efe ye e kwalago ya go sepelelana le molao wa dithabathaba go
feta tlhathollo yeo e sa sepelelanego le molao wa dithabathaba.
Ditaba te dingwe
Melaokakanywa ya ditokelo
234. Gore go tle go tiietwe seemo sa temokrasi se se hlomilwego ke Molaotheo wo.
Palamente e ka amogela Melaokakanywa ya Ditokelo yeo e sepelelanago le dipeakanyeto ta
Molaotheo.
Boipopo
235. Tokelo ya batho ba Afrika-Borwa ka bophara mo go ipopeng bjalo
ka ge e laeditwe ka go Molaotheo, ga e gafele ka thoko, ka gare gamohlako wa tokelo ye,
kamogelo ya kgopolo ya boipopo
ya sethaba sefe goba sefe seo se aroganago seto se tee le
bohwa bja polelo, ka gare ga naga ya Repabliki goba ka tsela ye nngwe, yeo e laetwago ke molao
wa sethaba.
Thekgo ya dithelete go Diphathi ta dipolitiki
236. Go godia temokrasi ya diphathinti, molao wa sethaba o swanete go beakanyeta
thekgo ya dithelete ya diphati ta dipolitiki teo di kgathago tema ditheramelaong ta sethaba
le ta diprofense ka tsela ya maswanedi le tekatekano.
Phethagato ya ditshwanelo ka mafolofolo
237. Ditshwanelo ka moka ta Molaotheo di swanete go phethagatwa ka mafolofolo le gona
ka ntle le tiego.
Boemedi le boromedi
238. Setho sa mmuo sa khuduthamaga lekaleng le lengwe le le lengwe la mmuo se ka -
(a) gafela maatla goba mohola ofe goba ofe wo o tlogo omiwa goba go phethagatwa go
ya ka molao go setho sefe goba sefe sa khuduthamaga, ge fela kgafelo yeo e sepelelana le molao
woo go ya ka woma maatla a diriwago goba mohola o phethagatwago; goba
(b) go omia maatla afe goba afe goba go phethagata moomo ofe goba ofe wa setho sefe
goba sefe sa mmuo maemong a boemedi goba boromedi
Ditlhaloio
239. Ka Molaotheong, ka ntle le ge dikagare di laeta ka tsela ye nngwe, "molao wa sethaba"
o akareta -
(a) melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano ta Molao wa Palamente;
(b) molao wo o bego o oma ge Molaotheo o thoma go oma mme o diriwago ke mmuo
wa naga;
"setho sa mmuo" se ra gore -
(a) kgoro efe goba efe ya mmuso, goba taolo mo lekaleng la mmuso la sethaba, profense
goba tikologo; le
(b) mokgatlo ofe goba ofe goba sehlongwa -
(i) seo se phethagatsago maatla goba modiro gop ya ka Molaotgheo gopba molaotheo wa
profesnse; goba
(ii) seo se omiago maatla a sethaba goba se phetagatago modiro wa sethaba go latela
molao wo mongwe le wo mongwe, eupsa o sa akaretse kgorotsheko goba modiredi wa molao.
"molao wa profense" o akareta -
(a) melawana ya ka fase ye e dirilwego go ya ka dipeelano ta Molao wa profense; le
(b) molao wo o bego o diriwa ge Molaotheo o thoma go oma mme o bego o diriwa ke
mmuo wa profense.
Diphapano magareng a dingwalwa ta go fapana
240. Ge go na le phapogo gare ga dingwalwa ta Molaotheo, gona go swanete go kgethwa
sa Seisimane.
Dithulaganyo ta nakwana
241. etulo 6 e oma mo phetelong go maemo a mafsa a semolaotheo ao a hlomilwego ke
Molaotheo wo, le taba efe goba efe ye e amanago le phetogelo ye.
Go phumolwa ga melao
242. Melao yeo e ukangwego mo go etulo 7 e phumotwe, go editwe karolo ya 243 le
etulo 6.
Thaetlelekopana le Thomo
243. (1) Molao wo o bitwa Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996, gomme o
thoma go oma ka tatikgwedi leo le beilweng ke Mopresidente ka kgoeleto, fela e sego morago
ga la 1 Janaware 1997.
(2) Matatikgwedi a go fapana pele ga tatikgwedi le le ukangwago karolwaneng ya (1) a
ka bewa malebana le dipeakanyeto ta go fapana ta Molaotheo.
(3) Ka ntle ga ge dikagare di laeta ka tsela ye nngwe, kukamo mo peakanyetong ya
Molaotheo mabapi le nako yeo Molaotheo o thomilego e swanete go hlaloswa bjalo ka kukamo
ya nako yeo peakanyeto e thomilego ka yona.
(4) Ge tatikgwedi la go fapana le beilwe mabapi le peakanyeto efe goba efe ya Molaotheo
go ya ka karolwana (2), peakanyeto ye nngwe le ye nngwe yeo e lebanego nayo ya Molaotheo
wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1993 (Molao 200 wa 1993), yeo e ukangwego mo kgoeletong,
e phumotwe go thoma lona tatikgweding leo.
(5) Dikarolo 213 ,214,215,216,218,226,227,228,229 le 230 di tsena tiriong ka di 1
Feberware 1998, eupa se ga se thibele go tsenthwa ga peomolao wo o holofetweng mo go te
dingwe le te dingwe ta dipeakanyeto te pele ga letatikgwedi leo. Go fihla mo
letatikgweding leo, dipeakanyeto te dingwe le te dingwe di swanago le te di ka no bago di
swana ka sewelo le Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, di dula di le tiriong.
etulo 1
Folaga ya Sethaba
(1) Folaga ya sethaba e khutlonne ka sebopego; botelele bja yona bo feta bophara gatee le
seripagare.
(2) Mebala ya yona ke boso,gauta,botalamorogo, boweu, bohwibidu-thilisi, le botalalerata.
(3) E na le mokgako wa sebopego sa Y woo bophara bja wona bo fetwago ke folaga ka
teehlanong. Methaladi ya gare ya mokgako e thoma dikhutlong ta godimo le ta ka tlase kgauswi
le kota ya folaga, ya hlakana gare ga folaga, gomme ya twelela ka go rapama go leba bogareng
bja seripa seo se se nago selo.
(4) Mokgako wo motalamorogo o rumilwe ka godimo le ka fase ka boweu, gomme go ya
mafelelong a kota ya folaga e kgakilwe ka gauta. Mokgako wo mongwe le wo mongwe o fetwa
ke bophara bja folaga ka tee-lesomehlanong.
(5) Khutlotharo ya kgauswi le kota ya folaga ke ye ntsho.
(6) Mokgako wa go rapama wa ka godimo ke wa bohwibidu bja thilisi gomme wa ka tlase
wa go rapama ke wa botalalerata. Mokgako wo mongwe le mongwe ke teetharong ya bophara
bja folaga.
etulo 2
Dikano le Maitlamo a Mmakgonthe
Kano goba Boitlamo bja Mopresidente le Mopresidente wa Motwaoswere
1. Mopresidente, goba Mopresidente wa Motwaoswere, pele ga Mopresidente wa
Kgorotsheko ya Molaotheo, o swanete go ikana/go itlama ka tsela ye e latelago:
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo, e bile ke kweia bohlokwa bja maikarabelo
ao ke a teago a go ba Mopresidente/Motlatamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa, Nna,
A.B., ke ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa, gomme ke tla obamela, ka
sekegela, ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ya ka moka ya Repabliki; gomme ka
mmakgonthe le ka boikokobeto ke ikana gore ka dinako tohle ke tla -
w tweta pele tsohle tseo di tlogo godia Repabliki, mme ka lwantha tsohle tseo di ka e
gobatago.
w ireleta le go tweta pele ditokelo ta Maafrika-Borwa ka moka;
w Phetha meomo ya ka ka maatla a ka ka moka, le ka bokgoni bjaka ka moka, gomme ke
tla dira teo ka go omia tsebo le bokgoni bja ka, ka dira teo letswalo la ka le dumelelanago
nato;
w dira toka go bohle; gomme
w ka ikgafela go tlia boitekanelo go Repabliki le go batho ka moka ba yona.
(Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo Nthue.)
Kano goba Boitlamo bja Motlatamopresidente
2. Motlatamopresidente pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo, o swanete
go ikana/itlama ka tsela ye:
Pele ga mang le mang yo a kgobakanego mo, e bile ke kweia bohlokwa bja maikarabelo
ao ke a teago a go ba Motlatamopresidente wa Repabliki ya Afrika-Borwa, Nna, A.B., ke
ikana/itlama gore ke tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa, gomme ke tla obamela, ka sekegela,
ka lota Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki; gomme ka mmakgonthe le ka
boikokobeto ke ikana gore ka mehla ke tla -
w tweta pele ka moka tseo di tlogo godisa Repabliki, gomme ka lwantha tohle te di ka
e gobatago,
w go ba moeleti wa mmakgonthe le go botega;
w go phetha meomo ya ka ka go omia maatla a ka ka moka, le ditalente ta ka ka moka,
gomme ka dira teo ka go omia tsebo le bokgoni bja ka, ka dira teo letswalo la ka le
dumelelanago nato.
w dira toka go bohle; gomme ka
w ikgafela go tlia boitekanelo go Repabliki le go batho ka moka ba yona.
(Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo nthue.)
Kano goba Boitlamo bja Ditona le Batlatatona
3. Tona le Motlatatona yo mongwe le yo mongwe, ba swanete go ikana goba go itlama
pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo goba moahlodi yo mongwe yo a
kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka tsela ye e latelago:
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla
obamela, ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki, ke
ikana gore ke tla phethagata meomo ya ka bjalo ka Tona/Motlatatona ka tlhompho le seriti;
ke tla ba moeleti wa nnete le potego; nka se utolle phatlalata goba ka tharedi taba efe goba efe
yeo ke e filwego; le go phetha mehola ya mamemo a ka ka mafolofolo le ka bokgoni bja ka ka
moka.
(Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo nthue.)
Go ikana goba go itlama ga maloko a Kgobokano ya Sethaba, Baemedi ba go ya go ile ba
Khansele ya Sethaba ya Diprofense le maloko a ditheramelao ta diprofense
4. (1) Moloko a Kgobokano ya Sethaba, baemedi ba go ya go ile ba Khansele ya
Sethaba ya Diprofense le maloko a ditheramelao ta diprofense, ba swanete go ikana/itlama pele
ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo goba pele ga moahlodi yo mongwe yo
kgethilwego ke Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka tsela ye:
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki gomme ke tla
obamela, ka hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka ya Repabliki; ke
ikana gore ke tla phethagata meomo ya ka bjalo ka leloko la Kgobokano ya Sethaba/leloko la
go ya go ile la Khansele ya Sethaba ya Diprofense/ leloko la theramelao ya profense ya CD ka
boikgafelo bja ka ka moka.
(Lebakeng la kano: Ka bjalo Modimo nthue.)
(2) Batho bao ba tlatago dikgoba te di tweletego Kgobokanong ya Sethaba, boemeding
bja go ya go ile bja Khansele ya Sethaba ya Diprofense goba theramelao ya profense ba
ikana/itlama go ya ka karolwana (1) pele ga Modulasetulo wa Kgobokano, Khansele goba
theramelao; bjalobjalo.
Kano goba Boitlamo bja Ditonakgolo le maloko a Dikhuduthamaga ta Profense
5. Tonakgolo goba Tonakgolo ya Motwaoswere ya Profense, le leloko le lengwe le le
lengwe la Khuduthamaga ya Profense, pele ga Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo, ba
swanete go ikana/itlama ka tsela ye e latelago:
Nna, A.B., ke ikana/itlama ka mmakgonthe gore ke tla botegela Repabliki ya
Afrika-Borwa le go obamela, go hlompha le go sekegela Molaotheo le melao ye mengwe ka moka
ya Repabliki; mme ke ikana/itlama go dira moomo wa ka wa Botonakgolo /leloko la
Khuduthamaga ya profense ya C.D. ka tlhompho le seriti, go ba moeleti wa nnete le wa potego;
nka se utolle diphiri te ke di tsebago phatlalata goba ka tsela ya tharedi; ke tla phethagata
mehola ya ofisi ya ka ka boikgafelo bjaka ka moka.
(Ge a ikana: ka bjalo Modimo nthue.)
Kano goba Boitlamo bja Bahlankedi ba Toka
6. (1) Moahlodi yo mongwe le yo mongwe goba moahlodi wa motwaoswere, o
swanete go ikana/itlama pele ga Moahlodimogolo wa Kgorokgolo ya Boipileto goba moahlodi
yo mongwe yoo a beilwego ke Moahlodimogolo go ya ka tsela ye:
Nna, A.B., ke ikan/itlama gore, bjalo ka Moahlodi wa Kgorotshekelo ya
Molaotheo/Kgoro Tsheko ya Boipileto ya ka Godimo/Kgoro ya Tsheko ya ka Godimo EF, ke
tla botegela Repabliki ya Afrika-Borwa mme ke tla latela le go ireleta Molaotheo; le tokelo ta
botho tse di bitietwego ka go wona, gomme ke tla omia toka go batho bohle ka go swana, ke
se na lethogo, go kgetholla goba mona, go ya ka Molaotheo le Molao.
(Ge a ikana: ka bjalo Modimo nthue.)
(2) Motho yo a beilwego maemong a Moahlodimogolo wa Kgorotsheko Boipileto fela e se
moahlodi ka nako yeo a bewago maemong a gagwe o swanete go ikana/itlama pele ga
Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo.
(3) Bahlankedi ba toka, le bahlankedi ba motwaoswere ba toka, bao e sego baahlodi, ba
swanete go ikana/itlama go ya ka molao wa naga.
etulo 3
Ditshepedio ta kgetho
Karolo A
Ditshepedio ta kgetho ta Bahlankedi
ba Molaotheo
Tirio
1. Ditshepedio te di beilwego etulong ye di oma nakong ye nngwe le ye nngwe ge -
(a) Kgobokano ya Sethaba e kopana go tlo kgetha Mopresidente, goba Spikara goba
Motlataspikara wa Kgobokano;
(b) Khansele ya Sethaba ya Diprofense e kopana go kgetha Modulasetulo goba
Motlatamodulasetulo wa yona;goba ge
(c) Theramelao ya profense e kopana go tlo kgetha Tonakgolo ya Profense goba Spikara goba
Motlataspikara wa theramelao.
Go kgethwa
2. Motho yoo a swerego marapo mo kopanong ye e angwago ke etulo ye o swanete go
goeleta gore go kgethwe bonkgetheng kopanong yeo.
Dinyakwa ta molao
3. (1) Kgetho e swanete go dirwa foromong yeo e hlamilwego go ya ka melawana yeo
e ukangwego go temana ya 9.
(2) Foromo ya go kgetha e swanete go saenwa -
(a) ke maloko a mabedi a Kgobokano ya Sethaba, ge go swanete go kgethwa Mopresidente
goba Spikara goba Motlataspikara wa Kgobokano ya Sethaba;
(b) legatong la boemedi bja diprofense te pedi, ge Modulasetulo goba Motlatamodulasetulo
wa Khansele ya Sethaba ya Diprofense a swanete go kgethwa; goba
(c) maloko a mabedi a theramelao yeo, ge go swanete go kgethwa Tonakgolo ya Profense
goba Spikara goba Motlataspikara wa theramelao.
(3) Motho yo a kgethilwego o swanete go laeta kamogelo ya kgetho ka go saena foromo
ya kgetho goba ka go ngwala ka tsela ye nngwe le ye nngwe ya kamogelo.
Tsebio ya Maina a bonkgetheng
4. Mo kopanong yeo e angwago ke etulo ye, Modulasetulo o swanete go tsebia maina
a batho bao ba ilego ba kgethwa go ba bonkgetheng, fela ga a swanela go dumelela ngangiano.
Nkgetheng o tee
5. Ge go kgethilwe nkgetheng o tee fela, modulasetulo o swanete go bega motho yoo gore
ke yena a kgethilwego.
Tshepedio ya kgetho
6. Ge go kgethilwe go feta nkgetheng o tee -
(a) go swanete go boutwa sephirig gona kopanong yeo;
(b) leloko le lengwe le le lengwe leo le lego gona, goba ge e le kopano ya Khansele ya
Diprofense, profense ye nngwe le ye nngwe yeo e emetwego, e ka bouta gatee; gomme
(c) modulasetulo o swanete go tsebia nkgetheng yoo a hweditego dibouto te dinti go feta
ta ba bangwe gore ke yena yo a kgethilwego.
Tsela ya go fokota
7. (1) Ge go se na nkgetheng yoo a hweditego dibouto ta go feta ta ba bangwe,
nkgetheng yoo a nago le dibouto te dinnyane go fetwa ke ta ba bangwe o swanete go tlowa,
gomme go boutwe gape go ya ka karolo 6. Tshepedio ye e swanete go bueletwa go fihla go
na le nkgetheng yo a hwetago dibouto ta go feta ta ba bangwe.
(2) Ge go omiwa temana ya (1),gomme go na le bonkgetheng ba babedi goba go feta bao
ba nago le dibouto te dinnyane motho ka o tee ka o tee, go swanete go swarwa bouto ye nngwe
mabapi le bonkgetheng bao, e fele e bueletwa go fihlela go twelete gore ke nkgetheng ofe yo
a swanetego go nthiwa.
Dikopano te dingwe gape
8. (1) Ge go kgethilwe bonkgetheng ba babedi, goba ge go ete bonkgetheng ba babedi
morago ga go nthiwa ga ba bangwe, gomme bonkgetheng bao ba babedi ba hweta palo ya
dibouto ta go lekana, gona kopano ye nngwe e swanete go swarwa magareng a matati a upa
lefelong leo le beilwego ke modulasetulo.
(2) Ge kopano ya go latela e ka swarwa go ya ka karolwana (1), tshepedio yeo e laeditwego
mo etulong ye e swanete go latelwa kopanong yeo, go no swana fela le ge e le gore kopano yeo
e ka be e le ya mathomo ya dikgetho teo.
Melawana
9. (1) Mopresidente wa Kgorotsheko ya Molaotheo o swanete go dira melawana yeo
e laolago -
(a) tshepedio ya dikopano teo di angwago ke etulo ye;
(b) maikarabelo a motho yo e lego modulasetulo kopanong, mmogo le motho ofe goba ofe
yo a mo thuago;
(c) foromo yeo go kgethwa go swanetego go dirwa go yona;
(d) mokgwa woo go swanetego gore go bouta go sepediwe ka wona.
(2) Melawana ye e swanete go tsebiwa ka tsela yeo Mopresidente wa Kgorotsheko ya
Molaotheo a laelago ka gona.
Karolo B
Fomula ya go laeta Kgathotema ya Diphathi ka Boemeding bja Profense go Khansele ya Sethaba
ya Diprofense
1. Palo ya baemedi mo go boemedi bja profense Khanseleng ya Sethaba ya Diprofense moo
phathi e nago le tokelo, e swanete go laetwa ka go atia palo ya ditulo yeo phathi e nago nato
ka go theramelao ya profense ka lesome mme dipoelo di arolwe ka palo ya ditulo ka go
theramelao go oketwa ka tee.
2. Ge palelo go ya ka temana 1 e tlia maalela ao a sego a balelwa go baemedi bao ba
filwego phathi go ya ka temana ye, gona maalela ao a swanete go phenkgiana le maalela a go
swana nawo a go twa go phathi efe goba efe goba diphathi, mme baemnedi bao ba sego ba
abelwa ditulo mo boemedinbg, ba swanete go fiwa phathi goba diphathi ka go latela palokgolo
ya maalela a tona.
etulo 4
Makalatiriwa ao a amago
sammaletee bolaodi bja Mebuo
ya Naga le ya Profense
Karolo A
Taolo ya dithokgwa ta seto
Bolemi
Maemafofane,ka ntle le maemafofane a dithabathaba le a Sethaba
Taolo ya diphofolo le malweti
Dikhasino,mekato, go tobola le go peta, ntle le matengwa le matangwana a dipapadi
Thireleto ya bareki
Ditaba ta seto
Taolo ya masetlapelo
Thuto maemong ka moka,ka ntle le thuto ya theiari
Tikologo
Ditirelo ta maphelo
Kagodintlo
Molao wa seto, le molaosetlwaedi, fela go hlokometwe Kgaolo 12 ya Molaotheo
Twetopele ya diintaseteri
Morero wa polelo le taolo ya maleme a semmuo go fihla mo e lego gore dipeakanyeto ta
Karolo 6 ya Molaotheo e abela thwii ditheramelao ta diprofense bokgoni bja peomelao
Morero wa polelo le taolo ya maleme a semmuo go fihla mo e lego gore dipeakanyeto ta
karolo 6 ta Molaotheo di di fago thwii bolaodi bja go dira melao bja theramelao ya profense
Ditirelo ta kabo ya ditaba te di laolwago thwii ke mmuo wa profense, ka go laolwa ke karolo
192
Pabalelo ya tlhago, go sa akaretwe diphaka ta sethaba, dithengwana ta dimelatlhago ta
sethaba le methopo ya ka lewatleng
Maphodisa, go fihla ka mo dipeakanyeto ta Kgaolo ya 11 ya Molaotheo di fago maatla a go bea
molao go theramelao ya profense.
Taolo ya thilafato
Tlhabollo ya sethaba
Tefo ya thutio ya dithoto
Dikgwebo ta sethaba ta profense mabapi le makalatirwa a a lego mo go etulo ye le go etulo
5
Dinamelwa ta sethaba
Mediro ya sethaba malebana le dinyakego ta dikgoro ta mmuo wa profense mo phethagatong
ya maikarabelo a tona a go phetha mediro yeo di e filwego go ya ka mabaka a Molaotheo goba
molao ofe goba ofe
Peakanyo le tlhabollo ya selete
Taolo ya trafiki ya tsela
Pabalelo ya mobu
Boeti
Kgwebo
Boetapele bja seto, ka taolo ya Kgaolo ya 12 ya Molaotheo
Tlhabollo ya ditoropong le magaeng
Mothelo wa dinamelwa
Ditirelo ta pabalelo
Karolo B
Ditaba te di latelago ta mmuogae go fihla ka moo go laeditwego ka go karolo 155 (6)(a) le
(7):
Thilafato ya moya
Melawana ya kago
Ditlabelo ta tlhokomelo ya ngwana.
Kabo ya mohlakase le gase
Ditirelo ta boraditimamello
Boeti bja tikologo
Maemafofane a bommasepala
Peakanyo ya bommasepala
Ditirelo ta maphelo ta mmasepala
Dinamelwa ta sethaba ta mmasepela
Mediro ya sethaba ya mmasepala go ya ka dinyakwa ta bommasepala mo phethagatong ya
maikarabelo a bona a go phetha mediro yeo e e filwego ka fase ga Molaotheo wo goba molao wo
mongwe le wo mongwe
Diketswana, diketswana ta go fetieta dithoto, dithireletaboemakepe, mafelo a go namela le
maemakepe
Lenaneo la taolo ya meetse a merwalela mo mafelong a go agilwego go wona
Melawana ya kgwebo
Meetse le ditirelo ta tlhwekio
etulo 5
Makalatiriwa ao a amago fela
bolaodi bja Theramelao
ya Profense
Karolo A
Maselagapale/Bohlabelo
Ditirelo ta diambulanse
Diakhaebe, ka ntle le diakhaebe ta sethaba
Makgobapuku, ka ntle le makgobapuku a sethaba
Dilaesense ta bjala
Dimuseamo, ka ntle le dimuseamo ta sethaba
Peakanyo ya profense
Merero ya seto ya diprofense
Boitapoloo le boithabio profenseng
Dipapadi ta diprofense
Ditsela le trafiki ya diprofense
Ditirelo ta malweti a diphoofolo ka ntle le taolo ya profeene
Karolo B
Ditaba te di latelago ta mmuogae go ya ka moo go beilwego mabapi le diprofense mo
karorlong 155(6)(a) le (7):
Mabopo a lewatle le ditlabakelo ta go ithabia
Diboroto ta papato le go bewa pepeneneng ga dipapato mo mafelong a batho ka moka
Mabitla, malotabahu le a phio ya ditopo
Tlhwekio
Taolo ya disenyi sethabeng
Taolo ya mafelo ao a rekietago batho mabjala
Ditlabakelo ta go dula, tlhokomelo le poloko ya diphoofolo
Go ageleta le magora
Dilaesense ta dimpa
Dilaesense le taolo ya mafelo ao a rekietago batho dijo
Ditlabakelo ta boithabio ta selegae
Ditlabakelo ta dipapadi ta selegae
Mebaraka
Maselegapala a bommasepala
Diphaka ta mmasepala le boitapoloo
Ditsela ta bommasepala
Thilafato ya leata
Dikete
Mafelo a batho ka moka
Tloo ya matlakala, mekgobo ya matlakala le dilahlwa te thata.
Kgwebo ya mekgotheng
Mabone a mebileng
Trafiki le go phaka.
etulo 6
Dithulaganyo ta phetelo
Ditlhaloio
1. Mo etulong ye, ka ntle le ge seo se sa sepelelane le dikagare -"nagalegae" e ra karolo
ya Repabliki yeo pele ga ge Molaotheo wa go feta o thoma go oma, e lekodiitwego ka go
molao wa Afrika Borwa bjalo ka lefelo leo le ipuago goba le ikemetego ka bolona.
"Molaotheo wo mofsa" e hlaloa Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996;
"Melao ya nako ya kgale" e hlaloa melao yeo e dirilwego pele ga go oma ga Molaotheo wa
peleng;
"Molaotheo wa peleng" e hlaloa Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1993(Molao wa 200
wa 1993).
Twelopele ya melao yeo e lego gona
2. (1) Melao ka moka yeo e bego e oma pelenyana ga go thoma ga Molaotheo wo
mofsa, e twela pele ka go oma, fela go swanete go elwa hloko -
(a) go fetolwa goba go phumolwa go go itego;
(b) tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
(2) Melao ya kgale yeo e twelago pele go oma go ya ka karolwana
ya (1) -
(a) ga e na le tirio ye e nabilego, nageng goba ka tsela ye nngwe, go feta ka moo e bego e
le ka gona pele ga ge Molaotheo wa peleng o thoma go oma, ge e se fela ge o ile wa fetolwa ka
morago ga gore o tle o ome ka bophara; le
(b) go twela pele ka go diriwa ke bolaodi bjo bo bego bo o omia ge Molaotheo wo mofsa
o thoma go oma, ka taolo ya Molaothoeo wo mofsa.
Tlhathollo ya melao yeo e lego gona
3. (1) Ka ntle le ge o sa sepelelane le dikagare goba o tloga o sa swanela, kukamo mo
molaong ofe goba ofe woo o bego o le gona ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma -
(a) Repabliki ya Afrika-Borwa goba nagalegae(ka ntle le ge go bolelewa ka ga naga), e
swanete go hlaloswa bjalo ka kukamo ya Repabliki ya Afrika-Borwa ka fase ga Molaotheo wo
mofsa;
(b) Palamente, Kgobakano ya Sethaba goba Senate, di swanete go hlaloswa bjalo ka
kukamo ya Palamente, Kgobokano ya Sethaba goba Khansele ya Sethaba ya Diprofense ka tlase
ga Molaotheo wo mofsa;
(c) Mopresidente, Motlatamopresidente wa phethio, Tona, Motlatatona goba Kabinete di
swanete go tewa bjalo ka Mopresidente, Motlatamopresidente wa Phethio, Tona,
Motlatatona goba Kabinete ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, ka taolo ya temana 9 ya etulo ye;
(d) ka ga Mopresidente wa Senate, go swanete go hlaloswa bjalo ka kukamo ya
Modulasetulo wa Khansele ya Sethaba ya Diprofense;
(e) go theramelao ya profense, go swanete go hlaloswa bjalo ka kukamo ya theramelao ya
profense, tonakgolo, Khuduthamaga goba leloko la Khuduthamaga ka tlase ga Molaotheo wo
mofsa, ka taolo ya temana ya 12 ya etulo ye; goba
(f) leleme goba maleme a semmuo, di swanete go hlaloswa bjalo ka leleme lefe goba lefe
la semmuo go ya ka Molaotheo wo mofsa.
(2) Ka ntle le ge seo se sa sepelelane le dikagare goba se sa swanelago, kukamo mo melaong
ye e etego ya lebaka la kgale -
(a) goPalamente, Ngwako wa Palamente goba theramelao goba ya mokgatlo wa Repabliki
goba nagalegae, di swanete go hlaloswa bjalo ka kukamo go -
(i) Palamente ka fase ga Molaotheo wo mofsa, ge e le gore tshepedio ya molao wo e
abetwe goba e filwe go ya ka dipeelano ta Molaotheo wa peleng goba go ya ka etulo ye go
khuduthamaga ya sethaba; goba
(ii) theramelao ya profense, ge e le gore tshepedio ya molao woo e abetwe goba e filwe go
ya ka dipeelano ta Molaotheo wa peleng goba etulo ye go khuduthamaga ya profense; goba
(b) goMopresidente wa naga, Tonakgolo, Molaodi goba mokhuduthamaga yo mongwe yo
mogolo, Kabinete, Khansele ya ditona goba khuduthamaga ya Repabliuki goba nagalegae, di
swanete go hlaloswa bjalo ka ge di ukama -
(i) Mopresidente ka tlase ga Molaotheo wo Mofsa ge e le gore tshepedio ya molao woo e
filwe goba e foloeditwe go mmuo wa naga go ya ka Molaotheo wa peleng goba etulo ye go
khuduthamaga ya sethaba; goba
(ii) Tonakgolo ya profense ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, ge taolo ya molao woo e
gafetwe goba e filwe go ya ka mabaka a Molaotheo wa pele goba etulo ye go khuduthamaga
ya profense.
Kgobokano ya Sethaba
4 (1) Motho mang le mang yoo e bego e le setho goba mohlankedi wa Kgobokano ya
Sethaba ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma, e ba leloko goba mohlankedi wa Kgobokano
ya Sethaba ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, mme o tea maemo a gagwe bjalo ka leloko goba
mohlankedi go ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa.
(2) Kgobokano ya Sethaba bjalo ka ge e hlamilwe go ya ka karolwana ya (1) e swanete go
tewa bjalo ka ge e kgethilwe ka tlase ga Molaotheo wo mofsa pakatiro ye e felelago ka la 30
Aprele, 1999.
(3) Kgobokano ya sethaba e bopilwe ka maloko a 400 lebaka ka moka la pakatiro ya yona
le le felelago ka la 30 Aprele, 1999 ka taolo ya karolo 49(4) ya Molaotheo wo mofsa.
(4) Melawana le ditaelo ta Kgobokano ya Sethaba te di bego di oma ge Molaotheo wo
mofsa o thoma go oma, di twela pele ka go oma, ka taolo ya phetogo efe goba efe goba
phumolo.
Modiro wo o sa phethwago wa Palamente
(5) (1) Modiro ofe goba ofe wo o sego wa phethwa ka go Kgobokano ya Sethaba pele
ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma, o swanete go twetwa pele go ya ka dipeelano
ta Molaotheo wo mofsa.
(2) Modiro ofe goba ofe wa Senate wo o sego wa fela ge Molaotheo wo mofsa o thoma go
oma, o swanete go gafelwa go Khansele ya Sethaba ya Diprofense, mme Khansele e swanete
go twela pele ka modiro wo go ya ka dipeelano ta Molaotheo wo mofsa.
Dikgetho ta Kgobokano ya Sethaba
6. (1) Ga go dikgetho ta Kgobokano ya Sethaba teo di ka swarwago pele ga 30
Aprele 1999, ka ntle le fela ge Kgobokano e phatlaladitwe go ya ka karolo 50(2) morago ga
thiinyo ya go hloka kholofelo go Mopresidente go ya ka karolo102(2) ya Molaotheo o mofsa.
(2) Karolo 50(1) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe go fihla ka 30 Aprele 1999.
(3) Le ge Molaotheo wa pele o phumotwe, etulo 2 ya Molaotheo woo bjalo ka ge e
fetoitwe ke Koketo A ya etulo ye, e oma -
(a) godimo ga Kgobokano ya Sethaba ya mathomo ya Melaotheo wo mofsa;
(b) godimo ga go lahlegelwa ke boleloko bja Kgobokano mabakeng ao e sego ao a beilwe go
karolong 47(3) ya Molaotheo wo mofsa; le
(c) godimo ga go tlatwa ga dikgala Kgobokanong, le go tlaleleto, tekolo le tirio ya
mananeo a diphathi mo go tlatweng ga dikgala, go fihla go kgetho ya bobedi ya Kgobokano ka
tlase ga Molaotheo wo mofsa.
(4) Karolo 47(4) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe go fihla go eba le kgetho ya bobedi ya
Kgobokano ya Sethaba ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Khansele ya Sethaba ya Diprofense
7. (1) Mo lebakeng leo le felago pejana ga tulo ya mathomo ya theramelao ya profense
ye e swerwego morago ga kgetho ya yona ya mathomo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa -
(a) tekanyeto ya boemedi bja diphathi mo boemeding bja profense go Khansele ya Sethaba
ya Diprofense, e swanete go swana le tekanyeto yeo basenatoro ba 10 ba profense ba
kgethilwego go ya ka karolo 48 ya Molaotheo wa pele; le
(b) kabelo ya baemedi ba go ya go ile le baemedi bao e sego ba mehleng go diphathi teo di
emetwego go theramelao ya profense, e ka tsela ye e latelago:
Profense Baemedi ba Baemedi bao e
go ya go ile sego ba mehleng
1. Kapa-Bohlabela ANC 5 ANC 4
NP 1
2. Freistata ANC 4 ANC 4
FF 1
NP 1
3. Gauteng ANC 3 ANC 3
DP 1
FF 1
NP 1 NP 1
4. KwaZulu-Natal ANC 1 ANC 2
DP 1
IFP 3 IFP 2
NP 1
5. Mpumalanga ANC 4 ANC 4
FF 1
NP 1
6. Kapa Leboa ANC 3 ANC 2
FF 1
NP 2 NP 2
7. Profense ya Leboa ANC 6 ANC 4
8. North West ANC 4 ANC 4
(Leboa-Bodikela) FF 1
NP 1
9. Kapa Bodikela ANC 2 ANC 1
DP 1
NP 3 NP 3
(2) Phathi ye e emetwego mo go theramelao ya profense -
(a) e swanete go kgetha baemedi ba yona ba go ya go ile go twa go batho bao e bego e le
basenatoro ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma mme ba ikgafela go oma bjalo ka baemedi
ba go ya go ile; mme
(b) ba ka no kgetha batho ba bangwe bjalo ka baemedi ba go ya go ile ge fela go se na le o
tee goba palo e sa lekane ya bao e bego e le basenatoro ba yona.
(3) Theramelao ya profense e swanete go bea baemedi ba yona ba go ya go ile go ya ka
dikgetho ta diphathi.
(4) Karolwana (2) le (3) di oma fela go peo ya mathomo ya baemedi ba go ya go ile go
Khansele ya Sethaba.
(5) Karolo 62 (1) ya Molaotheo wo mofsa ga e ome go kgetho le peo ya basenatoro ba pele
bjalo ka baemedi ba go ya go ile go ya ka karolo ye.
(6) Melawana le ditaelo ta Senate teo di bego di oma ge Molaotheo wo mofsa o thoma go
oma, di swanete go diriwa mabapi le mediro ya Khansele ya Sethaba go fihla moo di ka
omiegago, ka taolo ya phethoo goba phumolo efe goba efe.
Basenatoro ba pele
8. (1) Mosenatoro wa pele yo a sa kgethwago go ba leloko la go ya go ile la Khansele
ya Sethaba ya Diprofense o na le tshwanelo ya go ba leloko la go felela, la go ba le bouto ka
theramelaong ya profense yeo motho yoo a kgethilwego go yona bjalo ka mosenatoro go ya ka
karolo 48 ya Molaotheo wa pele.
(2) Ge mosenatoro wa pele a ikgethela go se be leloko la theramelao ya profense gona o
tewa bjalo ka motho yo a lebogilego modiro letati pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma
go oma.
(3) Moputso, diputseleto le dikholo ta mosenatoro wa pele yo a beilwego go ba moemedi
wa go ya go ile goba leloko la theramelao ya profense ga a swanela go iwa fase ka baka la peo
yeo.
Khuduthamaga ya sethaba
9. (1) Mang le mang yoo e bego e le Mopresidente, Motlatamopresidente wa Phethio,
Tona goba Motlatatona ka tlase ga Molaotheo wa pele ge Molaotheo wo mofsa o thoma go
oma, o twela pele ka moomo wo go ya ka Molaotheo wo mofsa, fela go etwa karolwana (2).
(2) Go fihlela ka la 30 Aprele 1999, karolwana ta 84, 89, 90, 91, 93 le 96 ta Molaotheo wo
mofsa di swanete go tewa bjalo ka ge go beakantwe go Koketo B ya etulo ye.
(3) Karolwana (2) ga e ganete Tona yoo e bego e le mosenatoro ge Molaothoeo wo mofsa
o thoma go oma, go twela pele bjalo ka Tona ye e ukangwego mo karolong 91(1)(a) ya
Molaotheo wo mofsa bjalo ka ge karolo yeo e balega go Koketo B.
Ditheramelao ta Diprofense
10. (1) Mang le mang yo e bego e le mohlankedi wa theramelao ya profense ge Molaotheo
wo mofsa o thoma go oma, e ba leloko goba mohlankedi wa theramelao ya profense yeo ka tlase
ga Molaotheo wo mofsa, mme o dula modirong wa gagwe bjalo ka leloko goba mohlankedi go
ya ka mabaka a Molaotheo wo mofsa le molaotheo ofe goba ofe wa profense wo o ka dirwago.
(2) Theramelao ya profense bjalo ka ge e hlamilwe go ya ka dipeelano ta karolwana ya (1),
e swanete go tewa bjalo ka ge e kgethilwe ka tlase ga Molaotheo wo mofsa pakatirong yeo e
felago ka la 30 Aprele 1999.
(3) Lebakeng ka moka la pakatiro ya yona yeo e felago ka la 30 Aprele 1999, ka taolo ya
karolo 108(4), theramelao ya profense e bopa ke palo yeo e bewago ke theramelao ka tlase ga
Molaotheo wa pele le palo ya basenatoro ba pele bao e bilego maloko a theramelao go ya ka
dipeelano ta karolwana 8 ya etulo ye.
(4) Melawana le ditaelo ta theramelao ya profense teo di bego di oma ge Molaotheo wo
mofsa o thoma go oma, di twela pele ka go oma, ka taolo ya phetoo goba phumolo efe goba
efe.
Dikgetho ta Ditheramelao ta Diprofense
11. 1) Le ge go phumotwe Molaotheo wa pele, etulo 2 ya Molaotheo woo, bjalo ka
ge e fetoitwe ke Koketo A ya etulo ye, e a
oma -
(a) go kgetho ya mathomo ya theramelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa;
(b) go tahlegelo ya boleloko bja theramelao mabakeng a itego ka ntle le ao a
beakanyeditwego mo go karolo 106(3) ya Molaotheo wo mofsa; le
(c) mo go tlatweng ga dikgala ka go theramelao, le tlaleleto, tekolo le tirio ya mananeo a
diphathi a go tlata dikgala, go fihla mo go bago le kgetho ya bobedi ya theramelao ka tlase ga
Molaotheo wo mofsa.
(2) Karolo 106 (4) ya Molaotheo wo mofsa e fegilwe malebana le theramelao ya profense go
fihla kgethong ya bobedi ya theramelao ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Dikhuduthamaga ta Diprofense
12. (1) Mang le mang yo e bego e le Tonakgolo goba leloko la Khuduthamaga ya profense
ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma, o twela pele le go ba maemong a gagwe go ya ka
dipeelano ta Molaotheo wo mofsa le molaotheo wo mongwe le wo mongwe wa profense wo o
ka dirwago, fela ka taolo ya karolwana ya (2).
(2) Go fihla ge Tonakgolo a thoma modiro morago ga kgetho ya mathomo ya theramelao ya
profense ka tlase ga Molaotheo wo mofsa, goba profense e dira molaotheo wa yona, seo se tlago
pele ga tona, karolo 132 le 136 ta Molaotheo wo mofsa di swanete go tewa bjalo ka ge di
beakantwe mo go Koketo C ya etulo ye.
Melaotheo ya Diprofense
13. Molaotheo wa profense woo o amogetwego pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma
go oma o swanete go kwana le karolo 143 ya Molaotheo wo mofsa.
Kabo ya melao go Diprofense
14. (1) Molao mabapi le taba yeo e welago ka go lekalatiriwa leo le lego lenaneong la
etulo 4 goba 5 go Molaotheo wo mofsa, woo, ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma, o
bego o diriwa ke bolaodi bjoo bo lego, ka gare ga khuduthamaga ya sethaba, o ka gafelwa ke
Mopresidente, ka kgoeleto, go bolaodi bjo bo welago ka fase ga khuduthamaga ya profense ka
taelo ya Khuduthamaga ya khansele ya profense.
(2) Go fihla moo e lego gore go bohlokwa mo kabong ya molao ka fase ga karolwana(1) gore
o omiwe ka tshwanelo, Mopresidente, ka kgoeleto, a ka -
(a) a ka fetola goba a amantha molao woo go laola tlhathollo goba tirio goba taolo ya wona;
(b) ge kabo e sa ome molaong ka moka goba karolong ya wona, phumolo le tiriolefsa, ka
goba ka ntle le phetoo goba kamantho ye e ukangwego go temana ya (a), dipeakanyeto teo
kabo e omago go tona, goba bokgole bjoo kabo e omago go fihla go tona; goba
(c) a ka laola taba efe goba efe yeo e nyakegago ka baka la kabo yeo, go akaretwa thutio
goba kadimo ya badiredi, goba thutio ya dithoto, dikoloto, ditokelo le ditlamego, go ya go goba
go twa go khuduthamaga ya sethaba goba ya profense goba kgoro ye nngwe le ye nngwe ya
mmuo, taolo, tirelothireleto goba sehlongwa se sengwe.
(3) (a) Kopi ya kgoeleto ye nngwe le ye nngwe ye e twelego go ya ka dipeelano ta
karolwana ya (1) goba (2) e swanete go neelwa Kgobokano ya Sethaba le Khansele ya Sethaba
ya Diprofense mo matating a 10 morago ga go phatlalatwa ga kgoeleto.
(b) Ge Kgobokano ya Sethaba le Khansele ya Sethaba, ka bobedi go ya ka sephetho, di ka
gana kgoeleto goba peakanyeto ya yona, kgoeleto goba peakanyeto yeo e a fela, eupa ka ntle
ga go ama -
(i) kgonthe ya se sengwe le se sengwe seo se dirilwego go ya ka kgoeleto goba peakanyeto
pele e fela; goba
(ii) tokelo goba tshwanelo ye e hweditwego goba tshwanelo goba tlamego ye e
ikhweleditego yona pele ga go fela.
(4) Ge molao o abilwe go ya ka karolwana(1), kukamo efe goba efe ka molaong go bolaodi
bjoo bo o omiago, e swanete go hlaloswa bjalo ka kukamo ya bolaodi bjoo bo abetwego
molao woo.
(5) Kabo efe le efe ya molao ka fase ga karolo 235 (8) ya Molaotheo wa pele, go akaretwa
phetoo efe goba efe, kamantho goba phumolo le tiriolefsa ya molao ofe goba ofe le kgato efe
goba efe yeo e tewago ka tlase ga karolo ye, go tewa gore e dirilwe ka fase ga temana ye.
Melao yeo e lego gona ka ntle ga maatla a go dira melao a Palamente
15. (1) Bolaodi bjo bo lego ka gare ga khuduthamaga ya sethaba bjoo bo laolago molao
ofe goba ofe wo o welago ka ntle ga maatla a go dira melao a Palamente, ge Molaotheo wo mofsa
o thoma go oma, ba fela ba na le maatla a go laola melao yeo go fihla ge e abetwe bolaodi bjo
lego ka fase ga khuduthamaga ya profense go ya ka karolo 14 ya etulo ye.
(2) Karolwana (1) e fela mengwaga ye mebedi morago ga go thoma go oma ga Molaotheo
wo mofsa.
Dikgorotsheko
16. (1) Kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe, go akaretwa dikgorotsheko ta baetapele
ba seto, te di bego di le gona ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma, di sa twela pele ka
go oma le go phethagata toka go ya ka dipeelano ta molao teo di omago go tona, mme
mang le mang yo a omago bjalo ka mohlankedi wa toka o twela pele ka go ba modirong wa
gagwe go ya ka dipeelano ta molao woo o diriwago maemong ao, ka taolo ya -
(a) phetoo goba phumolo efe goba efe ya molao woo; goba
(b) tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
(2) (a) Kgorotsheko ya Molaotheo yeo e hlomilwego ke Molaotheo wa pele e fetoga
Kgorotsheko ya Molaotheo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
(b) Mang le mang yo a lego maemong a Mopresidente, Motlatamopresidente goba moahlodi
wa Kgorotsheko ya Molaotheo ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma e ba Mopresidente,
Motlatamopresidente goba moahlodi wa Kgorotsheko ya Molaotheo ka fase ga Molaotheo wo
mofsa, mme o twela pele ka modiro wa gagwe lebaka le le etego la pakatiro ya gagwe go ya
ka moo e beilwego ke karolo 176(1) ya Molaotheo wo mofsa.
(3) (a) Kgorotsheko ya Boipileto ya Kgorotshekokgolo ya Afrika-Borwa, e ba
Kgorokgolo ya tsheko ya Boipileto ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
(b) Mang le mang yo a lego maemong a go ba Moahlodimogolo, Motlatamoahlodimogolo
goba moahlodi wa Karolo ya Kgorotsheko ya Boipileto ge Molaotheo wo mofsa o thoma go
oma, e ba Moahlodimogolo, Motlatamoahlodimogolo goba moahlodi wa Kgorokgolo ya
Tsheko ya Bopileto ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
(4) (a) Karolo ya profense goba ya tikologo ya Kgorokgolo ya Tsheko ya Afrika-Borwa
goba kgorokgolo ya tsheko ya nagalegae goba karolokakareto ya kgoro ye bjalo, e ba
Kgorokgolo ya Tsheko ka tlase ga Molaotheo wo mofsa go sa dirwe diphetogo dife goba dife ta
bodirelo bja yona bja toka, ka taolo ya phokoto yeo e ukangwago mo karolwaneng ya (6)
(b) Mang le mang yo a lego maemong goba go akanywa gore o maemong a
Moahlodimopresidente, Motlatamoahlodi-mopresidente goba moahlodi wa kgorotsheko ye e
ukangwego mo temaneng ya (a) ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma, e ba
Moahlodoimopresidente, Moatlatamoahlodimopresidente goba moahlodi wa kgoro ye bjalo ka
tlase ga Molaotheo wo mofsa, ka taolo ya phokoto yeo e ukangwago mo karolwaneng ya (6).
(5) Ka ntle le ge e sa sepelelane le dikagare goba e tloga e sa swanela, kukamo mo molaong
ofe goba ofe goba tshepeto
go -
(a) Kgorotsheko ya Molaotheo ka tlase ga Molaotheo wa pele, e swanete go hlaloswa bjalo
ka kukamo ya Kgorotsheko ya Molaotheo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa;
(b) Karolo ya Boipileto ya Kgorokgolo ya Tsheko ya Afrika-Borwa, e swanete go hlaloswa
bjalo ka kukamo go Kgorokgolo ya Tsheko ya Boipileto; le
(c) Karolo ya profense goba ya tikologo ya Kgorokgolo ya Tsheko ya Afrika-Borwa goba
Kgorokgolo ya Tsheko ya nagalegae goba karolokakareto ya kgorotsheko yeo, e swanete go
hlaloswa bjalo ka kukamo go Kgorokgolo ya Tsheko.
(6) (a) Ka pelapela ka moo go kgonegago,morago ga ge Molaotheo wo mofsa o seno
thoma go oma, go akaretwa le dibopego, tlhamo, mehola le maatlataolotoka le melao ka moka
ye maleba, di swanete go fokotwa ka nepo ya go hloma lenaneo la toka leo le kwanago le
dinyakwa ta Molaotheo wo mofsa.
(b) Leloko la Kabinete le le rwelego boikarabelo bja taolo ya toka, morago ga ditheriano le
Khomiene ya Tirelo ya Toka, le swanete go sepedia phokoto yeo e ukangwago mo go temana
ya (a)
Melato ye e sa tlogo tliwa Dikgorong ta tsheko
17. Ditshekio ka moka teo di bego di sa tlo tliwa kgorong ya tsheko ge Molaotheo wo
mofsa o thoma go oma, di swanete go fetwa bjalo ka ge nke Molaotheo wo mofsa ga se wa
be wa dirwa, ge e se fela ge kgahlego ya toka e tsoma ka tsela ye nngwe.
Bolaodi bja Bothothisi
18. (1) Karolo ya 108 ya Molaotheo wa pele e dula e na le maatla go fihla ge Molao wa
Palamente wo o ukangwago karolong ya 179 wa Molaotheo wo mofsa o thoma go oma.
Karolwana ye ga e ame peo ya Molaodikakareto wa Bothothisi bja Sethaba go ya ka dipeelano
ta karolo 179.
(2) Ratshekio yo a bego a le maemong ao ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma, o
twela pele ka modiro wa gagwe go ya ka dipeelano ta molao te di omago kantorong yeo, ka
taolo ya karolwana (1).
Dikano le Maitlamo
19. Motho yoo a twelago pele ka modiro wa gagwe go ya ka dipeelano ta etulo ye mme
a terego kano ya modiro goba a dirile boitlamo bja mmakgonthe ka tlase ga Molaotheo wa pele,
ga a tlamega go boeleta kano ya modiro goba boitlamo ka tlase ga Molaotheo wo mofsa.
Dihlongwa te dingwe ta Molaotheo
20. (1) Mo karolong ye " dihlongwa ta molaotheo" di ra -
(a) Moireleti wa Sethaba;
(b) Khomiene ya Ditokelo ta Botho;
(c) Khomiene ya Tekatekano ya Bong;
(d) Mohlakiikakareto;
(e) South African Reserve Bank;
(f) Khomiene ya Dithelete le Methelo;
(g) Khomiene ya Tirelo ya Toka;
(h) Boto ya dipolelo ta 'Afrika-Borwa ka moka'.
(2) Sehlongwa sa Molaotheo seo se hlomilwego go ya ka dipeelano ta Molaotheo wa pele
se twela pele ka go oma go ya ka molao wo o omago go sona, mme mang la mang yo a nago
le modiro moo bjalo ka setho sa khomiene, setho sa boto ya Reserve Bank goba Boto ya Polelo
ya Afrika-Borwa ka moka, Moireleti wa Sethaba goba Mohlakiikakareto ge Molaotheo wo
mofsa o thoma go oma, o twela pele ka go oma go ya ka dipeelano ta molao woo o diriwago
maemong ao, ka taolo ya -
(a) phetoo efe goba efe goba phumolo ya molao woo; le
(b) tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
(3) Karolo 199 (1), 200(1), (3) le 5 go fihla go (11) le 201 go fihla go 206 ta Molaotheo wa
pele di twela pele ka go oma go fihlela ge di phumotwe ke Molao wa Palamente wo o
dirilwego go ya ka karolo ya 75 ya Molaotheo wo mofsa.
(4) Maloko a Khomiene ya Tirelo ya Toka ao a ukangwego karolong ya 105 (1)(h) a
Molaotheo wa pele a emia go ba maloko a Khomiene ge maloko ao a ukangwego mo karolong
ya 178(1)(i) ya Molaothoe o mofsa a beilwe.
(5) (a) Khansele ya Volkstaat yeo e theilwego go ya ka dipeelano ta Molaotheo wa pele
e twela pele ka go oma go ya ka molao wo o omago go yona, mme mang le mang yo a omago
go yona bjalo ka setho sa Khansele ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma, o twela pele ka
maemo a gagwe go ya ka dipeelano ta molao wo o omago maemong ao, fela ka taolo ya -
(i) phetoo efe goba efe goba phumolo ya molao woo; le
(ii) tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
(b) Karolo ya 184A le 184B(1)(a), (b) le (d) ta Molaotheo wa pele, di twela pele ka go
oma go fihlela ge di phumotwe ke Molao wa Palamente wo o dirlwego go ya ka karolo 75 ya
Molaotheo wo mofsa.
Peo ya melao ye e nyakwago ke Molaotheo wo mofsa
21. (1) Moo Molaotheo wo mofsa o nyakago go beiwa ga molao wa sethaba goba wa
profense, molao woo o swanete go dirwa ke bolaodi bjo bo lebanego lebakeng le swanetego go
tloga tatikgweding leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go oma ka lona.
(2) Karolo ya 198(b) ya Molaotheo wo mofsa e ka no se diriwe go fihla ge molao woo o
ukangwago karolong yeo o beilwe.
(3) Karolo 199(3)(a) ya Molaotheo wo mofsa e ka no se diriwe pele ga go fela ga dikgwedi
te tharo morago ga ge molao wo o ukangwago karolong yeo o beilwe.
(4) Molao wa sethaba wo o ukangwago mo karolong ya 217(3) ya Molaotheo wo mofsa, o
swanete go bewa lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tatikgweding leo Molaotheo wo
mofsa o thomilego go oma, fela go se be gona ga molao wo nakong yeo ga go thibele thomio
ya morero wo o ukangwego mo go karolo 217(2.)
(5) Go fihla ge Molao wa Palamente wo o umakilwego mo karolong 65(2) ya Molaotheo o
mofsa o thoma go oma , lekgotla la profense ye nngwe le ye nngwe, le ka itlhamela ditshepeto
ta lona go ya ka mabaka ao e lego gore maatla a abelwa baemedi ba lona go ka dira bouto
legatong la yona mo Khanseleng ya Bosethaba ya Diprofense.
(6) Go fihla ge peomolao ye e ukangwego mo karolong 229(1)(b) ya Molaotheo o mofsa e
thoma go oma, mmasepala o sa nte o ka twelapele go lefia lekgetho le lengwe le le lengwe,
makgethwana le makgetho a dithoto ao o dumeletwego go a lefia ge Molaotheo o thoma go
oma.
Kopano ya sethaba le Poelano
22. Go sa lebelelwe peakanyeto efe goba efe ya Molaotheo wo mofsa , ebile go sa
tshwenyegwe ka phumolo ya Molaotheo wa pele dipeakanyeto ka moka teo di amanago le
tshwarelo teo di lego ka Molaotheong wa pele ka tlase ga " Kopano ya Sethaba le Poelano" di
tewa gore ke karolo ya Molaotheo wo mofsa maikemietong a Molao wa Twetopele ya
Kopano ya Sethaba le Poelano, wa 1995 (Molao wa 34 wa 1995), bjalo ka ge di fetotwe, go
akareta le mohola wa maatla a tona.
Molao wa Ditokelo
23. (1) Molao wa sethaba wo o ukangwago mo go karolo 9(4), 32(2) le 33(3) ya
Molaotheo wo mofsa o swanete go bewa lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tatikgweding
leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go oma.
(2) Go fihla ge molao wo o ukangwago mo dikarolong ta 32 (2) le 33 (3) ta Moilaotheo wo
mofsa di bewa -
(a) karolo 32 (1) e swanete go tewa gore e balega ka tsela ye:
"(1) motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go fihlelela tshedimoo ka moka ye e
swerwego ke mmuo goba setho se sengwe le se sengwe lekaleng lefe goba lefe la mmuo ge e
le gore tshedimoo yeo e nyakelwa thomio goba thireleto ya ye nngwe ya ditokelo ta bona.";
le
(b) Karolo 33(1) le (2) di swanete go tewa gore di balega ka tsela ye:
" Motho mang le mang o na le tokelo go -
(a) kgatotaolo ya semolao moo ye nngwe le ye nngwe ya ditokelo goba dikgahlego ta bona
di angwago goba di thoetwago;
(b) kgatotaolo ye e sepediwago thwii ka toka moo efe le efe ya ditokelo ta bona goba
ditetelo ta mmakgonthe di angwago goba di thoetwago;
(c) fiwa mabaka a a ngwadilwego mabapi le kgatotaolo yeo e amago efe goba le efe ya
ditokelo ta bona goba dikgahlego ge e se fela ge mabaka a kgato yeo a tsebiitwe phatlalata;
le
(d) kgatotaolo yeo e e swanetego mabapi le mabaka ao a filwego go yona moo efe goba efe
ya ditokelo ta bona e amegago goba e thoetwago.".
(3) Karolo 32(2) le 33(3) ta Molaotheo wo mofsa di a fela ge molao woo o ukangwago mo
dikarolong te, ka go latelana, o sa bewe lebakeng la nywaga ye meraro go tloga tatikgweding
leo Molaotheo wo mofsa o thomilego go oma.
Tshepedio ya merero ya sethaba le ditirelo ta thireleto
24. (1) Dikarolo 82 (4)(b), 215, 218(1), 219(1), 224 go fihla go 228, 236(1), (2), (3), (6),
(7)(b) le (8), 237(1) le (2)(a) le 239(4) le (5) ta Molaotheo wa pele di twela pele ka go oma
bjalo ka ge nke Molaothoeo wa pele ga se wa phumolwa, fela ka taolo ya -
(a) diphetoo ta dikarolo teo bjalo ka ge go laeditwe mo go Koketo D;
(b) phetoo efe le efe gape goba phumolo efe le efe ya dikarolo teo ke Molao wa Palamente
wo o bewago go ya ka dipeelano ta karolo 75 ya Molaotheo wo mofsa; le
(c) tshepelelano le Molatotheo wo mofsa.
(2) Khomiene ya Tirelo ya Sethaba le Dikhomiene ta tirelo ya diprofense te di
ukangwego mo go Kgaolo 13 ya Molaotheo wa pele, di sa twela pele ka go oma go ya ka
dipeelano ta Kgaolo yeo le molao woo o di amago bjalo ka ge nke Kgaolo yeo ga se be ya
phumolwa, go fihla ge Khomiene le dikhomiene ta tirelo ya diprofense di fediwa go ya ka
dipeelano ta karolo 75 ya Molaotheo wo mofsa.
(3) Go phumolwa ga Molaotheo wa pele ga go ame kgoeleto efe goba efe yeo e dirilwego
ka tlase ga karolo ya 237(3), ya Molaotheo wa pele gomme kgoeleto efe goba efe ya mohuta
woo e twela pele ka go oma, fela e laolwa ke -
(a) phetoo efe goba efe goba phumolo; le
(b) tshepelelano le Molaotheo wo mofsa.
Dithibelo te dingwe go ditheramelao
25. (1) Mang le mang yo, ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma, a bego a goga
sekwebo mono Repabliking sa dikgwedi ta go feta 12 ka ntle le go fiwa kgetho ya faene, ga a
swanela go kgethwa go ba leloko la Kgobokano ya sethaba goba theramelao ya profense.
(2) Thibelo ya motho go ya ka dipeelano ta karolwana (1) -
(a) e a fela ge kotlo ye e beelwa ka thoko nakong ya boipileto, goba ge kotlo e fokoditwe
mo boipiletong go ba kotlo yeo e sa thibelego motho yoo; mme
(b) e fela mengwaga ye mehlano morago ga ge kotlo e phethilwe.
Mmuogae
26. (1) Go sa etwe dipeakanyeto ta dikarolo 151, 155, 156 le 157 ta Molaotheo wo
mofsa -
(a) dipeakanyeto ta Molao wa Phetieto wa Mmuogae, 1993 (Molao 209 wa 1993), bjalo
ka ge o ka fetowa nako le nako ka molao wa sethaba wo o sepelelanago le Molaotheo wo
mofsa, o fela o na le maatla go fihla ka la 30 Aprele 1999 goba go fihla o phumolwa, go
lebeletwe seo se tlago pele; mme
(b) moetapele wa seto wa sethaba seo se latelago lenaneo la melao ya seto mme a dulago
nageng ye e lego ka fase ga khansele ya tikologo ya phetieto goba khansele ya baemedi ya
phetieto, teo di ukangwago mo go Molao wa phetieto wa Mmuogae wa 1993, mme a
hlaotwego mo go karolo 182 ya Molaotheo wa pele, ka maemo a gagwe, o na le tokelo ya go
ba leloko la khansele go fihla ka la 30 Aprele 1999 goba go fihla ge Molao wa Palamente o
beakanya ka tsela ye nngwe.
(2) Karolo 245 (4) ya Molaotheo wa pele e twela pele ka go oma go fihla ge tirio ya karolo
yeo e fela. Karolo 16(5) le (6) ya Molao wa Phetieto wa Mmuogae, 1993, e ka no se
phumolwe pele ga la 30 Aprele, 1999.
Go lotwa ka polokego ga Melao ya Palamente le ya Profense
27. Dikarolo 82 le 124 ta Molaotheo wo mofsa ga di ame go lotwa ka polokego ga Melao
ya Palamente le ya Profense ye e beilwego pele ga ge Molaotheo wo mofsa o thoma go oma.
Go ngwadiwa ga thoto ye e sa utego ke mmuo
28 (1) Ka go tweletwa ga lengwalo la bohlatse ke bolaodi bofe goba bofe bjo nago le
maswanedi a gore thoto ye e sa utego e lego matsogong a mmuo e beilwego taolong ya mmuo
wo o itego ka go ya ka karolo ya 239 ya Molaotheo wa kgale, mongwadii wa mangwalo a bong
(dithoto), o swanete go ela hloko dingwadio goba ditshaeno goba mongwadii ofe goba o fe yo
a nago le maswanedi, lengwalobohlatse la bong goba dingwalo te dingwe ta gore thoto yeo e
sa utego e ngwadiwe ka leina la mmuo.
(2) ga go mothelo, tefo goba tefio ye e nthiwago mabapi le go ngwadiwa go ya ka temana
ye nnyane ya (1).
KOKETO A
Diphetoo fo etulo 2 ya Molaotheo wa peleng
1. Go bea temana ye e latelago sebakeng sa temana 1:
"1. Diphathi teo di ngwadiitwego go ya ka dipeelano ta molao wa sethaba mme di
phenkgianago dikgethong ta Kgobokano ya Sethaba, di tla kgetha bonkgetheng ba tona ba
kgetho ye mo lenaong la bonkgetheng le le lokiitwego go ya ka etulo ye le molao wa
sethaba."
2. Go bea temana ye e latelago legatong la temana 2:
"2. Ditulo ka go Kgobokano ya Sethaba go ya ka mo di beakantwego goya ka karolo 46
ya Molaotheo wo mofsa, di tla tlatwa ka tsela ye e latelago:
(a) Seripagare sa ditulo go twa go mananeo a selete a a tliitwego ke diphathi te di
angwago, ka palo ye e beilwego ya ditulo mme e beetwego selete se sengwe le se sengwe ka
thoko go ya ka mo go beakantwego ke Khomiene ya kgetho ye e latelago ya Kgobokano, go
hlokometwe go hwetagala ga difiwa teo di botegago mabapi le babouti, le baemedi ba diphathi
teo di nago le kgahlego.
(b) Seripagare se sengwe sa ditulo go twa go mananeo ao a tliitwego ke diphathi te di
angwago, goba mananeong a selete moo mananeo a sethaba a sego a tliwa.".
3. Go bewa ga temana ye e latelago legatong la temana 3:
"3. Mananeo a bonkgetheng a a tliitwego ke phathi, ka moka a tla ba le maina a a sa fetego
palo ya bonkgetheng ba lekanago le palo ya ditulo ka go Kgobokano ya Sethaba, mme lenaneo
le lengwe le le lengwe la mohuta wo, le tla laeta maina a ka tatelano ya kgethopele go ya ka moo
phathi e tlogo laeta ka gona.".
4. Phetoo ya temana ya 5 ka go tloa mantu a a lego pele ga temana (a) mme gwa bewa
mantu a a latelago:
"5. Ditulo te di ukangwego mo go temana ya 2 (a) di tla abelwa diphathi teo di phenkgianago
mo kgethong go ya ka dilete ka tsela ye e latelago:".
5. Phetoo ya temana ya 6 -
(a) ka go tloa mantu a a lego pele ga temana (a) mme gwa bewa mantu a a latelago:
"6. Ditulo te di ukangwego mo go temana 2(b) di tla abelwa diphathi teo di tsenetego kgetho,
ka tsela ye e latelago:";
(b) ka go tloa temana (a) mme gwa bewa temana ye e latelago:
"(a) khouta ya dibouto setulo ka setulo e tla laetwa ka go arola palomoka ya dibouto te di
dirilwego sethabeng ka bophara ka palo ya ditulo ka go Kgobokano ya Sethaba, le e tee, mme
le dipoelo go tlatwa ka tee, go sa hlokomelwe dipalophatlo, e tla ba khouta ya dibouto setulo ka
setulo.".
6. Phetoo ya temana 7(3) ka go tloa temana ya (b) mme gwa bewa temana ye e latelago:
"(b) Khouta ye e fetoitwego ya setulo ka setulo e tla laetwa ka go arola palomoka ya dibouto
te di dirilwego sethabeng ka bophara, go nthiwa palo ya dibouto te di dirilwego sethabeng
ka bophara go thekgwa phathi yeo e ukangwego temaneng ya (a), ka palo ya ditulo ka go
Kgobokano ya Sethaba, go tsenywa tee, go nthiwa palo ya ditulo teo mafelelong di abelwago
phathi ye e ukangwego go ya ka dipeelano ta temana (a).".
7. Go tlowa ga temana ya 10 mme gwa bewa temana ye e latelago:
"10. Palo ya ditulo ka go theramelao ye nngwe le ye nngwe ya profense e tla ba bjalo ka ge e
laeditwe go ya ka dipeelano ta karolo 105 ya Molaotheo wo mofsa.".
8. Go tlowa ga temana ya 11 mme gwa bewa temana ye e latelago:
"11. Diphathi teo di ngwadiitwego go ya ka molao wa sethaba mme di tsenetego kgetho
ya theramelao ya profense, di tla kgetha bonkgetheng ba kgetho yeo ya profense go twa go
mananeo a profense a a lokiitwego go ya ka etulo ye le molao wa sethaba.".
9. Go tlowa ga temana 16 gomme legatong lsa yona gwa bewa temana ye e latelago:
"Peo ya baemedi
16. (1) Morago ga ge palo ya dibouto e phethilwe, palo ya baemedi ba phathi ye nngwe
le ye nngwe e laeditwe mme dipoelo ta dikgetho di begilwe go ya ka karolo ya 190 ya
Molaotheo wo mofsa, khomiene e tla, mo matating a mabedi morago ga tsebiso ya mohuta
woo, kgetha go twa lenaneong le lengwe le le lengwe la bonkgetheng, le le phatlaladitwego go
ya ka molao wa sethaba, baemedi ba phathi ye nngwe le ye nngwe ka theramelaong.
(2) Morago ga peo go ya ka dipeelano ta karolwana (1), ge leina la nkgetheng le twelela
godimo ga lenaneo la go feta le tee la Kgobokano ya Sethaba goba mo maneneong a Kgobokano
ya Sethaba le a theramelao ya profense (ge kgetho ya Kgobokano ya Sethaba le ya Theramelao
ya Profense di swerwe nakong e tee), nkgetheng yo bjalo o lebanwe ke go bewa bjalo ka moemedi
makgeng a go feta le tee, phathi yeo e tweleditego mananeo a mabjalo, mo matating a mabedi
morago ga pego ye bjalo, e tla laeta Khomiene gore nkgetheng yo bjalo o swanete go bewa kae
goba nkgetheng yoo o tla oma ka theramelaong efe, go ya ka mo go ka bago ka gona, mme ge
go le bjalo leina la nkgetheng le tla tlowa mo mananeong a mangwe.
(3) Go tloga moo Khomiene e tla phatlalata maina a baemedi ka go theramelao goba
ditheramelao.".
10. Phetoo ya temana 18 ka go tloa temana (b) mme gwa bewa temana ye e latelago:
"(b) moemedi o bewa bjalo ka moromelwa wa go ya go ile wa Khansele ya Sethaba ya
Diprofense;".
11. Go bea temana ye e latelago legatong la temana ya 19:
"19. Mananeo a bonkgetheng ba phathi ye e ukangwego go temana 16(1), a ka oketwa gatee
fela nakong ye e itego lebakeng la dikgwedi ta mathomo te 12 morago ga tatikgwedi la
kgetho ya baemedi go ya ka temana ya 16 le phethilwe, gore go tle go kgonwe go tlata dikgoba
te ka twelelago: Ge fela tlaleleto yeo e ka dirwa mafelelong a lenaneo.".
12. Go tlowa ga temana 23 mme gwa bewa temana ye e latelago:
"Dikgala
23. (1) Ge go ka hlolega sekgala ka go theramelao yeo etulo ye e omago, phathi yeo
e kgethilego leloko leo le twago, e tla tlata sekgala seo ka go kgetha motho -
(a) yoo leina la gagwe le lego lenaneong la bonkgetheng leo leloko le le twago le bego le
kgethilwe go lona mathomong; le
(b) yo e lego yo a latelago wa maswanedi le gona e le yo a hwetagalago lenaneong.
(2) Thiinyo ya go tlata sekgala e tla neelwa Spikara e ngwadilwe.
(3) Ge phathi yeo e emetwego ka theramelaong e ka phatlalala goba ya hwa, maloko a yona a
tlogela ditulo ta ona go ya ka temana ya 23A(1), ditulo teo di angwago di tla abelwa diphathi
te di etego ka go lekana bjalo ka ge nke ditulo te bjalo di be di lobilwe go ya ka temana 7 goba
14, ka moo go ka bago ka gona.".
13. Go tsenywa ga temana ye e latelago morago ga temana 23:
"Mabaka a mangwe gape a tahlegelo ya boleloko bja ditheramelao.
23A. (1) Motho o lahlegelwa ke boloko ka go theramolao ye e angwago ke etulo ye ge
motho yoo e sa hlwe e le leloko la phathi yeo e mo kgethilego bjalo ka leloko la theramelao.
(2) Go sa etwe temana (1) phathi efe le efe ya dipolitiki ye e lego gona,e ka kgona nakong
ye nngwe go fetola leina la yona.
(3) Molao wa Palamente, o ka kgona, lebakeng le le kwalago morago ga ge Molaotheo wo
mofsa o seno thoma go oma, o bewe go ya ka karolo 76(1) ya Molaotheo wo mofsa go fetola
temana ya 23 go beakanyeta tsela yeo go tlogo kgontha leloko la theramelao, le le emiago go
ba leloko la phathi yeo e le kgethilego, le itshwarele boleloko bja theremelao ye bjalo.
(4) Molao wa Palamente wo o ukangwego go temana ya (3) le wona o ka beakanyeta gore
-
(a) phathi ye e lego gona e ka kopana le phathi ye nngwe; goba
(b) phathi efe goba efe e ikarole go ba diphathi ta go feta e tee.".
14. Phumolo ya temana 24.
15. Phetoo ya temana 25 -
(a) ka go tloa tlhaloio ya "Khomiene" mme gwa bewa tlhaloio ye e latelago:
"'Khomiene' e ra gore Khomiene ya Kgetho yeo e ukangwego go karolo 190 ya Molaotheo wo
mofsa;"; mme
(b) ka go tsenya tlhaloio ye e latelago morago ga tlhaloio ya "lenaneo la sethaba":
"'Molaotheo wo mofsa' o ra Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996;".
16. Phumolo ya temana 26.
KOKETO B
Mmuo wa Mohlakanelwa:
Lehlakore la Sethaba
1. Karolo 84 ya Molatheo wo mofsa e tsewa gore e na le dikarolwana ta tlaleleto te di
latelago:
"3. Mopresidente o swanete go reriana le Batlatamopresidente ba Phethio -
(a) mo tlhabollong le phethagatong ya merero ya mmuo wa sethaba;
(b) ditabeng ka moka te di amanago le taolo ya Kabinete le go phetha meomo ga Kabinete;
(c) mo kabelong ya mediro go Motlatamopresidente wa Phethio;
(d) pele ga ge a dira peo efe goba efe ka fase ga Molaotheo goba molao wo mongwe le wo
mongwe, go akaretwa le peo ya ambasadara goba baemedi ba bangwe ba diplomate;
(e) pele ga ge a bea dikhomiene ta dinyakiio;
(f) pele ga ge a bita referendamo; le
(g) pele ga ge a swarela goba a fega kotlo ya basenyi.".
2. Karolo 89 ya Molaotheo wo mofsa e tewa gore e na le karolwana ye e latelago ya
tlaleleto:
"(3) Dikarolwana (1) le (2) le tona di oma go Motlatamopresidente wa Phethio.".
3. Temana (a) ya karolo 90(1) ya Molaotheo wo mofsa e tewa gore e balega ka tsela ye:
"(a) Motlatamopresidente wa Phethio o beilwe ke Mopresidente;".
4. Karolo 91 ya Molaotheo wo mofsa e tewa gore e balega ka tsela ye:
"Kabinete
91. (1) Kabinete e bopa ke Mopresidente, Motlatamopresidente wa Phethio le -
(a) ditona te di sego ka fase ga 27 teo e lego maloko a Kgobokano ya Sethaba mme ba
beilwe go ya ka dipeelano ta karolwana ya (8) go fihla go (12); le
(b) tona e tee yeo e sego leloko la Kgobokano ya Sethaba mme a beilwe go ya ka dipeelano
ta karolwana (13), ge fela Mopresidente, a dira ka ditheriano le Motlatamopresidente wa
Phethio le baetapele ba diphathi teo di kgathago tema, a bona gore peo ya tona ye bjalo e tloga
e nyakega.
(2) Phathi ye nngwe le ye nngwe ye e nago le ditulo te di sego ka fase ga 80 ka go
Kgobokano ya Sethaba e na le tokelo ya go kgetha Motlatamopresidente wa Phethio go twa
go maloko a Kgobokano.
(3) Ge go se na le phathi goba phathi e tee e na le ditulo te 80 goba ditulo ta go feta ka go
Kgobokano, phathi ye e nago le palo ye kgolokgolo ya ditulo le phathi yeo ya bonti bja bobedi
bja ditulo nngwe le nngwe e na le tokelo ya go kgetha Motlatamopresidente wa Phethio go twa
malokong a Kgobokano.
(4) Ge a kgethilwe, Motlatamopresidente wa Phethio a ka kgona go ikgethela gore o nyaka
go ba goba ga a rate go twela pele go ba leloko la Kgobokano.
(5) Motlatamopresidente wa Phethio a ka omia maatla mme o swanete go phetha mediro
yeo e abetwego ofisi ya Motlatamopresidente wa Phethio ke Molaotheo goba e abetwego ofisi
ya gagwe ke Mopresidente.
(6) Motlatamopresidente wa Phethio o ba modirong -
(a) go fihla ka la 30 Aprele 1999 ge e se fela ge a tloitwe goba a biditwe ke phathi ya
gagwe go pethagata peo go ya ka karolwana ya (2 ) le (3); goba
(b) go fihlela ge motho yo a kgethilwego go ba Mopresidente morago ga kgetho ya
Kgobokano ya Sethaba ye e swerwego pele ga la 30 Aprele,1999 a tea modiro.
(7) Sekgala ka kantorong ya Motlatamopresidente wa Phetio se ka no tlatwa ke phathi yeo
e kgethilego motlatamopresidente yoo.
(8) Phathi yeo e nago le ditulo te di sego ka fase ga 20 ka go Kgobokano ya Sethaba yeo
e terego sephetho sa go kgatha tema mo go mmuo wa mohlakanelwa, e na le tokelo ya go fiwa
e tee goba te pedi ta dipotfolio ta Kabinete te go tona Ditona te di ukangwego go karolwana
(1)(a) di ka bewago, ka tekanyeto ya palo ya ditulo teo di swerwego ke phathi ka go
Kgobokano ya Sethaba, ka papeto ya palo ya ditulo teo di swerwego ke diphathi te dingwe
te di kgathago tema.
(9) Dipotfolio ta Kabinete di swanete go abelwa ka tshwanelo diphathi teo di kgathago
tema go ya ka fomula ye e latelago:
(a) Khouta ya ditulo potfolio ka potfolio e swanete go laetwa ka go arola palomoka ya
ditulo ka go Kgobokano ya Sethaba te di swerwego ke diphathi te di kgathago tema ka moka
ka palo ya dipotfolio malebana le Ditona te di ukangwego karolwaneng ya (1)(a) di swanetego
go bewa, le e tee.
(b) Dipoelo, go sa etwe desimale ya boraro le te di latelago, ge di le gona, ke yona khouta
ya dipalo potfolio ka potfolio.
(c) Palo ya ditulo teo di swanetego go abelwa phathi ye e kgathago tema e hwetwa ka go
arola palomoka ya ditulo te di swerwego ke phathi yeo ka go Kgobokano ya Sethaba ka khouta
ye e ukangwego temaneng ya (b).
(d) Dipoelo, ka taolo ya temana (e), di laeta palo ya dipotflio teo di swanetego go abelwa
phathi.
(e) Moo tirio ya fomula ye go hlolago maalela, ao a sa tsenego ka go palo ya dipotfolio te
di abetwego phathi, maalela ao a phenkgiana le maalela a mangwe a go swana nawo a a
twago go phathi ye nngwe goba diphathi, mme potfolio efe goba efe goba dipotfolio te di alago
di sa abja, di swanete go abelwa phathi goba diphathi teo di angwago go ya ka tatelano ya
maalela a godimodimo.
(10) Mopresidente morago ga go bolediana le Motlatamopresidente wa Phethio le baetapele
ba diphathi te di kgathago tema o swanete -
(a) go beakanya dipotfolio te itego gore di abelwe diphathi te di kgathago tema go ya ka
palo ya dipotfolio teo di di abetwego go ya ka karolwana (9);
(b) a bea malebana le dipotfolio te bjalo, leloko la Kgobokano ya Sethaba yo e lego setho
sa phathi yeo potfolio yeo e abilwego ka tlase ga temana (a), bjalo ka Tona ye e ikarabelago go
potfolio yeo;
(c) ge go ka nyakega malebana le mabaka a Molaotheo goba ka baka la kgahlego mmuong
wo mokaone, a fetole taeto efe goba efe ka tlase ga temana (a), fela ka taolo ya karolo (9);
(d) fedia peo efe goba efe ka tlase ga temana (b) -
(i) ge Mopresidente a kgopetwe go dira bjalo ke moetapele wa phathi yeo Tona ye e
ukangwago e lego leloko; goba
(ii) ge go ka nyakega ka mabaka a Molaotheo goba ka phiegelo ya mmuo wo mokaone;
goba
(e) tlata, ge go nyakega, fela ka taolo ya temana (b), sekgala ka ofising ya Tona.
(11) Karolwana (10) e swanete go omiwa ka moya wo o lego ka go kgopolo ya mmuo wa
mohlakanelwa, mme Mopresidente le badiriani ba bangwe ba ba amegago, ba swanete gore mo
tiriong ya bona ya karolwana ye ba nyake go fihlelela kwano mabakeng ka moka: Ge fela go ka
se fihlelelwe kwano mo go -
(a) tirio ya maatla ao a ukangwego go temana (a), (c) goba (d)(ii) ta karolwana yeo,
sephetho sa Mopresidente se agelwa morako:
(b) tirio yeo ya maatla e ukangwego go temana (b), (d)(i) goba (e) ya karolwana ye e amago
motho yo e sego leloko la phathi ya Mopresidente sephetho sa moetapele wa phathi yeo motho
yoo e lego leloko, se fiwa edi; le
(c) tirio ya maatla a ukangwego temaneng (b) gob (e) ya karolwana ye e amago motho yo
e lego setho sa phathi ya Mopresidente, gona sephetho sa Mopresidente se fiwa edi.
(12) Ge taeto ya kabo ya dipotfolio e fapantwe ka tlase ga karolwana (10)(c), Ditona te di
amegago di swanete go tlogela dipotfoilo ta tona, eupa di ka kgethwa gape, mo go
kgonegago, go bewa dipotfoliong te dingwe te di abetwego diphathi ta tona go ya ka mabaka
a taeto ye e fapantwego.
(13) Mopresidente -
(a) ka go reriana le Motlatamopresidente wa Phethio le baetapele ba diphathi te di
kgathago tema, o swanete -
(i) go laeta potfolio ye itego ya Tona ye e ukangwego karolwaneng (1)(b) ge go ka
nyakega malebana le sephetho sa Mopresidente ka tlase ga karolwana ye;
(ii) a bee, mabapi le potfolio yeo, motho yo e sego leloko la Kgobokano ya Sethaba, bjalo
ka Tona ye e rwelego boikarabelo bja potfolio yeo; gomme go
(iii) tlatwe, ge go nyakega, sekgala mabapi le potfolio yeo; goba
(b) morago ga go reriana le Motlatamopresidente wa Phethio, le baetapele ba diphathi te
di kgathago tema, a fedie peo ka tlase ga temana (a) ge go ka nyakega, go hlokometwe mabaka
a Molaotheo goba phiegelo ya mmuo wo kaone.
(14) Dikopano ta Kabinete di swanete go hlahlwa ke Mopresidente, goba, ge Mopresidente
a laela, ke Motlatamopresidente wa Phethio; ge fela motlatamopresidente wa Phethio a swara
marapo dikopanong ta Kabinete ka thielano, ge e se ge mabaka a thoganeto le moya wo o
lego ka go kgopolo ya mmuo wa mohlakenelwa di tsoma go eba ka tsela ye nngwe.
(15) Kabinete e swanete go oma ka tsela ye e lego gore e ela edi moya wa go tsoma kwano
wo o lego ka garee ga kgopolo ya mmuo wa mohlakanelwa gammogo le nyakego ya puo ye e
kgonthago."
5. Karolo 93 ya Molaotheo wo mofsa e tewa gore e balega ka tsela ye:
"Peo ya Batlatatona
93. (1) Mopresidente a ka, morago ga go reriana le Motlatamopresidente wa Phethio
le baetapele ba diphathi te di kgathago tema ka Kabineteng, hloma diposo ta Batlatatona.
(2) Phathi e na le tokelo ya go abelwa poso e tee go ba diposo te pedi ta batlatatona ka
tekanyeto ya go swana le go ya ka fomula ya go swana le ya ka moo dipotfolio di abjago ka gona
ka Kabineteng.
(3) Dipeakanyeto ta ta karolo 91(10) go fihla go (12), ka diphetogo te di nyakegago,
mabapi le Batlatatona, mme mo tiriong ye bjalo kukamo mo karolong yeo go Tona goba
potfolio, di swanete go balwa bjalo ka kukamo go Motlatatona goba poso ya motlatatona, ka
go latelana.
(4) Ge motho a beilwe go ba Motlatatona wa potfolio ye nngwe le ye nngwe ye e filwego
Tona -
(a) Motlatatona yoo o swanete go diria maatla le go phethagata mediro legatong la Tona
ye e lebanego, maatla afe goba afe le mediro ye e filwego Tona yeo go ya ka molao goba go sego
bjalo, ka taolo ya ditaelo ta Mopresidente, e fiwe Motlatatona yoo ke Tona; le
(b) kukamo efe goba efe mo molaong go Tona yeo e swanete go hlaloswa gore e akareta
kukamo go Motlatatona yo a omago go ya ka modiro wo a o filwego ka tlase ga temana (a) ke
Tona, yoo Motlatatona a omago legatong la gagwe.
(5) Nako le nako ge Motlatatona a se gona goba mabakeng afe goba afe a sa kgone go dira
goba go phetha efe goba efe ya maatla goba mediro ya ofisi, Mopresidente a ka bea Motlatatona
yo mongwe le yo mongwe goba motho yo mongwe le yo mongwe go oma sa motwaoswere sa
Motlatatona yoo, e ka ba ka kakareto goba mo tiriong goba phetagatong ya maatla a itego
goba mohola.".
6. Karolo 96 ya Molaotheo wo mofsa go tewa gore e na le dikarolwana te di latelago ta
tlaleleto:
"(3) Ditona di na le maikarabelo mongwe le mongwe go Mopresidente le go Kgobokano ya
Sethaba mabapi le tshepedio ya dipotfolio, mme maloko ka moka a Kabinete le ona a na le
maikarabelo ka seboka mo pethagatong ya mediro ya bona ya mmuo wa sethaba le merero ya
wona.
(4) Ditona di swanete go laola dipotfolio ta tona go ya ka morero wo o beilwego ke
Kabinete.
(5) Ge Tona e itwa ke go laola potfolio ya yona go ya ka morero wa Kabinete, Mopresidente
a ka n yaka gore Tona yeo e amegago e dire gore taolo ya potfolio ya gagwe e gate ka moito o
tee le morero woo.
(6) Ge Tona ye e amegago e itwa ke go ikamanya le senyakwa sa Mopresidente ka tlase ga
karolwana (5), Mopresidente a ka no tloa Tona yeo modirong -
(a) ge e le gore ke tona ye e ukangwego mo go karolo (91)(1)(a), morago ga go reriana le
Tona mme, ge Tona e se setho sa phathi ya Mopresidente goba e se moetapele wa phathi ye e
kgathago tema, le gona ka morago ga ditheriano le moetapele wa phathi ya Tona yeo; goba
(b) ge e le gore ke tona ye e ukangwego mo go karolo 91(1)(b), morago ga go reriana le
Batlatamopresidente wa Phethio le baetapele ba diphathi te di kgathago tema.".
KOKETO C
Mmuo Wa Mohlakanelwa:
Lehlakore la Diprofense
1. Karolo 132 ya Molaotheo wo mofsa e tewa gore e balega ka tsela ye:
"Dikhuduthamaga
132. (1) Khuduthamaga ya Profense e bopa ke Tonakgolo le maloko a a sego ka fase ga
10 a a beilwego ke Tonakgolo go ya ka karolo ye.
(2) Phathi ye e nago le dipersente te 10 ta ditulo ta theramelao ya profense yeo e terego
sephetho sa go kgatha tema mmuong wa mohlakanelwa wa sethaba, e na le tokelo ya go abelwa
potfolio goba go feta ka go Khuduthamaga ka tekanyeto go ya ka palo ya ditulo teo di
swerwego ke yona ka go theramelao ka papeto le palo ya ditulo te di swerwego ke diphathi te
dingwe te di kgathago tema.
(3) Dipotfolio ta khuduthamaga di swanete go abelwa diphathi te di kgathago tema go ya
ka fomula ya go swana le ye e beilwego mo go karolo ya 91(9), mme mo thomiong ya fomula
kukamo mo karolong ye go -
(a) Kabinete e swanete go balwa bjalo ka kukamo go Khuduthamaga;
(b) Tona, e swanete go balwa bjalo ka kukamo go leloko la Khuduthamaga; le
(c) Kgobokano ya Sethaba, e swanete go balwa bjalo ka kukamo go theramelao ya
profense.
(4) Tonakgolo ya profense ka theriano le baetapele ba diphathi te di kgathago tema o
swanete -
(a) go laeta dipotfolio te itego te di swanetego go abelwa diphathi te di kgathago tema
go ya ka palo ya dipotfolio te di di abetwego go ya ka dipeelano ta karolwana (3);
(b) go bea malebana le potfolio ye nngwe le ye nngwe leloko la theramelao ya profense yo e
lego leloko la phathi yeo potfoliong yeo e abilwego ka tlase ga temana (a), bjalo ka leloko la
Khuduthamaga le rwelego boikarabelo bja potfolio yeo;
(c) ge go ka nyakega, mabakeng a Molaotheo goba ka phiegelo ya mmuo wo kaone, a
fapanthe taeto ye nngwe le ye nngwe ka tlase ga temana (a), ka taolo ya karolwana (3);
(d) a fedie efe goba efe ka tlase ga temana (b) -
(i) ge Tonakgolo a kgopetwe go dira bjalo ke moetapele wa phathi yeo leloko le la
Khuduthamahga e lego leloko la phathi ya gagwe; goba
(ii) ge go ka nyakega, mabakeng a Molaotheo goba ka phiegelo ya mmuo wo kaone: goba
(e) go tlata, mo go nyakegago, ka taolo ya temana ya (b), sekgala ka ofising ya leloko la
Khuduthamaga.
(5) Karolwana (4) e swanete go diriwa ka moya wo o akaretwago ka kgopolong ya mmuo
wa mohlakanelwa wa sethaba, mme Tonakgolo le badiriani ba ba amegago ba swanete, mo
thomiong ya karolwana yeo, ba nyake go fihlelela kwano mabakeng ka moka: Ge fela kwano
yeo e ka se fihlelelwe mo go -
(a) tirio ya maatla a a ukangwego temaneng ya (a), (c) goba (d)(ii) ya karolwana yeo, sephetho
sa Tonakgolo se agelwa morako.
(b) tirio ya maatla ao a ukangwego mo go temana (b), (d)(i) goba (e) ta karolwana yeo
mme di ama motho yo e sego leloko la phathi ya Tonakgolo, sephetho sa moetapele wa phathi
yeo motho yo e lego leloko, ke sona se fiwago edi; le
(c) tirio ya maatla a a ukangwego go temana (b) goba (e) ya karolwana yeo mme a ama
motho yo e lego leloko la phathi ya Tonakgolo, gona sephetho sa Tonakgolo se fiwa edi.
(6) Ge peakanyetso efe goba efe ya kabo ya dipotfolio e fapanthitwe ka tlase ga karolwana
(4)(c), maloko ao a angwago a swanete go tloga potfoliong teo eupa a ka kgethwa gape, moo
go kgonegago, go bewa ka dipotfoliong te dingwe le te dingwe teo di filwego diphathi ta bona
go ya ka dipeelano ta phapantho.
(7) Dikopano ta Khuduthamaga di swanete go hlahlwa ke Tonakgolo ya profense.
(8) Khuduthamaga e swanete go oma ka tsela ye e lego gore e hlokomela bohlokwa bja go
tsoma kwano ka moya wo o lego ka kgopolong ya mmuo wa mohlakanelwa, gammogo le
bohlokwa bja puo ye e kgonthago.".
2. Karolo 136 ya Molaotheo wo mofsa go tewa gore e na le dikarolwana te di latelago ta
tlaleleto:
"(3) Maloko a Dikhuduthamaga a ikarabela mongwe le mongwe go Tonakgolo le go
thteramelao ya profense malebana le taolo ya dipotfolio ta bona, mme maloko a mangwe ka
moka a Khuduthamaga, le wona bjalo, a ikrabela ka seboka mabapi le phethagato ya mediro ya
mmuo wa profense le go merero ya wona.
(4) Maloko a Dikhuduthamaga a swanete go laola dipoptfolio ta ona go ya ka morero wo
o beilwego ke Khuduthamaga.
(5) Ge leloko la Khuduthamaga le itwa ke go laola potfolio ya lona go ya ka morero wa
Khuduthamaga, Tonakgolo a nyaka gore leloko leo le amegago le kuke taolo ya potfolio ya lona
gore e tle e nyalelane le morero woo.
(6) Ge leloko leo le amegago le itwa ke go ikamanya le nyakego ya Tonakgolo ka tlase ga
karolwana (5), Tonakgolo a ka tloa leloko leo modirong morago ga go reriana le leloko, mme
ge leloko leo e se leloko la phathi ya Tonakgolo goba e se moetapele wa phathi ye e kgathago
tema, le gona morago ga ditheriano le moetapele wa phathi ya leloko leo.".
KOKETO D
Tshepedio ya merero ya sethaba le ditirelo ta thireleto: Diphetoo go dikarolo ta Molaotheo
wa pele
1. Phetoso ya Karolo 218 ya Molaotheo wa peleng -
(a) ka go tloa mo karolwaneng (1) mantu ao a tlago pele ga teamana (a) mme gwa bewa
mantu a a latelago:
"(1) Go ya ka ditaelo ta Tona ya Polokego le Thireleto, Komienare ya Sethaba e tla rwala
maikarabelo godimo ga -";
(b) ka go tlosa temana ya (b) ya karolwana (1) mme gwa bewa temana ye e latelago:
"(b) peo ya dikomienara ta diprofense;";
(c) ka go tlosa temana (d) ya karolwana (1) mme gwa bewa temana ye e latelago:
"(d) nyakiio le thibelo bosenyi bja dihlopha goba bosenyi bjo bo nyakago nyakiio le thibelo
ya sethaba goba botsebi bjo ikgethago;"; le
(d) ka go tloswa temana ya (k) ya karolwana ya (1) mme gwa bewa temana ye e latelago:
"(k) go hlongwa le go lotwa ga kagio sethabeng, mephato ya maphodisa e swanete go diriwa
go thekga le ge e kgopelwa ke Komiinare wa Profense;"
2. Go fetolwa ga karolo 219 ya Molaotheo wa peleng ka go bea legatong la karolwana (1)
mantu a a tlago pele ga temana (a) mantu a a latelago:
"(1) ka taolo ya karolo 218(1), Komienare wa Porofense o tla rwala boikarabelo bja -".
3. Phetoo ya karolo 224 ya Molaotheo wa peleng ka go tlosa peelano go karolwana (2)
mme gwa bewa peelano ye e latelago:
"Ge fela karolwana ye le yona e tlo oma godimo ga maloko a madira afe goba afe ao a
neetego lenaneo la ona la bahlankedi morago ga go thoma go oma ga Molaotheo wa
Afrika-Borwa, 1993 (Molao wa 200 wa 1993), eupa pele ga go amogelwa ga sengwalwa sa
molaotheo bjalo ka ge go ukangwe mo karolong ya 73 ya Molaotheo woo, ge lekgotla la dipolitiki
leo e lego ka fase ga bolaodi le taolo ya lona goba yeo e amanego le yona mme e twetago pele
maikemieto a yona mo go Khansele ya Khuduthamana ya Phetieto mme a kgathilego tema mo
dikgethong ta mathomo ta Kgobokano ya Sethaba, le ditheramelaong ta Diprofense ka tlase
ga Molaotheo woo o boletwego.".
4. Phetoo ya karolo 227 ya Molaotheo wa peleng ka go bea karolo ye e latelago legatong
la karolwana (2):
"(2) Madira a Thireleto a Sethaba a tla diria maatla a ona mme a pjhethagata mediro ya ona
go thekga dikgahlego ta sethaba fela go ya ka Kgaolo 11 ya Molaotheo wa Repabliki ya
Afrika-Borwa, 1996.".
5. Phetoo ya karolo 236 ya Molaotheo wa peleng -
(a) ka go bea karolwana ye e latelago legatong la
karolwana (1):
"(1) Tirelo ya sethaba, kgoro ya mmuo, taolo goba tirelo ya thireleto yeo pejana ga go thoma
ga Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996 (morago ga mo o bitwa "Molaotheo wo
mofsa"), di bego di phetagata meomo ya mmuo, di twela pele ka mediro ya tona go ya ka
dipeelano ta molao wo o omago go yona go fihla ge e fediwa goba e kopanywa goba e
amanthwa le sehlongwa se maleba goba e nthiwa ka phokoto goba e tlemaganthwa le
sehlongwa se sengwe le se sengwe.";
(b) ka go tloa karolwana (6) mme legatong la yona gwa bewa karolwana ye e latelago:
"(6) (a) Mopresidente a ka bea khomiene go lekola pheto goba phetoo ya kwano, peo
goba twetopele goba kabelo ya pakatiro goba peelano ya tirelo goba dikholo te dingwe, teo
di hlolegilego magareng a 27 Aprele 1993 le 30 Setemere 1994 malebana le motho mang le mang
yo a ukangwego mo go karolwana (2) goba batho ba mohuta woo.
(b) Khomiene e ka bueta morago goba ya fetola kwano, peo, tlhatloo goba kabo ge e sa
loka goba ge e sa kgotsofate mabakeng a taba yeo."; mme
(c) ka go tloa "Molaotheo wo," mo e lego gona mo karolong ya 236, mme gwa bewa
"Molaotheo wo mofsa".
6. Phetoo ya karolo 237 ya Molaotheo wa peleng -
(a) ka go tloa temana (a) ya karolwana (1) mme legatong la yona gwa bewa temana ye e
latelago:
"(a) Peakanyo ya dihlongwa ka moka te di ukangwego mo karolong ya 236(1), ka ntle le mefato
ya madira yeo e ukangwego karolong ya 224(2), e tla twela pele ka go oma morago ga go go
thoma go oma ga Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996, ka nepo ya go hloma -
(i) tshepedio ye kaone makaleng a sethaba a mmuo go phethagata merero yeo e lego
taolong ya lekala la sethaba; le
(ii) tshepedio ye kaone ya profense ye nngwe le ye nngwe go omana le merero yeo e welago
taolong ya mmuo wa profense ye nngwe le ye nngwe."; le
(b) ka go tloa temanyana (i) ya karolwana (2)(a) mme gwa bewa temanyana ye e latelago:
"(i) dihlongwa teo di ukangwego karolong 236(1), ka ntle le mefato ya madira, di tla ba
magetleng a mmuo wa sethaba, woo o tlogo ikara boikarabelo bja tona ka thuano le mebuo
ya diprofense;".
7. Phetoo ya karolo 239 ya Molaotheo wa peleng ka go bea karolwana ye e latelago
legatong la karolwana (4):
"(4) Ka taolo ya le go latela molao ofe goba ofe wo o omago, dithoto, ditokelo, methelo ya
dithoto le dikoloto ta madira kamoka te di ukangwego karolong 224(2) di tla twa go Madira
a Thireleto a Sethaba go ya ka ditaelo ta Tona ya Thireleto.".
etulo 7
Melao ye e phumotwego
NOMORO LE LEINA
NGWAGA WA
MOLAO
Molao 200 wa 1993 Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1993
Molao 2 wa 1994 Molao wa go Fetola Molaotheo wa Afrika-Borwa, 1994
Molao 3 wa 1994 Molao wa Bobedi wa go Fetola Molaotheo wa
Afrika-Borwa, 1994
Molao 13 wa 1994 Molao wa boraro wa go fetola Molaotheo wa
Afrika-Borwa, 1994
Molao14 wa 1994 Molao wa Bone wa go fetola Molaotheo wa
Afrika-Borwa, 1994
Molao 24 wa 1994 Molao wa Boselela wa go Fetola Molaotheo wa
Afrika-Borwa, 1994
Molao 29 wa 1994 Molao wa Bohlano wa go Fetola Molaotheo wa
Afrika-Borwa, 1994
Molao 20 wa 1995 Molao wa go Fetoa Molao wa Repabliki ya
Afrika-Borwa, wa 1995
Molao 44 wa 1995 Molao wa Bobedi wa go Fetoa Molaotheo wa
Afrika-Borwa, 1995
Molao 7 wa 1996 Molao wa Phetoo ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa, 1996
Molao 26 wa 1996 Molao wa Boraro wa Phetoo ya Molaotheo wa
Afrika-Borwa 1996
THUPANE
(Hlokomela: Nomoro ye e twelelago ka morago ga tlhaloo, ke nomoro ya karolo yeo hlaloo
e hwetwago go yona.)
Koa, 4
Mohlakiikakareto, 181,188
Molao wa Ditokelo -
Tumelelo go dikgorotsheko, 34
Tumelelo ya tshedimoo, 32
Tirio, 8
Batho bao ba swerwego, ba golegilwego le ba latofatwago, 35
Kgobokano, thupeto, kgwabo le ngongorego, 17
Bana, 28
Boagi, 20
Dihlopha ta seto, bodumedi le ta polelo, 31
Thuto, 29
Phethagato ya ditokelo, 38
Tikologo, 24
Tekano, 9
Seriti sa botho, 10
Tokologo le thireleto ya motho, 12
Tokologo ya kwano, 18
Tokologo tlhagiong ya maikutlo, 16
Tokologo ya mosepelo le madulo, 21
Tokelo ya Bodumedi, Tumelo le kgopolo, 15
Tokologo ya go gweba, moomo le profeene, 22
Tlhokomelo ya ta maphelo, dijo, meetse le thireleto ya leago, 27
Kago ya dintlo, 26
Tlhathollo, 39
Dikamano modirong, 23
Polelo le seto, 30
Bophelo, 11
Phokoto ya ditokelo, 36
Ditokelo ta dipolitiki, 19
Sephiri, 14
Dithoto, 25
Kgatotaolo ye e lokilego, 33
Bokgoba, Bohlanka, le go omiwa ka kgapeleto, 13
Maemo a thoganeto, 37
Kgao, Bolaodi bjo ikemetego bja go laola, 181, 192
Ditekanyeto, 215
Pankakgolo, 223-225
Mmuo wa Mohlakanelwa, 41
Boagi, 3
Kabinete, 91-99, 101, 102
Khomiene ya tekano ya bong, 181, 187
Khomiene ya Twetopele le Thireleto ya ditokelo ta setho, sedumedi le Dihlopha ta Maleme,
181, 185, 186
Melao ye e fapanago, 146-150
Dikgorotsheko -
Kgorotsheko ya Molaotheo, 167
Dikgotlakgolo, 169
Dikgorotsheko ta bomaseterata le te dingwe, 170
Maatla a dikgorotsheko mererong ya Molaotheo, 172
Kgorokgolo ya Boipeleto, 168
Thireleto, 200-204
Khomiene ya Dikgetho, 181, 190, 191
Ditshepedio ta kgetho ta Bahlankedi ba Molaotheo, etulo 3, Karolo A
Bolaodiphethii
Diprofense, 25
Repabliki, 85
Dikhansele ta Dikhuduthamaga, 132-141
Dithelete, sethaba, 213, 214, 216, 217
Dithelete, Profense le tikologo, 226-230
Khomiene ya Dithelete le Methelo, 220-222
Folaga ya Sethaba, 5
Thekgo ya dithelete go diphathi ta dipolitiki, 236
Khomiene ya Ditokelo ta Botho, 181, 184
Bolaodi bjo ikemetego bja go laola kgao, 192
Botseka, 209, 210
Molao wa Dithabathaba, 231-233
Maatlaboahlodi, 165
Bahlankedi ba toka, 174-177
Khomiene ya Ditirelo ta Toka, 178
Tshepedio ya toka, 166
Maleme, 6
Go dira melao, 73-82
Maatla a go hloma Melao, 43, 44
Mmuogae, 152, 163
Bommasepala, 151-164
Kgobokano ya Sethaba -
Sebopego le kgetho, 46
Diphetho, 53
Bohlatse goba tshedimoo pele ga Kgobokano ya Sethaba, 56
Maatla, 55
Tumelelo ya Sethaba, 59
Khansele ya Sethaba ya Diprofense -
Kabo ya baemedi,61
Tlhamo, 60
Diphetho, 65
Bohlatse goba tshedimoo pele ga Khansele ya Sethaba, 69
Kgathotema ya diphathi ka boemeding bja diprofense, etulo 3, Karolo B
Kgathotema ya baemedi ba mebuogae, 67
Baemedi ba go ya go ile, 62
Maatla, 68
Tumelelo ya Sethaba, 72
Palamente, 42
Maphodia, 205-208
Ditonakgolo, 127-130
Mopresidente, 83-89
Bolaodi bja bothothii, 179
Diprofense, 103
Melaotheo ya diprofense, 142-145
Ditheramelao ta Diprofense, 104-121
Kgopelo ya Maloko go Kgorotsheko ya Molaotheo, 122
Ditokelo ta baemedi ba go ya go ile ba ditheramelao ta
diprofense, 113
Tumelelo ya sethaba, 118
Taolo ya merero ya Sethaba, 195
Khomiene ya Ditirelo ta Sethaba, 196
Tirelo ya Sethaba, 197
Moireleti wa Sethaba, 181, 182
Ditirelo ta Thireleto, 198, 199
Boipopo, 235
Bogolo bja Molaotheo, 2
Baetapele ba seto, 211, 212
Molaotheo
wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996
Bjalo ka ge o amogetwe ka la 8 Mei 1996 le bjalo ka ge o fetowe ka la 11 Oktoboro 1996 ke
Kgobokano ya Molaotheo
Molao o Tee wa Sethaba se Tee
Diteng
Matseno 1
Kgaolo ya 1 3
Mabakatheo
Kgaolo ya 2 6
Molao wa Ditokelo
Kgaolo ya 3 27
Mmuo wa mohlakanelwa
Kgaolo ya 4 29
Palamente
Kgaolo ya 5 57
Mopresidente le Khuduthamaga ya Sethaba
Kgaolo ya 6 65
Diprofense
Kgaolo ya 7 88
Mmuogae
Kgaolo ya 8 97
Dikgorotsheko le Tshepedio ya Toka
Kgaolo ya 9 108
Dihlongwa ta Mmuo te di
Thekgago Temokrasi ya Molaotheo
Kgaolo ya 10 116
Taolo ya Merero ya Sethaba
Kgaolo ya 11 122
Ditirelo ta Thireleto
Kgaolo ya 12 129
Baetapele ba Seto
Kgaolo ya 13 130
Dithelete
Kgaolo ya 14 141
Dipeakanyetokakareto
etulo 1 146
Folaga ya Sethaba
etulo 2 148
Dikano le Maitlamo a Mmakgonthe
etulo 3 152
Ditshepedio ta kgetho
etulo 4 156
Makalatiriwa ao a amago sammaletee bolaodi
bja Mebuo ya Naga le ya Profense
etulo 5 159
Makalatiriwa ao a amago fela bolaodi
bja Theramelao ya Profense
etulo 6 161
Dithulaganyo ta phetelo
etulo 7 198
Melao ye e phumotwego
Thupane 199

Universal Declaration of Human Rights
Northern Sotho/Pedi/Sepedi Version



Source: Diffusion Multilingue des Droits de l'Homme (DM in cooperation with UNESCO)






   
BOIKANOKAKARETO BJA DITOKELO TA BOTHO
TEMOGO
Le ge re dute re tseba gore seriti seo motho a belegilwego ka sona le tekatekanelo gammogo le ditokelo teo di sa teelwego kgang ta batho ka moka ke motheo wa tokologo ya toka le khuto lefseng ka bophara.
Le ge re dute re tseba gore go se elwe hloko le go phaelwa ka thoko ga ditokelo ta botho go tliite dileadihlong teo di rumutego le go iinya maikutlo le letswalo la botho bathong, go tla ga pono le tebelelo ye mpsha mo lefaseng yeo e ikemieditego go ela hloko gore batho ba swanete go ipshina ka tokologo ya polelo, ya bodumedi gammogo le go se thoge selo goba gona go duma, go dirile gore se se boletwego ka mo godimo e be dinyakwa ta maemo a godimodimo ta batho ka moka.
Le ge re dute re tseba gore go bohlokwa, ntle le ge motho a gapeletwa ke mabaka, go thibela ka gohlegohle puo ya mmuakatshipi le kgatelelo gore ditokelo ta botho di swanete go ireletwa ke molao.
Le ge re dute re tseba gore go bohlokwa go godia tweletopele ya segwera magareng a dithaba.
Le ge re dute re tseba gore batho ba Dithaba Kopano ka gare ga Molao wa Ditokelo ta bona ba tiieta tshepo ya bona motheong wa ditokelo ta botho, ka seriti le bohlokwa bja motho le gona go ba gona ga tekatekanelo gare ga banna le basadi, ba ikemiedite go godia tweletopele ya setho gammogo le kaonafato ya maemo a bophelo ka gare ga tokologo ye kgolo.
Le ge re dute re tseba gore Maloko a Dithaba Kopano a ikanne go fihlelela, ka thuo ya Dithaba Kopano, kgodio ya tweleto ya tlhompho le kelohloko ya ditokelo ta botho gammogo le theo ya ditokologo.
Le ge re dute re tseba gore kweio yeo e kopanetwego ya ditokelo le ditokologo te ke taba ye bohlokwa gore go tle go kgonwe go fihlelela boikano bjo bo dirilwego.
KA FAO, GE
Lekgotla Kopanokakareto
Le tea sephetho sa gore Boikanokakareto bjo bja Ditokelo ta Botho ke kelo ya batho ka moka ya go ela bokgoni bja batho gammogo le dithaba ka moka go fihla, mafelelong, fao mang le mang yo e lego setho sa sethaba, ba na le Boikano bjo dikgopolong ta bona mme ba leka ka meogofela, ka go ruta le mo thutong, go godia tlhompho ya ditokelo le ditokologo te ka mekgwa ya sebjalebjale ya go ela, sethabeng le gare ga dithaba te dingwe, go bona gore tsebego ya tona lefaseng ka bophara di a tsebega e bile di elwa hloko ke batho ba Mebuomaloko ka bobona gammogo le batho ba nagadilete teo di lego ka tlase ga puo ya bona.
Temana 1
Batho ka moka ba belegwe ba lokologile le gona ba na le seriti sa go lekana le ditokelo. Ba filwe monagano le letswalo mme ba swanete go swarana ka moya wa bana ba mpa.
Temana 2
Mang le mang o swanete ke ditokelo le ditokologo ka moka te go boletwego ka tona ka mo Boikanong bjo, ntle le kgethollo ya mohuta wo mongwe le wo mongwe bjalo ka morafe, mmala, bong, polelo, bodumedi, dipolitiki goba ka kgopolo, boto go ya ka sethaba goba maemo, diphahlo, matswalo goba maemo a mangwe le a mangwe. 
Go feta fao, ga go kgethollo yeo e swanetego go dirwa go ya ka maemo a dipolitiki, tokelo ya boahlodi, goba maemo a dithabathaba goba lefelo leo motho a dulago go lona, goba ke naga ye e ipuago, trasete, naga ya go se ipue goba se sengwe le se sengwe seo se ka fokotago maemo a go ikemela ga naga ya gabo.
Temana 3
Mang le mang o na le tokelo ya bophelo, tokologo le thireleto ya gagwe.
Temana 4
Ga go motho ya a swanetego go swarwa bjalo ka lekgoba goba mohlanka. Bokgoba le go gweba ka makgoba go tla thibelwa ka gohlegohle.
Temana 5
Ga go motho yo a swanetego go gobowa goba a swarwa ka mokgwa wo mobe wa go nyefola seriti sa gagwe goba a otlwa gabohloko.
Temana 6
Mang le mang o na le tokelo ya go tsebja lefelong le lengwe le le lengwe bjalo ka motho pele ga molao.
Temana 7
Batho ka moka ba a lekana pele ga molao mme ba dumeletwe ntle le kgethollo go ireletwa ka go lekana pele ga molao. Ka moka ba swanete go fiwa thireleto ya go lekana maleba le kgethollo yeo e tshelago goba e robago Boikano bjo le maikemieto a mangwe le a mangwe ao a bonalago a rata go kgetholla.
Temana 8
Mang le mang o na le tokelo ya go hweta phoollo ya nnete yeo e tlago ka bao ba tsebago ditokelo ta botho maleba le ditiro teo di phaelago ditokelo ta batho ka thoko teo a di fiwago ke molaotheo goba molao.
Temana 9
Ga go motho yo a swanetego go no swarwa, go hlahlelwa goba go rakwa nageng ka mokgwa wo o sa kweiegego.
Temana 10
Mang le mang o dumeletwe go fiwa tsebe ke lekgotla leo le sa kgethego mahlakore go bona ge eba ditokelo ta gagwe le dinyakwa ta sethaba go yena gammogo le molato wo mongwe le wo mongwe wo a pharwago ka wona ga se ta maitirelo.
Temana 11
1. Mang le mang yo a pharwago ka molato o na le tokelo ya go se bonwe molato go fihla ge go laetwa gore o na le molato go ya ka molao le gona mo kgorong ya phatlalata yeo a nago le ditokelo ka moka ta thireleto.
2. Ga go motho yo a tla bonwago molato go ya ka tiro goba tlogelo yeo e sa bopego karolo ya molato wo a pharwago ka wona, ka tlase ga molao wa sethaba goba wa dithabathaba ka nako yeo molato o dirwa. Goba a fiwa kotlo ye boima go feta yeo a bego a tla e fiwa ka nako ya ge molato o dirwa.
Temana 12
Ga go motho yo a swanetego go alwaalwa morago fao e bilego a se sa na sephiri ka boyena, ka lapeng, mangwalong a gagwe, goba fao go mo alaala morago go tshwenyanago le maemo le go tsebega ga gagwe. Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ireletwa ke molao maleba le go alaalwa morago ka tsela ye goba go hlaselwa.
Temana 13
1. Mang le mang o na le tokelo ya tokologo ya mosepelo le mo a dulago gona ka gare ga naga ye nngwe le ye nngwe.
2. Mang le mang o na le tokelo ya go tlogela naga ye nngwe le ye nngwe, go akaretwa le ya gabo, le go boela go yona naga yeo ya gabo ge a rata.
Temana 14
1. Mang le mang o na le tokelo ya go nyaka le go ipshina ka thireleto dinageng te dingwe maleba le tshekio.
2. Tokelo ye e ka se diriwe ge tshekio e twelela mo molatong wo o sa amanego le dipolitiki goba mo molatong wo o thulanago le melao le maikemieto a Dithaba Kopano.
Temana 15
1. Mang le mang o na le tokelo ya go ba wa sethaba seo se itego.
2. Ga go yo a ka amogwago, ka go rata, mohlobo wa gagwe goba a ganetwa ka tokelo ya go fetola mohlobo wa gagwe.
Temana 16
1. Basadi le banna ba ba godilego, ka ntle le go beelwa mellwane go ya ka mohlobo goba bodumedi, ba na le tokelo ya go nyala le go thea lapa. Ba loketwe ke ditokelo te di lekanego ta lenyalo, ka nako ya teano le ge lenyalo le fediwa.
2. Lenyalo le tla diragatwa fela ka tumelelo ye e lokologilego le gona ya go tlala go twa go banyalani.
3. Lapa ke tlhago le motheo wa sehlopha sa botee bja sethaba gomme le lokete go ireletwa ke sethaba le mmuo.
Temana 17
1. Mang le mang o na le tokelo ya go ba le phahlo a nnoi goba go di hlakanela le ba bangwe.
2. Ga go yo a ka amogwago phahlo ka mabaka a go se kwagale.
Temana 18
Mang le mang o na le tokelo ya kgopolo ye e se nago mellwane gammogo le letswalo le bodumedi, tokelo ye e akareta tokologo ya go ka fetola borapedi goba tumelo, le tokologo, a nnoi goba ka kopano le ba bangwe phatlalata goba sephiring, go tweleta pepeneneng bodumedi goba tumelo ya gagwe go ruteng, phethagatong, borapeding le bohlokomeding.
Temana 19
Mang le mang o na le tokelo ya tokologo ya kgopolo le tlhagio ya kgopolo ye: tokelo ye e akareta tokologo ya go ba le dikgopolo, ka ntle le thibelo le go nyakiia, go amogela le go twleleta dikgopolo le dikakanyo ka sephatlalati se sengwe le se sengwe ntle le mellwane.
Temana 20
1. Mang le mang o na le tokelo ya go kgona go ka swara kopano ya khuto le go tsenela makgotla ao a a ratago.
2. Ga go yo a ka gapeletwago go ba leloko la lekgotla ge yena mong a sa rate.
Temana 21
1. Mang le mang o na le tokelo ya go tea karolo mmuong wa naga ye, ka nnoi, goba ka boemedi bjo bo kgethilwego ka tokologo.
2. Mang le mang o na le tumelelo ye e tletego ya go ipshina ka ditirelo ta mmuo wa naga ya gabo.
3. Thato ya batho e tla ba motheo wa maatla a mmuo. Thato ye e tla tweletwa ka go swara dikgetho ta kgonthe kgafetakgafeta. Dikgetho te di tla ba ta kakareto le gore mang le mang o tla ba le tokelo ya go bouta. Dikgetho te di swanete go dirwa ka kgetho ya sephiri goba ke mekgwa ye mengwe ya go bouta ye e swanetego le gona e amogelegago.
Temana 22
Mang le mang, yo e lego leloko la sethaba, o na le tokelo ya thireleto ya sethaba e bile o lokela go fihlelela ditumo ta gagwe maitekong a sethaba le ka go omiana le dithaba te dingwe. Taba ye e ama gape le thulaganyo le dithuo ta lefase le lengwe le le lengwe, ta ekonomi, kgwerano le ditokelo ta setho. Dintlha te ka moka di swanete go godia seriti le botho bja gagwe ka mokgwa wo o lokologilego.
Temana 23
1. Mang le mang o na le tokelo ya go oma, go kgetha moomo ka tokologo, ditlamo te di kaone ta moomo, le thireleto maleba le go hloka moomo. 
2. Mang le mang, ka ntle le kgethollo, o na le tokelo ya go amogela moputso wa go lekana le moomo wo a o dirago.
3. Mang le mang yo a omago o na le tokelo ya go amogela moputso wo o kgotsofatago wa go mo kgonia go phela ka tlhompho gammogo le lapa la gagwe. Tokelo ye e swanete go tlaleletwa, ge go kgonagala, ka dithuo te dingwe ta thireleto ya sethaba.
4. Mang le mang o na le tokelo ya go thoma le go ba leloko la mokgatlo wa baomi go ireleta dikgahlego ta gagwe.
Temana 24
Mang le mang o na le tokelo ya go khuta le go itketla, go akaretwa le nako ye e swanetego ya diiri ta moomo le matati a maikhuto ao a lefelwago ka mehla ge a le boikhutong.
Temana 25
1. Mang le mang o na le tokelo ya maemo a bophelo a swanetego bophelo le boiketlo bja gagwe gammogo le lapa la gagwe. Maemo a a bophelo a akareta dijo, diaparo, kago ya dintlo le tlhokomelo ya kalafo le ditirelo te dingwe te bohlokwa ta sethaba, tokelo ya thireleto maleba le tlhokego ya moomo, bolweti, bofokodi, bohlologadi, botofadi goba dithitio te dingwe ta bophelo te di sa laolegego.
2. Botswadi le bongwana di swanete go fiwa tlhokomelo ya moswananoi le thuo. Bana ka moka bao ba belegwago e ka ba ka lenyalong goba ka ntle ga lenyalo ba swanete go amogela thireleto ya sethaba ya go swana.
Temana 26
1. Mang le mang o na le tokelo ya thuto. Thuto e tla ba e sa lefelwe mefatong ya ka fase le ya go thoma. Thuto ya mathomo e tla ba ya kgapeleto. Thuto ya thekniki le thuto ya profeene di tla hwetwa gabonolo ka kakareto. Thuto ya godimo le yona e tla hwetwa ke bohle go ya ka bokgoni bja bona.
2. Thuto e tla lebanthwa kgodiong ye e tletego ya botho le tiiong ya tlhompho ya ditokelo ta botho le motheo wa ditokologo. E tla tweleta kweio, kgotlelelo le segwera gare ga dithaba, dihlopha ta morafe goba ta bodumedi gomme e tla thua go tweleta gape le ditiro ta Dithaba Kopano mo phegelelong ya go lota khuto.
3. Batswadi ba na le tokelo ya pele ya go kgetha mohuta wa thuto ye e tla rutwago bana ba bona.
Temana 27
1. Mang le mang o na le tokelo ya go tea karolo meetlong ya sethaba, go ipshina ka bokgabo, le go abelana ka twelopele ya thutamahlale le dithutio ta yona.
2. Mang le mang o na le tokelo ya thireleto ya setho le phiegelo ya didiriwa te di twago thutamahlaleng, dingwalong goba dipoelong ta bokgabo teo a lego mongwadi wa tona.
Temana 28
Mang le mang o lokelwa ke bophelo bjo bo lokilego sethabeng le lefaseng ka bophara moo ditokelo le ditokologo te di theilwego Boikanong bjo di kgonago go tweletwa.
Temana 29
1. Mang le mang o na le ditshwanelo teo a di phethago sethabeng fao go lego bonolo go tweleta le go godia ka botlalo botho bja gagwe.
2. Mo tweletong ya ditokelo ta gagwe le ditokologo, mang le mang ga a swanela go tshela mellwane ye e beilwego fela ke molao ka mabaka a go boloka kweio le tlhompho ya ditokelo le ditokologo ta ba bangwe le go amogela dinyakego te lokilego ta setho. Ga di a swanela gape go tshela molao wa botho, polokego ya sethaba le maemo a bophelo ka kakareto mmuong wa sethaba wa demokrasi.
3. Ditokelo te le ditokologo ga di a swanela go ka omiwa thulanong le mehola le maikemieto a Dithaba Kopano.
Temana 30
Ga go selo mo Boikanong bjo se se ka kweiwago bjalo ka seo se lebanego le mmuo ofe kapa ofe, sehlopha goba motho go dira moomo ofe goba ofe wo o lebiitwego phatlaganyong ya ditokelo le ditokologo te di beilwego mokhwi.




(c) Copyright 1998 
Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights
Geneva, Switzerland 
 
KEMO YA PANSALB TWETOPELENG YA
BOMALEMENTI KA AFRIKA-BORWA:
Sengwalwakakanywa sa Ditheriano
PANSALB
PRETORIA, FEBERWARE 1999
2
Kemo ya PANSALB twetopeleng ya Bomalementi ka
Afrika-Borwa
Sengwalwakakanywa sa Ditheriano
1. Matseno
Nepokgolo ya sengwalwa se ke go hlaloa kweio ya PANSALB ka ga bomalementi le kgodio
ya polelo dikamanong le molao wa polelo bjalo ka ge o hlagiitwe ka go Molaotheo le
ditokumente/dingwalwa te dingwe ta semolao.
Kemo ya Boto ka ga bomalementi e akareditwe ka gare ga pego ya maikemieto ka mo fase:
Maikemieto a Boto ke go tweta pele bomalenti ka Afrika-Borwa ka go :
* hlola mabaka a twetopele ya, le tirio ka tekano ya maleme ka moka a semmuo
* godia tlhompho ya, le go hlohleleta tirio ya maleme a mangwe a naga: le
* hlohleleta tirio ya didiriwa ta polelo ka botlalo.
Ka maikemieto a go kgontha Maafrika-Borwa go itokolla mo dithitiong ka moka ta
kgethollo, kgatelelo le kgethologanyo; le go ba kgontha go ka ikgethela maleme ka bolokologi
mo kholegong ya bonabenye gape le go twetopele ya sethaba.
2. Ditheothupeti
Ditheothupeti ta twetopele ya bomalementi ka Afrika-Borwa di hwetagala ka gare ga
Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa (Molao 108 wa 1996, Ditemana 6(1) - (5) le ka go
Molao wa PANSALB (Molao 59 wa 1995).
Molaotheo o na le Molao wa Ditokelo woo o hlamilwego godimo ga ditokelo ta motho ka noi.
Ka fao, ditemana ta polelo di swanete go kweiwa go twa go malebia a polelo bjalo ka
tokelo. Godimo ga fao boipoeleto bja mareo a go swana le "maemo", "tirio". "thomio" bo
tloga bo laeta gabotse malebana le pharataeme yeo le yona e theilwego godimo ga tirio goba
thomio ya maleme a Afrika-Borwa. Molao wa PANSALB, o laeta mahlakore a ka moka
malebana le polelo, ke go re, polelo bjalo ka tokelo le setlabakelo.
Nepokgolo ya Molao wa Ditokelo ke go kgonthia gore sethaba sa Afrika-Borwa e ba seo se
3
theilwego godimo ga ditheo te di tiilego ta temokrasi ya tekatekano. Ke ka lebaka leo
nepokgolo ya dihlongwa teo di theilwego go ya ka dipeelano ta Molaotheo e lego go thua go
temokrathaesa sethaba sa gaborena. PANSALB ke ye nngwe ya dihlongwa te, ka fao moomo
wa yona o tla tweta pele ditheo ta temokrasi.
Molaotheo o hlaola dihlongwa te pedi te di nago le maikarabelo a go phethagata tekhwi, e
lego, mmuo le PANSLAB. Ka tlase ga karolwana ya ta Maleme Karolo 6 (1-5), Molaotheo o
hlaloa phatlalata gore :
(1) Maleme a semmuo a Repabliki ke Sesotho sa Leboa, Sesotho, Setswana, Seswati,
Sevenda, Setsonga, Seafrikaanse, Seisimane, Setebele, Sethosa le Sezulu.
(2) Ka go lemoga tirio le maemo a tlase a maleme a gaborena a seto, te di hlotwego ke
hisotri ya rena, mmuo o swanete go tea magato a maleba a a bonalago go phagamia
maemo le go tweta pele tirio ya maleme a.
(3) (a) Mmuo wa sethaba le mebuo ya diprofense e ka omia maleme a a itego a
semmuo mabakeng a semmuo, gomme go elwa hloko tirio, kgonagalo, ditshenyegelo,
mabaka a selete le tekatekano ya dinyakwa le dikganyogo ta Sethaba ka moka goba
ta profense ye e amegago, eupa mmuo wa sethaba le mmuo wa profense ye nngwe
le ye nngwe o swanete go omia bonnyane maleme a mabedi a semmuo.
(b) Mebuo ya selegae e swanete go ela hloko tirio ya polelo le dikganyogo ta baagi
ba yona.
(4) Mmuo wa sethaba le Mebuo ya diprofense, ka go omia magato a semolao le a
mangwe, e swanete go laola le go hlokomela tirio ya maleme a semmuo. Ntlele le go
phaela thoko mabaka a karolo ya (2), maleme ka moka a semmuo a swanete go fiwa
maemo a a swanago gomme a diriwe ka tekatekano.
(5) Boto ya Maleme ka moka a Afrika-Borwa ( A Pan South African Language Board) yeo
e theilwego ka molao wa sethaba e swanete ya -
(a) go tweta pele le go hlola mabaka a maleba a tlhabollo le tirio ya -
(i) maleme ka moka a semmuo;
(ii) maleme a Makhoi, Manama le Masan; le
(iii) polelo ya dika (ya dimumu le difoa) ; le
(b) go tweta pele le go tiieta tlhompho ya -
(i) maleme ka moka a tlwaelo ao a omiwago ke dithaba ka Afrika-Borwa
go akaretwa Sejeremane, Segerika, Segujarati. Sepotokisi, Setamil
Setelegu, Seurdu; le
(ii) Searabiki. Seheberu, Sanskrit le a mangwe a a dirietwago mabaka a
sedumedi ka Afrika-Borwa.
Ka mabaka a a filwego ka godimo, go tloga go le molaleng gore maikarabelo a mmuo a tloga
a laeditwe gabotse mo Karolong 6(1-4) mola e le gore a PANSALB, maikarabelo, a hlagiitwe
4
ka go Karolo 6(5).
3. Maikarabelo a PANSALB
Tema ya PANSALB ye e tlogago e le molaleng ke go hlola mabaka a twetopele ya, le tirio ka
tekatekano ya maleme a semmuo ka moka. Se se ra gore e swanete go dira ka mokgwa wa
boithomelo, wo o letefatago ebile o matlafatago diajensi ka gare le ka ntle ga dihlongwa ta
mmuo le ta sethaba go thua twetopeleng le tiriong ya maleme ka moka a semmuo.
PANSALB e swanete go tweta pele bomalementi ka kakareto, gomme e akarete gare, eupa
e se ke ya felela go maleme a semmuo fela. Ka fao, mola e le gore PANSALB e swanete go
eleta mmuo ka ga maikemieto le maano a go godia maemo le tirio ya maleme a semmuo,
seo ga sa swanela go fapoa edi ya yona go tsinkelokgolo ya go letefata maemo a kamogelo
twetopeleng ya bomalementi. Se se akareta kgodio ya tiriommogo ya malame a a fapanego
le kgodio ya maleme a semmuo gape le maleme a mangwe ao a omiwago ka Afrika-Borwa.
Ka kakareto go tloga go dumelwa gore mokgwa wa maleba wa go kgonthia kgolo ya leleme
ke gore leleme leo le omiwe. Go molaleng gore leleme le lengwe le le lengwe ka Afrika-Borwa
le ete le diriitwe, a mangwe a diriitwe kudu go feta a mangwe, ka bomadimabe a mangwe
a ile a tlogelwa a se diriwe gomme gonabjale a mo kotsing ya go timelela mola e le gore a
mangwe ona a ete a ikhwete. Gore polelo e se hwe, e swanete go diriwa mo mabakeng a
manti, ka ntle le fao e tlo hwelela. Ka fao, ge re ka be re dumelete tirio ya maemo a godimo
go fiwa Seisimane le Seburu/Seafrikaanse fela, maleme a mangwe a ka mo nageng a be a tla hwa.
Se re se bone se direga ka maleme a manti a Makhoi le MaSan gomme go hwa ga maleme a ga
ya ba tahlegelogo beng ba ona fela eupsa ke tahlegelo ye kgolo go sethaba ka moka. Sello sa
tahlegelo ya maleme ga senene ka nageng ye eupa ke setlwaedi go kwa dipelaelo te di fapanego
ka ga kotsi ya kgonagalo ya tahlegelo ya mehuta ye itego ya dimela le diphoofolo. Ka fao
moomo wo mogolo wo re swaranego le wona ke go hlohleleta tirio ya maleme a semmuo
gotee le maleme ka moka ao a omiwago mono Afrika-Borwa, mo mabakeng le meholeng ye
menti ye e fapanego.
Go bea taba ya rena gabonolo, rena re swanete go hweta ditsela ta go nolofata dikgokagano
ka moka ka go gapeleta gore maleme a gaborena a omiwe mo mabakeng a sethaba ka
kakareto, maikemieto e le go godia maemo a ona le gore a kwagale gore a kgona go
phethagata meomo ka moka ka katlego. Tirio ya maleme a, bjalo ka dipolelo ta mang le mang,
magaeng le dileteng ta go fapana ta ditirelo goba mabaka a ta ekonomi, e swanete go utollwa
phatlalata. Bohlokwa bja ona mabapi le kamano ya ona tsebong ya ta seto bo swanete go
utollwa.
Ka lehlakoreng le lengwe, tirio ye feteletego ya Seisimane bjalo ka Leleme la mang le
mang/lingua franca e swanete go lebelelwa lefsa. Mola lebakeng le isiZulu se omiwa bjalo ka
polelo ya mang le mang/lingua franca ka ge le omiwa ke 70% ta sethaba sa naga ye,
Seisimane lebakeng le se omiwa fela ka bokgoni ke 20% ta sethaba. Ka fao ge re efa mohlala
re ka re, khominikheiene goba molaeta ka Seisimane go twa go mmuo, o kgona fela go
fihlelela batho ba mmalwa bao go nago le kgonagalo ya gore e ka no ba dirutegi ta maemo a
godingwana ta go dula metseng ya ditoropong.
5
Boto e tloga e lemoga gore e tla swanela ke go hlama leano le le tiilego la go tsooloa le go
agelela godimo ga ditirio teo di lego gona gonabjale ta maleme a Afrika (go akaretwa
Seafrikaanse,Sekhoi, San gotee le Polelo ya Dika ya Afrika-Borwa) ka nageng ye. Gape e tla
swanela ke go kgonthia gore e diria dibaka ta kgonagalo ya tirio sebakeng sa go diria seo
Seisimane goba maleme a mangwe a dithabathaba a kago neelana ka sona.
Malebana le dipolelo ta gaborena ta seto, go swanete gwa latelwa malebia a ntlhatharo ao
sammaletee a:
* swaraganego le kgodio goba katoloo ya maleme a, le
* utollago le go agelela godimo ga mekgwa yeo badirii ba maleme a ba omiago tsebo ya
bona ya bomalementi go sedimoana.
* hlolago mabaka a katoloo ya tirio ya maleme a.
Ka mantu a mangwe, Boto e tla thomia ka ditiro ta kgodio teo di lebanego le maleme a
mangwe gammogo le go thoma distratheti ta tlhabollo, teo di bopago makgoni a dikgokagano
gare ga maleme (bjalo ka phetolelo, botoloki/bohlatholli, mananeo a go ithuta polelo, bj.bj.). Nepo
ya rena ka mehla, ke go godia bokgoni bja go kgokagana ka tirio ya bomalementi go ena le go
hlola mapheko ka tirio ya polelo bathong.
Mola e le gore Molaotheo o hlaote maleme a 11 bjalo ka a semmuo, re swanete go lemoga
gore se se hlolegile go twa go histori ya rena yeo e bego e kgethile maleme a Afrika a lesome
gomme e a file maemo a fase. Maemo a semmuo a maleme a senyane a hlatloeditwe go maemo
a sethaba, ka fao a oketa maemo a a mabedi ao a bego a le maemong a e lego
(Seburu/Seafrikaanse le Seismane). Mokgwa wo o kgethilwego mo nakong ye telele, o ka no
tshwenya le go hlobaeta bonti bja dihlopha ta batho bao ba dumelago gore polelo ya bona ga
e swane le yeo bjale maemo a yona a hlatloitwego.
Maemo a Boto lebakeng le ke gore e dumela ebile e thekga tirio le kgolo ya polelo ye nngwe le
ye nngwe ka Afrika-Borwa, lebaka e le gore e lemoga ge polelo ye nngwe le ye nngwe le sethaba
sa yona e le methopo ye bohlokwa nageng ka bophara, gomme e swanete go
amogelwa, go thekgwa le go hlokomelwa. Ka go le lengwe, modiro wo mogolo wa Boto ke go
kgonthia gore mo twetopeleng ya bomalementi, e thekga tiriano le nolofato ya metswedi ya
kgokagano/khominikheiene bakeng sa ngangiano ka ga dipolelo, karogano goba kgaoganyo.
Boto e tlo hlaloa ka botlalo mokgwa woo maleme ao a se nago maemo a semmuo a swanetego
go fiwa kamogelo le twetopele. Nepo ya rena ke go hlagia kgonagalo ya tirio le bohlokwa bja
polelo ye nngwe le ye nngwe mo tirianong le maleme a mangwe. Go hlokomela tatelano ya
maleme go ya ka maemo a ona goba maemo a "semmuo" a polelo ye itego ge e bapetwa le yeo
e "sego ya semmuo", thereong go ka se re hole selo ebile go ka se thue go hlola moya wa kago
ya bomalementi goba temokrasi. Gabotse, Boto e tloga e kgolwa gore mo twetopeleng ya
maleme ka moka, tiriong le kgodiong ya ona, yona e tla kgona go ka thekga temokrasi le
ditokelo ta polelo ya sethaba se sengwe le se sengwe. Boto e lemoga gape gore mmuo o tloga
o na le tlamego ye kgolo go ya ka semolaotheo, nageng ka bophara le diprofenseng, go hlatloa
maemo le go godia tirio ya maleme a semmuo ao malobeng a bego a gateletwe. Go re se se
phethege, mmuo o swanete go aba dithuto teo di nyakegago.
Maikemieto a PANSALB ke go hlohleleta maemo ao go ona makala a mmuo le a sethaba,
ao a nago le kgahlego mo kgodiong ya polelo, tirio le kabo ya ditirelo, di hlohleletwago go
6
omiwa.
Maikemieto a a swanago le akhwi e tla ba go kgonthia gore ditokelo ta polelo ka bobedi di
tla ireletwa gomme dithuo ta polelo ye nngwe le ye nngwe le badirii ba yona e ka hlokomelwa
le go diriwa ka go lekana dikarolong ka moka ta sethaba. Go fihla mo, PANSALB ga e ipone
e le maemong a botswadi malebana le makgotla a mangwe a dipolelo; gape ga e ipone bjalo ka
sehlongwa sa kahlolo seo se nyakago go ikgobokeleta maatla ka boyona.
Gabotse e ka thabela go twela pele ka go phethagata ditlamego ta yona ta go hlola maemo a
maswanedi gore bomalementi bo gole ka tshwanelo.
4. Malebia a morero wa polelo.
Kgetho ya bomalementi bakeng sa botemetee, gotee le motheo wa tekatekano ya maemo a
maleme a 11, di laeta tsela yeo e tlogo latelwa ke morero wa polelo. Ruiz (1984 le 1988) o
tweleta tsela ya tekolo ya polelo go twa mahlakoreng a mararo a go fapana a teori, e lego a
polelo bjalo ka bothata, polelo bjalo ka tokelo le polelo bjalo ka setlabelo. Bomatwetwe ba ta
togamaano mererong ya polelo ka Afrika, ba atia go omia dikgopolo te te tharo ta polelo.
Kudu, kgopolo ta polelo bjalo ka tokelo le polelo bjalo ka setlabelo go ete go ngangianwe
kutwanyana ka tona mo dinageng ta Afrika teo di bolelago Sefora le teo di bolelago
Seisimane (Francophone le Anglophone). Moela wa kgopolo te di swanago ka dingwalong ta
Akinasso, Bangbose, Chumbow, Elube, Djite, Mateene, Prah le Tripathi - gare ga ba bangwe -
o hlaloa gore ditlabelo teo Maleme a Afrika a ka di tweletago, di swanete go utollwa le go
hlabollwa gore batho ba kontinente ye ba tle ba kgone go ipetlela bokamoso bja bona ka noi.
4.1 Polelo e bonwa bjalo ka bothata
Tebanyo ye e gona mo dithabeng teo aedeoloti ye e buago e lego kgethollo le, goba khueto.
Maikarabelo mabapi le bomalementi ke go tweta pele morero wa polelo wo o theilwego
godimo ga botemetee, ka mantu a mangwe, go phagamia polelo ya sehlopha seo se buago.
Afrika-Borwa ke gona e sa unyulogago go lebaka le letelele la kgethollo le morero wa polelo wo
o theilwego godimo ga kgopolo ya gore dipolelo te dingwe ka moka, ka ntle le Seburu le
Seisimane, ke mathata. Go tla ga babui ba bafsa, kgopolo ya polelo bjalo ka bothata e gare e sa
twela pele.Le ge go le bjalo e sa nte e tweletwa ke ditlwaelo ta khueto.
4.2 Polelo bjalo ka tokelo
Tebanyo ye e tloga e sepelelana le dithaba teo di dumelago ditheong ta tekatekano. Molaotheo
wa rena o re gapeleta go tweta pele morero wa polelo le dithulaganyo ka gare ga kgopolo
yekhwi. Taba ya polelo bjalo ka tokelo e bohlokwa kudu, ebile ke yona e swanetego go fiwa edi
ye kgolo kudu mo nageng ye, kudu ka ge mo mabakeng a a fetilego ditokelo ta batho di ile ta
gatakwa. Tsela ye nngwe ya go kgonthia gore ditokelo ta polelo di ka tiieletwa, ke go lebelela
polelo go twa go bobedi bja mahlakore a go bona polelo bjalo ka tokelo le polelo bjalo ka
setlabelo.
4.3 Polelo bjalo ka setlabelo
Tebanyo ye e tloga e sepelelana le kgopolo ya go botana, moo dithaba/maleme a a fapanego a
7
laetago phediano le kgotlelelano. Bohlokwa bja polelo ye nngwe le ye nngwe gotee le baboledi
ba yona di bonwa bjalo ka karolo ya selo se tee. Polelo bjalo ka setlabelo e akareta le kgopolo
ya polelo bjalo ka tokelo. Kgopolo ya gore polelo ye nngwe le ye nngwe ke setlabelo sa sethaba,
mo go yona e rwele kakanyo ya tirio ya polelo bjalo ka sediriwa goba bomalementitiriwa.
5. Pharataeme
Ga go pelaelo gore pharataeme ye e swanetego go latelwa mono Afrika-Borwa ke pharataeme
yeo e akaretago bobedi malebiatiriwa go dipolelo ao a sa kgethologanyego go kgopolo ya gore
polelo ke tokelo le kgopolo ya gore dipolelo ka moka ke ditlabelo.
Morero wa polelo le peakanyo teo di sedimowago ke malebia a mabedi a go tea polelo bjalo
ka tokelo le bjalo ka setlabelo:
* o dumela gore go na le methopo ya polelo le tsebo yeo baboledi ba polelo ye nngwe le ye
nngwe ba nago le yona ;
* o kweia gore go tla tewa magato a a kgonthago go fihlelela le go diria tsebo ye go
hola sethaba ka botlalo;
* go bula dikgonagalo ta dipatrone te di lego gona ta dipeakanyo ta kgokagano ta
tikologo le selete ta bomalementi;
* go diria dipeakanyo ta dithabathaba go kgokagana go putla mellwane ya dipolelo ka
go fapana ga tona;
* go aga mafarahlahla a a fetolegago a dipeakanyo ta khominikheiene ya bomalementi
go swanelana le dinyakwa ta, gae le ta dithabathaba ta leano la sethaba la
twetopele.
5.1 Malebiatiriwa go bomalementi
PANSALB e kweia bomalementitiriwa go twa lehlakoreng la temokrasi le go se kgetholle.
Ga go amogelege mo Afrika-Borwa go ngotla tirio ya polelo ye nngwe le ye nngwe ka mabaka
a phediano, temokrasi goba a ekonomi. PANSALB e kweia gore ntlha ya gore batho ba
omia dipolelo te di fapanego mo mafelong a a fapanego a naga. Ka fao go tloga go kweiega
go omia polelo/dipolelo te di swanetego ge motho a ntha sa mafahleng a gagwe. Ka mantu
a mangwe go ra gore mmuo o swanete go hlaola polelo ya kgokagano yeo e swanetego go
diriwa, go hlokometwe gore batheeleti ke bomang. Se ga se upe gore mmuo o swanete go
omia maleme ka moka a 11 nako ye nngwe le ye nngwe ge o bolediana le sethaba.
Go laeta ntlha ye ka botlalo: Ge Kgoro ya Maphelo e nyaka go rapa lesolo la Aids
malebiatiriwa a temetee a tla fedia kgopolo ya go diria polelo e tee go phatlalata tshedimoo
nageng ka bophara. E swanete go phatlalata tshedimoo ye ka ye nngwe le ye nngwe ya maleme
ao a diriwago bjalo ka leleme le legolo la khominikheiene nageng eupa e dire bjalo ka tsela ye
e lego gore e hlaola lelemetebanywa la morafe woo. Ka tsela yeo selete sa Mier ka Kapa Leboa
se tla swanela gore se hwete tshedimoo ye ka Seafrikaanse/Seburu, mohlomongwe le ka
Senama; mola tikologong ya Willowvale, ya Kapa Bohlabela, mohlomongwe e tla amogela
tshedimoo ka isiXhosa, mme KwaZulu-Natal e tla amogela tshedimoo ka IsiZulu.
Malebana le sethaba ka bophara, ge bolementitiriwa bo be bo tlemagantwe le leano la sethaba
la tlhabollo (ya ekonomi) se be se tlo hlaola gore ke maleme afe a a diriwago lebakeng le, neng,
8
kae le gona bjang. Se be se tla ela maemo a bokgoni bja go diria maleme mo dikamanong
tekhwi. Se be se tla laeta gore ke phatiio efe gape ye e nyakegago gore maleme akhwi a tle
a diriwe ka bokgoni bjo bokaone mme go ya pele se be se tla hlaola gore ke maleme afe a
mangwe ao a tlogo nolofata tshepeto ye bokaone.
Tirio ya polelo e fetoga go ya ka dihlokwa, te di akantwego goba ka tsela ye nngwe.
Ka lebaka leo, seemo sa gonabjale, go ya ka mehola ya maleme go na le kgonagalo ya gore se ka
se ute ge go se na le peakanyo ye e kgomaganego. Le ge go le bjalo, ditiro ta peakanyo ya
meleme teo di tlemaganego le thabollo ya sethaba le ekonomi di swanete go oketa bogolo bja
mehola ya maleme a manti ka tsela ye e beakantwego ka tshwanelo mme mafelelong e be tsela
ye e holago. Ka go dira bjalo, e agelela godimo ga kelo ya thomio ya polelo, e lego tiieto ye
kaonekaone ya gore ditokelo ta polelo ta merafe di ireleditwe ka tsela ya go matlafata.
Karolo ye bohlokwa ya bomalementitiriwa ke gore e nyaka peakanyo ya maikarabelo. Poifo ya
gore e tla upa katio ye e se nago tlhaloganyo ya ditirelo ta polelo e theilwe godimo ga go hloka
kweio mabapi le taba ye. Ge nepokgolo e hlaotwe, dikgato le ditlhako ta nako mo tseleng ya
go fihlelela nepo ye di swanete go alwa ka tshwanelo. Mpshafato ya maleme akhwi, ao lebakeng
le a thibelwago go diriwa maemong a go swana le a saense ya dithabathaba le theknoloti le
go diekonomi ta selete le ta sethaba, e swanete go ba setlapele sa potlako. Ditirelo ta polelo
le phatlalato ya ditokumente/dingwalwa di tla tsoma gore di gopodiiwe gore di tle di
hwetagale ka maleme ao a lebanego baamogedi ba ba nepilwego. Ka mantu a mangwe.,
ditokumente/dingwalwa di swanete go ngwalwa ka bokopana le ka polelo ya mehleng, mme go
fiwe diphetolelo goba dikakareto ta diphetolelo ge nyakego e laeditwe phatlalata gore e
nyakega neng le gona kae.
6. Bomalamenti/Botementi
Go na le maleme a e ka bago 6000 a a diriwago dinageng te e ka bago 200, e lego seo se
laetago gore bomalementi/botementi ke ponagalo ye e akaretago, le ge go ya ka David
Crystal: Kgopolo ye e nabilego ya gore bomalementi ga se bja tlwaelega e thekgwa le go
twetwa pele ke merero ya mmuo: bonnyane kotara ya dithaba ta lefase e amogela maleme
a mabedi a semmuo mola e le fela te tshelelago te di amogelago a mararo goba go feta. (Crystal
1987: 360).Ingrid Gogolin(1993) o bolela ka ga tlwaelo ya botemetee yeo ka kakareto e lego
bodulo bja kgopolo ya Bodikela ka ga polelo. Katlego ya dipolitiki, ekonomi le marumo ya
Bodikela e tswete kgapeleto ya botemetee godimo ga dinaga ta malementi teo di di
thopilego. Bonnete bja bomalementi bjoo PANSALB e rweitwego boikarabelo bja go bo
hlokomela bo swanete go kweiwa mabapa le phegelelo ya go diria botemetee le diphetogo ta
polelo ta Afrika- Borwa kemong ye e sa tlwaelegago ka gore e na le maleme a semmuo legatong
la sethaba go feta naga efe le efe. Molaotheo o gapeleta mmuo go diria maemo akhwi a
semmuo le tirio le gore Boto e twete pele tlhompho ya maleme a mangwe gammogo le go
tweta pele botementi le tlhabollo ya maleme ka kakareto. Tshwanelo ye e bea Afrika-Borwa
magaleng a mohwelere malebana le tlhabollo ya morero wa polelo wa dithabathaba, e lego seo
se fago sebaka se se kgahliago sa go iphatela madulo a mafsa dithabathabeng.
6.1 Botementi/Bomalementi mono Afrika-Borwa
Bjalo ka bonti bja dinaga, Afrika-Borwa e na le malementi, e lego gore go diriwa maleme a
9
manti mo nageng dikamanong ta go fapana le mabakeng a go fapafapana. Bonti bja batho bo
kgona go diria polelo ya go feta e tee; batho ba banti ba kgona go diria maleme a manti. Le
ge go le bjalo, dikgakanego le ditlhokakweio te nti, di twelete ka ga maleme mme batho bao
ba a diriago nageng ye, e tla ba modiro wa PANSLAB go hweta kelo ya nnete le tirio ya
maleme a manti mo nageng ya rena. Bonti bja bao ba lego tementi ba bolela maleme ao a
hlolegilego nageng yekhwi ka magaeng le sethabeng sa bona.
Tirio ya polelo go akareta kontinente ya Afrika ka bophara e na le ditshwantshwani le ye e lego
mono Afrika-Borwa (Batho ba hlohleletwa go ithuta maleme a mangwe ge ba nyaka go
ikgokaganya ka mabaka a amago ditiro ta kgwebo le ekonomi). maleme ao a diriwa ka bophara
goba ke dihlopha te kgolo ta polelo fela di diriwa bjalo ka maleme a go kopanya goba se go
thwego ke lingua franca. Go na le dilingua franca te nti te di diriwago mono Afrika bjalo ka
Searabia, Kiswahili, Hausa, Fulfude, Kanuri, Kikongo, teo di tshelago mellwane ya sethaba di
omiwa mererong ya kgwebo le thomiano.
Maleme a semmuo a seto a Afrika-Borwa le ona a diriwa bjalo ka dilingua franca go
putlaganya borwa bja Afrika. Mohlala o: isiNdebele se diriwa kua Zimbabwe le dikarolong ta
ka leboa ta Afrika-Borwa, mme se kweiwa ke diboledi ta maleme a Senguni (isiZulu
mohlomongwe se diriwa bjalo ka lingua franca mono Afrika -Borwa ke 70% ya sethaba le ge
baboledi ba sona ba bopa 22% fela). Setswana se rena ka Botswana ebile se bolelwa ka bophara,
bonnyane ka diprofenseng te pedi ta Afrika-Borwa. itsonga se bolelwa ka Mozambique
gammogo le ka mono Afrika-Borwa. Seafrikaanse ka ntle le pelaelo ke lingua franca ya Namibia
le Kapa Leboa, mme se oma ka yona tsela yeo ka diprofenseng te mmalwa ta Afrika -Borwa.
Nnete ke gore, le lengwe le le lengwe la maleme a Afrika-Borwa le bolelwa le go kweiwa mo
gongwe seleteng sa ka Borwa bja Afrika mme ka tsela yeo la oma bjalo ka lingua franca ya
selete.
6.2 Botemetee bo fokota maatla
Go na le palo ye kgolo ya batho ye e diriago maleme akhwi go putlaganya mellwane ya Borwa
bja Afrika mabakeng a kgwebo magatong a tikologo le selete a ekonomi. Ka thokong ye nngwe,
bao ba bego ba swaragane magatong a godingwana le a sethaba a tiro le ekonomi e bile baboledi
ba Seisimane, le bonnyane ba ba bolelago Seafrikaanse nageng ye; goba baboledi ba Sefora le
Sepotokisi dinageng te dingwe ta Afrika.
Bokoloniale bo tlile le ditsela te di fapanego ta go gatelela dithaba teo di fentwego. Setlabelo
se sengwe sa maatla ke polelo. Batho ba ka se kgone go abelana maatla ge ba se na le phihlelelo
ya leleme/maleme le le diriwago ke bao ba buago. Mono Afrika maleme a seto ga a diriwe wo
kaalo go hlohla mebuo ya bokoloniale le bokakoloniale ka kgontho. Gammogo le bokoloniale,
kgopolo ya Bodikela, saense le theknoloti di fiwa maemo a godimo. Tsebo ya seto, saense,
dihlare le diekonomi ta gae, tshepetong yekhwi di lahlegetwe ke maemo mme di fihlilwe. Di
fihlilwe ka malemeng a tikologo, ao a bego a gafetwe ka thoko meholeng ya maemo a godimo
ke babui ba bokoloni le bokakoloni ba kontinente. Semaka ke gore maemo a godimo a filwe bao
ba diriago polelo ya dithabathaba le ge ba le temetee, mola baboledi ba malementi ba Maleme
a Afrika ba se ba fiwa kamogelo mabapi le dimpho ta bona ta khominikheiene le tsebo ya go
naba. Baboledi ba gae ba maleme a dithabathaba ka Afrika ka fao, ka kakareto, ga se ke ba
kweia bohlokwa bja go ithuta maleme a tikologo.
10
6.3 Mohola wa bomalementi/botementi
Molaotheo o re fa sebaka sa go tsooloa mohola wa bonti bja maleme mono Afrika-Borwa,
gomme ka mokgwa woo re kgona go ribolla mothopo wa tsebo ye e utamego. Tshepeto yekhwi
e na le mehola ye menti go sethaba sa Afrika-Borwa ka bophara.
Matlotlo a batho bao ba nago le phihlelelo ya tsebo ya seto le dipeakanyo ta polelo go
tseneletwa le Polelodika ya Afrika-Borwa, mme ba tsebago maleme a manti e tla etwa lefsa.
Seemo sa ka lehlakoreng le lengwe seo se elago hloko bao ba bolelago Seisimane fela, le ge e
le ba temetee goba ba na le bokgoni bja saense le theknoloti ya Bodikela, se tla tliwa tekolong
ya tekatekano yeo e amogelago tsebo ka moka le makgoni a kgokagano. Kgopolo ya gore batho
bao ba sa kgonego Seisimane ba na le dithitio, e swanete go gafelwa ka thoko ge e le gore re
rata go gatela pele ka katlego go ya go sethaba sa temokrasi moo phapano e amogelwago mme
potano ya merafe le tsebo ta go fapana di akelwago.
Twetopele ya bomalementi/botementi, go feta moo, e re ga sebaka sa go kgatha tema ka
botlalo sethabeng sa lefase ka bophara, ka ge dipoelo moo e tlo ba go ithuta maleme a
kgokagano ye e nabilego malebana le merero ya kgwebo le khominikheiene ya dithabathaba.
Mohlala o: E swanete go lebia go tlhaolo ya Sepotokisi, Sefora, Kheswahili, Searabia le Hausa
malebana le kgwebo le thomiano mono Afrika.
Phatiio ye e dirilwego nageng ye ka bo1930 le bo1940 e laedite gore batho ba temepedi ba
laeta kgotlelelano bathong mme go na le kgonagalo ya gore ba be le katlego ya akhademiki go
feta bao e lego ba temetee. Phatiio ye e be e beetwe ka thoko e sa lemogwe lebaka la go feta
seripagare sa ngwagakgolo. Ke gonabjale e thekgwago ke phatiio ye e dirilwego ka dinageng
te dingwe ta go swana le Amerika Leboa, Australia, India le Scandinavia. Ka fao go twa
bobeding bja tebelelo ta popagano ya sethaba le thuto twetopele ya bomalementi/botementi
go na le kgonagalo ya gore e ka ba le mehola ye bohlokwa go sethaba sa Afrika-Borwa ka
mphela.
6.4 Kamano gare ga bomalementi/botementi le leano la tlhabollo la sethaba.
Tlhamo le tirio ya morero wa polelo wa sethaba go nyakega gore di tlemaganywe le leano le
le akaretago la tlhabollo ya sethaba. Diithuti (bona, go go fa mohlala, Tripathi 1990, Akennanso
1991 le Siatchitema 1992) tseo di fetlekilego ditshepeto ta morero le tirio mo kontinenteng
yekhwi di laeta dikgahlano/dithulano te di hlolegago moo, go le fa mohlala, merero ya polelo
thutong e sa nyalelanego le leano la tlhabollo la sethaba. Seo se felago se direga ke gore leano
la sethaba (la ekonomi) ganti le arakantha leano la polelo thutong bjalo ka ge go be go direga
makga a manti mono Afrika, moo twetopele ya tirio ya maleme a Afrika thutong e
nyenyefaditwego ke nyakego ya bokgoni bja polelo ye e bego e le ya bokoloniale malebana le
maemo a maatla a sethaba a dipolitiki le ekonomi.
Diithuti te mmalwa mo kontinenteng le tona di upeta tlemagano gare ga go itwa ga Afrika
go "twela pele" le thomio ya merero ya polelo ya malebia a Bodikela yeo e hlokomologago
11
bonnete bja malementi a kontinente ye (bona Djit 1993). Gape di laeta tlemagano gare ga kabo
ya tlhabollo le merero ya polelo thutong yeo e uumetwago ke botemetee. Dinaga te dingwe
mono Afrika ke mohlala go rena ka gobane kelo ya aedeoloti goba ya kakanywa e be e
amanthwe le maleme a Afrika, le ge go le bjalo merero ya polelo e fentwe ke meleko ya
botemetee ya dimotlolo ta tlhabollo ta Bodikela le diphuthelwana ta thuo. Ge nka be dinaga
te bjalo di ile ta kgona go amogela le go oma ka kelo ya tiriego ye bohlokwa ya maleme a
Afrika, maemotiriwa a maleme a bona mo gongwe nka be a fapana.
7. Tlhapeto
Molao wa PANSALB ke tshupeto ye bohlokwa ya gore go na le boikgafelo bja go kwalakwata
le go hlapeta morero wa polelo le go beakanya ka bophara go akareta karolo ye nngwe le ye
nngwe ya sethaba mme se ke sona seo, se re beago pejana ga dinaga te dingwe. Re na le
mahlatse gape ka go kgona go ithuta ka ditsela teo di kgethilwego felo tsoko kontinenteng ye.
Go na le dikgatomotheo, teo di swanetego go latelwa ge go kwalakwatwa le go tsenya tiriong
morero wa polelo wo o kgonagalago le peakanyo,
7.1 Morero wa polelo le ditshepedio ta peakanyo.
Dikgato te di latelago di swanete go latelwa ge go tsenywa tiriong ye e kgonthago ya morero:
??bea pepeneneng ditheothupeti ta morero wa polelo bjalo ka ge di beakantwe ka go
Molaotheo;
??kamaka mme o be o hlaloie morero wa polelo wo o theilwego godimo ga ditheo
tekhwi;
??kgetha pharataeme ya peakanyo ya polelo yeo go nago le kgonagalo ya gore e ka omia
ditheo tekhwi;
??hlaloia mellwane;
??thala leano la thomio leo le tlogo tsentha kgathotema ya mmuo le sethaba ka bophara;
??kgonthia gore morero wa polelo le peakanyo di tlemagantwe le peakanyo ya mmuo ya
tlhabollo;
??hlaola dithitiakgolo mo tseleng mme o omane nato ka bjako;
??hlaola dipeakanyo ta nako te di lebantwego;
??sedimoa bobedi mmuo le sethaba ka botlalo.
7.2 Karogano ya maikarabelo
Kgoro ya Bokgabo, Seto, Saense le Theknoloti e ete e thomile ka tshepeto ya go hlaloia
tshwantho ya leano la sethaba la polelo. Nakong ya ge tshepeto ye e thongwa, Molaotheo wa
1996, kudukudu ditemana ka ga Maleme, di be di se ta feleletwa gabotse. Ka fao karogano ye
e bonalago ya maikarabelo e be e se pepepeneneng go swana le ka moo e lego ka gona gonabjale.
Go a gapeletega bjale ka ge PANSALB le DACST di hlohlomia dintlha tekhwi go thibela
pedifato ya mehola le go efoga karogano ya motwaoswere ya maikarabelo.
Kgabagareng yekhwi DACST e thomile ka ditiro te pedi te bohlokwa teo di welago ka
meogofela maikarabelong a mmuo a go matlafata maemo a a lekanago le tirio ta maleme a
mmuo a 11:
12
??go thomiwa ga lesolo la temoo, le le beakanyeditwego 1998-1999;
??go hlongwa ga tirelo ya tlhathollo ya thelefomo yeo e tlogo dira gore batho ba go twa
lelemeng le lengwe le le lengwe la semmuo ba be le phihlelelo ya maleme a mangwe a
koketo a go tsoma setlapele go ya go ditirelo ta thoganeto.
Go na le kgonagalo ya gore bobedi ga tona di tla thua mmuo go phetha maikarabelo a ona mme
a ke maithomelo ao a swanetego go thekgwa ke PANSALB mola mmuo o hloma ditsela ta go
tiieta maemo a go lekana le thomio ya maleme a semmuo, tema ya PANSALB ke go tiieta
le go thoma go hloma mekgatlo sethabeng yeo e thekgago makgoni a tementi le go retha le go
godia methopo ya batho bao ba bolelago maleme a mangwe e sego Seisimane. Mohlala,
PANSALB e tla hlohleleta twetopele ya :
??tirelo ya sethaba ya tlhathollo le phetolelo;
??didiriwa ta thuto le dingwalo ta maleme a seto ao a akaretago maleme a semmuo a
senyane, Polelodika ya Afrika-Borwa, le maleme a Makhoi le MaSan;
??dipukuntu teo di godiago phihlelelo ya maleme ao a lego magorong a maleme;
??tirio ya dilingua franca ta tikologo le selete le maleme a kgwebo le baagiani ba rena
mono Afrika;
??dikgokagano le dinagamabapi mo go ditiro ta twetopele ya polelo mo go maleme ao
re a diriago mmogo go putlaganya mellwane;
??mananeo a tlhahlo ya bokgoni gare ga baboledi/badirii, kudu ba maleme a seto, ka go
tlhahlo ka ga polelo le modiro wa tlhabollo.
??distratetheti le mananeo ao a utollago ditsebo ta seto ta Borwa bja Afrika;
??distratheti le mananeo ao a agago bokgoni/khaphasiti gare ga dithaba ta maleme a seto
gore di kgone go diria maleme le kelo ya ona ka tshwanelo gore di tle di holege.
Mafelelong sephetho ke go re, dihlopha ta maleme go nyaka gore di fiwe maatla mme di
swanete go lemoga bokgoni bja maleme a tona go ta leago, thuto le ekonomi ge e le gore
bomalementi bo swanete go iphatela madulo bjalo ka setlabelo se se kgonthago mo nageng
ye.
8. Thumo
Mafelelong PANSALB e rata go tsooloa matlafato ya dihlopha ta maleme akhwi go lemoga
bobedi, bohlokwa bja lerato le tirio ya maleme a tona. Bomalementi bo tla iphatela madulo
bjalo ka setlabelo se phosethifi nageng ye ge bjale maleme a rena a bonwa mohola sethabeng ka
bophara.
9. Methopo
13
Akinnaso FN 1991 Toward the Development of a Multilingual Language Policy in Nigeria.
In Applied Linguistics, Vol. 12: 29-61
Alexander,N 1989 Language Policy and National Unity in South Africa/Azania. Cape
Town: Buchu Books
Alexander N 1995 Presentation to the Department of Constitutional Development, February
1995.
Crystal D 1987 The Cambridge Encyclopaedia of Language. Cambridge: CUP.
Department of Arts, Culture, Science and Technology 1996. Towards a
National Language Policy for South Africa. Final Report of the
language Plan Task Group (LANGTAG). Pretoria: DACST.
Djit P 1993 Language and Development in Africa. International Journal of the
Sociology of Language 100/101: 148 - 166
Gogolin I 1993 `The "monolingual habitus" as a concept for understanding reactions of
standard language teaching to multilingualism'. Paper delivered at the 10th
World Congress of the International Association of Applied Linguistics,
Amsterdam, August 1993.
Heugh K 1995 "Disabling and Enabling : Implications of language policy trends in South
Africa." In Mesthrie, R. (ED) Language and Social History. Cape
Town: David Philip.
Heugh K 1999 "Recovering multilingualism: Language Policy Development in South Africa," In
Mesthrie R (ed) forthcoiming.
MaxcMillan CM 1986 "The Character of Language Rights: Individual, group or
collective rights?" Paper for the Political Theory Section of the Annual
Meeting of the Canadian Political Science Association, in Winnepeg, June
8.
Pan South African Language Board Act, No 59 of 1995. Government Gazette. Vol.363, No.
16726. Cape Town: Government Printers.
Pattanayak D 1988 "Monolingual myopia and the petals of the Indian lotus: DoO many
Languages divide or unite a nation?". In Skutnabb-Kangas T & Cummins
J (eds) Minority Education : From Shame to Struggle.
Clevedon:
Multilingual Matters.
Ruiz R 1988 Orientations in Language Planning. Journal of the National Association
for Bilingual Education. Vol.8:15-34.
Ruiz R 1988 "Official Languages and Language Planning". In K Adams & D Brink
(eds)Official English in the border states. Tuscon: University of Arizona
Press.
Schmied J 1991 English in Africa: an introduction. London Longman.
Siatchitema AK 1992 `When nationalism conflicts with nationalist goals: Zambia' In Crawhall NT
(ed) Democratically Speaking. Cape Town:
National Language Project.
Skutnabb-Kangas T 1988 "Multilingualism and the education of minority children" In Skutbnabb-
Kangas T & Cummins J (eds). Minority
Education : From Shame to Struggle. Clevedon: Multilingual Matters.
The Constitution of the Republic of South Africa, Act 108 of 1996.
Tripathi PD 1990 English in Zambia: The nature and prosepects of one of Africa's `new
14
Englishes'. In English Today, 6.3: 34 - 38.

Setatamente se se
Boeleditwego
sa Kharikhulamo ya
Bosethaba
sa Dikreiti ta R - 9
(Dikolong)
Dipolelo
Sepedi
Polelo ya ka Gae
(KGORO YA THUTO)
E gatiitwe ke Kgoro ya Thuto
Sol Plaatjie House
123 Schoeman Street
Pretoria
Private Bag X895
Pretoria
Mogala: +(12) 312 5911
Fax: + (12) 321 6770
http://education.pwv.gov.za
(c) Kgoro ya Thuto, Pretoria
ISBN 1-919917-31-4
Gazette No.: 23406, Vol 443, May 2002
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Design and Layout: Prism Digital, Triple CCC Advertising, Circle Communication
Printed for the Government Printer: FormeSet Printers Cape
Sepedi - Polelo ya ka gae
Lengwalo (dokumente) le le swanete go balwa bjalo ka karolo
ya Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R - 9.
Setatamente se sa Kharikhulamo ya Bosethaba se akareta:
1. Tebelelokakareto
2. Ditatamente te seswai ta Diarea ta go Ithuta:
Dipolelo
Mmetse
Disaense ta Tlhago
Disaense ta Leago
Bokgabo le Seto
Mabokgoni a Bophelo
Disaense ta Ekonomi le Taolo
Theknoloti
GO MMADI
Ke ka lethabo le legolo ge Kgoro ya Thuto e tweleta Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba mo go Dikreiti ta R - 9 (Dikolong) ka
dipolelo ka moka te 11 ta semmuo ta Afrika-Borwa.
Tshepeto ya tlhaloo le tlhathollo ke ye bothata, ebile e tshotshoma ka ditlhohlo. Go
batho bao ba bego ba hlaloa le go hlatholla mangwalo (didokumente) ao, go bile
nyakego ya go beakanya mareo le go rulaganya ditemana ta kharikhulamo ka
tshwanelo. Mangwalo ao a lekotwe ke ditsebi ta ditsinkelo ka tsela ya dinyakiio.
Kgoro ya Thuto e bona mangwalo ao bjalo ka mathomomayo a tshepeto, ka nepo ya
go tweta pele le go hlabolla dipolelo ta gaborena. Re amogela, re bile re
hlohleleta batho ka lefapheng le, go diria mangwalo a bjalo ka motheo wa
kgatelopele ya moomela.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
PUKU YE E KA DIRIWA BJANG?
_ Mabapi le tshedimookakareto bona:
 Matsenyagae a Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba mo Kgaolong ya 1 - ka fao go ona go tlogo
hwetwa tshedimoo ka ga Thuto ya go thewa godimo ga Ditetelo, Setatamente se se Boeleditwego sa
Kharikhulamo mo go Dikreiti ta R-9 (Dikolong), le Mananeo a go Ithuta;
 Matsenyaga a Area ya go Ithuta mo Kgaolong ya 1 - gona go tla hwetwa matsenyagae a Setatamente sa
Area ya go Ithuta go akaretwa le diponagalo, boahlamo le Ditetelo ta go Ithuta;
 Kelo ya Moithuti - gona go tlo hwetwa ditlhahlo ta malebana le dikokwane ta kelo mo go Thuto ya go
thewa godimo ga Ditetelo, dipolediano ka ga kelo ya go gatela pele, le go fiwa ga mehlala ya go swara
direkoto;
 Mananeo a Methopo a hlaloa Kharikhulamo ya go akaretwa le Lenaneo la tlhaloo ya mareo (Klosari) la
kelo go akaretwa le Klosari ya Area ya go Ithuta ka tsela ya go ikgetha.
_ Bogare bja puku ye bo arotwe ka dikarolo te tharo, ye nngwe le ye nngwe e amana le kgato ya Sehlopha se
sengwe le se sengwe sa Thutokakareto le Tlhahlo - Sehlopha sa Tlase, Sehlopha sa Gare le Sehlopha sa
Godimo. Ye nngwe le ye nngwe ya dikgaolo te e na le karolo ya matsenokakareto, a go latelwa ke maemo
a kelo a sehlopha seo.
_ Maemo a kelo a sehlopha se sengwe le se sengwe a tweleditwe ka tsela yeo e lego gore kgatelopele e tla
lemogwa. Ke gore, maemo a kelo a mohuta woo a kreiti ye nngwe le ye nngwe a nyalanywa seng sa ona gore
morutii a kgone go bapeta kgatelopele yeo e dirilwego mo mengwageng ya go feta. Taba yeo e hlola gore
go be dikgoba ta go se tlatwe ka gobane ga se gore maemo a kelo ye nngwe le ye nngwe a a swana/kwana
mo kreiting ye nngwe le ye nngwe.
_ Go diriwa maswao a a rilego go putlaganya le puku ye ka bophara ka maikemieto a go hlahla mmadi go
hweta tshedimoo yeo a e tsomago. Maswao ao ke a a latelago:
Maemo a Kelo
Kreiti
Tetelo ya go Ithuta
Sepedi - Polelo ya ka gae
DITENG
KGAOLO YA 1: MATSENO 1
MATSENO A SETATAMENTE SA KHARIKHULAMO YA BOSETHABA 1
Thuto ya go thewa godimo ga Ditetelo 1
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba: Ditatamente ta
Area ya go Ithuta 1
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba: Mananeo a
go Ithuta 2
MATSENYAGAE A AREA YA GO ITHUTA SEPEDI 5
Tlhaloio 5
Mokgwa wa go diria dipolelotlaleleto dipolelongnti 5
Polelo ya go ithuta le go ruta 6
Maikemieto 6
Diponagalo ta go ikgetha le bogomo 7
Ditetelo ta go ithuta Dipolelo 8
KGAOLO YA 2: SEHLOPHA SA TLASE (DIKREITI TA R - 3) 11
MATSENO 11
Nepio 11
Tlhabollo ya polelo bjalo ka tshepeto ye bosele 11
Mokgwatekatekano wa tlhabollo wa go bala le go ngwala 11
Go bopa tsebo 12
Go hlohleleta tiragato (Go itirela) 12
Ditetelo ta go tsenelana ta go ithuta 12
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
DITETELO TA GO ITHUTA 13
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta 13
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bolela 13
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela 13
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala 13
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia 14
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego sa polelo le tirio ya yona 14
MAEMO A KELO GO KREITI YA R 15
Dingwalwa te di iintwego 15
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta 17
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bogela 18
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela 19
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala 21
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia 22
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego le tirio ya polelo 23
MAEMO A KELO LE DINGWALWA MO GO DIKREITI TA 1-3 25
Dingwalwa te di iintwego 25
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta 28
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bogela 32
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela 38
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala 46
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia 52
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego le tirio ya polelo 56
KGAOLO YA 3: SEHLOPHA SA GARE (DIKREIT TA 4 - 6) 61
MATSENO 61
Nepio 61
Mehutahuta ya dingwalwa 61
Meomo ya go ithuta ya go logaganywa 61
Diteng ta go fapafapana ta go akareta 62
Sepedi - Polelo ya ka gae
DITETELO TA GO ITHUTA 63
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta 63
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bogela 63
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela 63
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala 63
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia 64
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego le tirio ya polelo 64
MAEMO A KELO LE DINGWALWA GO DIKREITI TA 4 - 6 65
Dingwalwa te di iintwego 65
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta 70
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bogela 74
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela 78
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala 86
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia 92
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego le tirio ya polelo 96
KGAOLO YA 4: SEHLOPHA SA GODIMO (DIKREITI TA 7 - 9) 101
MATSENO 101
Nepio 101
DITETELO TA GO ITHUTA 102
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta 102
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bogela 102
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela 102
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala 102
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia 102
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego le tirio ya polelo 103
MAEMO A KELO LE DINGWALWA 104
Dingwalwa te di iintwego 104
Diteng ta dingwalwa 106
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta 108
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bogela 112
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela 118
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala 124
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia 128
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego le tirio ya polelo 138
KGAOLO YA 5: KELO YA MOITHUTI 145
MATSENO 145
DIKOKWANE TA KELO DI DIRIWAGO MO GO THUTO YA GO THEWA
GODIMO GA DITETELO 146
Tlhaloo 146
Dikarolwana te bohlokwa 146
Maikemieto a maemo a kelo 146
KELO YA GO GATELA PELE 147
Diponagalo ta kelo ya go gatela pele 147
Mekgwa ya kelo 148
Meomo ya go swana ya kelo 148
GO LAOLA KELO 148
Batho ba ba angwago ke kelo 148
Lenaneo la kelo la sekolo 148
GO BOLOKA DIREKOTO 149
Dipuku ta direkoto 149
Dikhoutu ta go diriwa ge go elwa 150
Dikhoutu ta bosethaba 151
Mananeo a kgatelopele 151
Profaele ya moithuti 152
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
DIPEGO 153
Tshedimoo ya go akaretwa ka gare ga dipego 153
Dikarata ta pego 153
MANANEO A METHOPO 155
TLHALOO YA MAREO/KLOSARI A KHARIKHULAMO 155
TLHALOO YA MAREO/KLOSARI A AREA YA GO ITHUTA 158
Sepedi - Polelo ya ka gae
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
KGAOLO YA 1
MATSENO
MATSENO A SETATAMENTE SA KHARIKHULAMO YA BOSETHABA
Molaotheo wa Repaboliki ya Afrika-Borwa (Molawana 108 wa 1996) o fa motheo wa go fetolwa le go
hlabollwa ga kharikhulamo mo Afrika-Borwa. Matsenyagae a Molaotheo a gatelela gore maikemieto a
Molaotheo ke go:
_ fodia karoganyo ya nako ya go feta le go bopa sethaba sa go thewa godimo ga dikokwane te bohlokwa ta
bophelo, toka ya sethaba le ditokelo ta botho ta motheo mo sethabeng sa demokrasi;
_ kaonafata bophelo bjo bokaone go baagi ka moka le go nolofata dikgonagalo ta motho mang le mang;
_ bea motheo wa sethaba sa go lokologa sa demokrasi, fao mmuo o theilwego godimo ga thato ya batho le
gore modudi yo mongwe le yo mongwe a ireleditwe ke molao; le go
_ bopa Afrika-Borwa ye e kopanego ya demokrasi gore e tee maemo a a lokilego bjalo ka naga ya go lokologa
magareng ga dithaba ta lefase.
Thuto le kharikhulamo di kgatha tema ye bohlokwa ya go phethagata maikemieto ao. Kharikhulamo e
ikemiedite go hlabolla mabokgono ka moka a moithuti yo mongwe le yo mongwe bjalo ka modudi wa Afrika-
Borwa ya demokrasi.
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo
Thuto ya go thewa godimo ga Ditetelo e bopa motheo wa kharikhulamo mo Afrika-Borwa. E katanela go
kgontha baithuti ka moka go fihlelela mabokgoni a bona ka moka. Taba yeo e phethagatwa ka go rulaganya
ditetelo teo di swanetego go fihlelelwa mo mafelelong a tshepeto yeo. Ditetelo di hlohleleta mokgwa wa
thutou wa go thewa godimo ga moithuti le moomo wa gagwe. Setatamente se se Boeleditwego sa
Kharikhulamo ya Bosethaba se bopa ditetelo ta go ithuta mo kgatong ya Thutokakareto le Tlhahlo mo
Dikreiti ta R-9 (Dikolong) ta go lebana le ditetelotsenelelo le ditelelotlhabollo ta go hlohleletwa ke
Molaotheo gomme ta hlabollwa tshepetong ya demokrasi.
Ditetelotsenelelo di hlaloa moithuti yo a kgonago go:
_ upa le go rarolla mathata le go dira diphetho ka go gopodiia le go itlhamela;
_ oma le ba bangwe ka tshwanelo bjalo ka ditho ta sehlopha, mokgahlo le sethaba;
_ rulaganya le go kgona go itaola meomong ya bona ka tsela ya maikarabelo le ka tshwanelo;
_ kgoboketa, sekaseka, rulaganya le go lekanyeta/ela tshedimoo ka tshwanelo;
_ kgokagana/bolela ka tshwanelo ka go diria dibogelwa, maswao le/goba mabokgoni a polelo mo mererong ya
go fapafapana;
_ diria saense le theknoloti ka tshwanelo le ka tsinkelo go bontha maikarabelo malebana le merero ya
tikologo le go maphelo a ba bangwe; le go
_ bontha le go kweia lefase go ba karolo ya mananeo a a nyalanego ka go lemoga gore mathata a ka se
rarollwe ka go se amanywe.
Matseno
1
Sepedi - Polelo ya ka gae
Ditetelotlhabollo di bolela baithuti ba ba kgonago go:
_ itweleta le go phafogela mekgwa ya go fapafapana ya go ithuta ka tshwanelo;
_ kgatha tema bjalo ka baagi ba mmakgonthe ba maikarabelo mo bophelong tikologong, sethabeng le mo
motseng ka kakareto;
_ eta merero ya seto le bokgabo go putlaganya dikamano ta go fapafana ta leago;
_ diria dibaka ta thuto le lefase la mediro; le go
_ hlabolla dibaka ta merero ya kgwebopotlana.
Merero ya go swana le bodiidi, go hloka tekatekano, semorafe, bong, mengwaga, bogole le ditlhohlo ta go
swana le HIV/AIDS ka moka e hueta ka fao baithuti ba ka kgathago tema ka gona sekolong. Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba mo go Dikreiti ta R-9 (Dikolong) se hlaloa mokgwa wa go
akareta ka go hlaloa bonnyane dinyakwa go baithuti ka moka. Ditatamente ka moka ta area ya go ithuta di
leka go bopa temogo ya setswalle magareng ga toka ya bosethaba, ditokelo ta botho, tikologo ya mmakgonthe
le go hloka kgethollo. Gape baithuti ba hlohleletwa go hlabolla tsebo le kweio ya naga ya bona ya go huma
ka meraferafe, go akaretwa le merero ya go fapafapana ya seto, sedumedi le semorafe ta merafe yeo ya go
fapafapana.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba: Ditatamente ta Area ya
go Ithuta
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong) se hlamilwe ka
Tebelelokakareto le Ditatamente ta go go ithuta te seswai mo go:
_ Dipolelo;
_ Mmetse;
_ Disaense ta Tlhago;
_ Disaense ta Leago;
_ Bokgabo le Seto;
_ Mabokgoni a Bophelo;
_ Disaense ta Ekonomi le Taolo;
_ Theknoloti.
Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe sa ya go ithuta se upa tsela yeo Ditetelokgolo ta go ithuta di ka
fihlelelwago ka gona mo mafelelong a Kreiti ya 9. Gape Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe se nepia
maemo a kelo ao a kgonthago go fihlelelwa ga Ditetelo ta go ithuta. Maemo a kelo a hlaloa botebo bja tsebo
le bokgoni bja moithuti mo kreiting ye nngwe le ye nngwe. Maemo a kelo a setatamente sa area ye nngwe le ye
nngwe ya go ithuta a bontha ka fao tlhabollo ya kgopolo le bokgoni di ka phethagatwago ka gona go ya le
mabaka. Maemo a kelo a ka logaganywa le dikreiti go putlaganya le dikreiti te dingwe. Go fihlelela kamano ka
botlalo magareng ga togagano go putlaganya le diarea ta go ithuta (fao go kgonegago malebana le merero ya go
kwagala ya thuto), le kgatelopelekakanywa go tloga go kreiti ye go ya go ye nngwe, ke yona metheo ya
kharikhulamo ye.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Matseno
2
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba: Mananeo a go Ithuta
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se ikemiedite go kaonafata boikgafo
gammogo le boitshepo magareng ga barutii bao ba swanetego go ba le maikarabelo mo tlhabollong ya
Mananeo a bona a go Ithuta. Gore go thekgwe tshepeto ye, Kgoro ya Thuto e tla fa morero wa tlhahlo ya go
thewa godimo ga Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta. Diprofense di tla twela pele go
hlabolla ditlhahlo ge go tsomega gore go phethagatwe morero wa merafe ya go fapafapana.
Dikokwane te bohlokwa, go akaretwa le dikokwane te bohlopkwa ta bophelo Ditatamente ta area ya go
ithuta ta Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba di gatelela mananeo a go ithuta. Le
ge e le gore diarea ta go ithuta di hlaloa dikgopolo, mabokgoni le dikokwane te bohlokwa ta bophelo gore di
fihlelelwe mo kreiting ye nngwe le ye nngwe, mananeo a go ithuta ona a hlaloa boahlamo bja go ithuta
gammogo le meomo ya kelo mo sehlopheng se sengwe le se sengwe. Gape mananeo a go ithuta a tweleta
mananeo ao a hlathollago dibaka le tatelano ta meomo yeo ka moka ngwaga ka ngwaga, go akaretwa gape le
mehlala ya dithulaganyo ta dithutio teo di swanetego go rutiwa mo nakong ye e beilwego.
Mo Sehlopheng sa Tlase go na le mananeo a go ithuta a mararo, e lego go ithuta go bala le go ngwala, go bala
dinomoro le mabokgoni a bophelo. Mo go Sehlopha sa Gare, Dipolelo le Mmetse ke mananeo a bohlokowa a go
ithuta. Diarea te dingwe te ta go ithuta di ka no tswakanywa go ya ka dikolo, fela ka tumelelo ya dikgoro ta
thuto ta diprofense. Diprofense di ka hlabolla dikwano ta go ama diprofense ka ga dikopanyo teo mo go
Sehlopha sa Gare. Mo go Sehlopha sa Godimo go na le mananeo a go ithuta a seswai a go thewa godimo ga
diarea ta go ithuta. Dikabo ta nako ta area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta di hlalowa mo dikreiting le go
dihlopha ka moka.
Dikabo ta nako
Dikabo ta nako di tweletwa ka dipersente ka diiri ta go lebana le merero ya go ithuta ka sekolong. Go beke
ye nngwe le ye nngwe ya sekolo, barutii ba swanete go ba sekolong diiri te 35; dinako ta go ruta (ka
sekolong) di tla fapafapana go ya ka dikreiti ta go fapana. Mo go Sehlopha sa Tlase go swanete go ba diiri ta
go ruta ka sekolong te 22.5 mo go Dikreiti ta 1 le 2, mola mo go Kreiti ya 3 gona go swanete go ba diiri ta
go ruta ta go kaaka 25. Mo go Sehlopha sa Gare, go swanete go ba diiri ta go ruta te 26.5. Mo go Sehlopha
sa Godimo, Kreiti ya 7 e tla swanela go ba le diiri ta go ruta te 26.5, mola Dikreiti ta 8 le 9 di swanete go
abelwa diiri ta go ruta te 27.5.
Kelo
Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta se akareta karolo ya kelo ye e hlalowago ka botlalo.
Tlhako ya go thewa godimo ga ditetelo e diria mekgwa ya kelo yeo e kgonthago merero ya go fapafapana ya
kgokagano ya maleba ya kakanyo. Kelo e swanete go fa diponagalo ta katlego ya moithuti ka tsela ye e
kgotsofatago, gomme godimo ga fao e be e kgonthie gore mabokgoni a baithuti a a nyalanthwa, a be a
diriwe ka tshwanelo. Gape kelo e swanete go thua baithuti go kgona go ikahlolela ka ga bokgoni bja bona,
gape le go ipeela dinepo ta kgatelopele le go hlohleleta go ithuta go twela pele.
Matseno
3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Mohuta wa morutii yo a ukangwago
Barutii ka moka, go akaretwa le ditsebi ta thuto, ke bakgathi ba tema ba bohlokwa mo mererong ya go fetoga
ga thuto mo Afrika-Borwa. Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba mo go Dikreiti ta
R-9 (Dikolong) se hlohleleta gore barutii ba be le mangwalo a tshwanelo, mabokgoni, gape e be dikgwari
moomong, gape ba be le edi ye kgolo mererong ya thuto. Ba tla kgona go phethagata diabe ta go fapafapana
ta go hlalowa ke dinyakwa le maemo a go ama barutii. Teo ka moka di akareta gore e be bommaditsela
mererong ya go ithuta, e be bahlatholli le babeakanyi ba mananeo a go ithuta go akaretwa le go ba baetapele,
gape ba kgone go diria ditlabakelo ka tshwanelo, le go ba balaodi le borataolo, dirutegi, banyakiii le go ba
baithuti ba moomela, go akaretwa le go ba dithopaale ta sethaba, badudi ba mmakgonthe, baruti,
baedi/balekanyeti le go ba ditsebi mererong ya diarea ta go ithuta goba dihlopheng ta thuto.
Mohuta wa moithuti yo a ukangwago
Go tweletwa ga dikokwane te bohlokwa ta bophelo go bohlokwa, e sego fela mererong ya go hlabolla
bomotho, eupa gape le go kgonthia gore boitsebio bja bosethaba bja Afrika-Borwa bo thewe godimo ga
dikokwane te bohlokwa ta bophelo ta go fapana kudu le ta go gatelelwa nakong ya thuto ya kgethollo.
Mohuta wa moithuti yo go ukangwago ka ga gagwe ke yoo a swanetego go huetwa ke dikokwane te te
bohlokwa ta bophelo, yoo gape a swanetego go bontha kgahlego mererong ya bosethaba ya go thewa
godimo ga tlhompho go demokrasi, tekatekano, seriti sa motho le ditokelo mererong ya bophelo le leago.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Matseno
4
MATSENYAGAE A AREA YA GO ITHUTA SEPEDI
Tlhaloio
Area ya go Ithuta Dipolelo e akareta:
_ dipolelo ka moka ta semmuo te lesometee: Sepedi, Sesotho, Setswana, isiZulu, isiXhosa, isiNdebele,
siSwati, Xitsonga, Tshivenda, English le Afrikaans; le
_ dipolelo ta go dumelelwa ke Boto ya Dipolelo ta Afrika-Borwa (PanSALB) le Lekgotlakabo la Ditifikeiti la
Afrika-Borwa (SAFSERT) bjalo ka Breile le Polelomaswao ya Afrika-Borwa.
Area ya go ithuta ya polelo ye nngwe le ye nngwe ya semmuo e na le dikarolo te tharo, e lego Polelo ya ka
gae, Polelotlaleleto ya mathomo le Polelotlaleleto ya bobedi.
Mo nageng ya dipolelonti bjalo ka Afrika-Borwa go bohlokwa gore baithuti ba be le bokgoni bja maemo a
godimo bja go bolela, bonnyane dipolelo te pedi, le gore ba kgone go kgokagana/bolediana le batho ba bangwe
ka dipolelo ta bona.
Mokgwa wa go diria dipolelotlaleleto dipolelongnti
Area ya go ithuta Dipolelo e sepediana tsela e tee le morero wa polelo ka ga thuto wa Kgoro ya Thuto. Morero
wo o fa Makgotlataolo a Dikolo maikarabelo a go kgetha merero ya maleba ya polelo dikolong ta ona ao a
nyalanego le ditikologo ta ona ka go gata ka moito o tee le morero wa tirio ya polelotlaleleto bjalo ka karolo
ya go tseba dipolelonti. Setatamente sa area ya go ithuta se thekga kharikhulamo go hlahla merero ya mohuta
wo ya go lebana le go tea diphetho ka dikolong. Ka tsela yeo go swanete go latelwa mokgwa wa morero wa
polelonti wa tirio ya dipolelotlaleleto:
_ Baithuti ka moka ba swanete go ithuta polelo ya ka gae, godimo ga fao bonnyane ba ithute polelotlaleleto e
tee;
_ Baithuti ba ba le sebete sa go bolela polelotlaleleto ge ba ete ba kgona go bolela polelo ya ka gae ka
tshwanelo;
_ Baithuti ka moka ba swanete go ithuta polelo ya Bathobaso (Seafrika) lebaka la mengwaga ye e sego ka fase
ga ye meraro mo mafelelong a Thutokakareto le Tlhahlo. Mabakeng a mangwe e ka rutwa bjalo ka
polelotlaleleto ya bobedi.
Polelo ya ka gae, polelotlaleleto ya mathomo le polelotlaleleto ya bobedi di ka rutwa ka ditsela te di
fapanego:
_ Maemo a kelo ya polelo ya ka gae a akanya gore baithuti ba tla sekolong ba ete ba na le tsebo le kweio
ya go bolela polelo yeo. Maemo ao a kelo a thua tlhabollo ya bokgoni bjoo, gagolo bja mabapi le mehuta ya
go fapafapana ya go bala le go ngwala (merero ya go bala, go ngwala, go bogela). A tweleta kharikhulamo
ye maatla ya go thekga polelo ya go ithuta le go ruta
_ Polelotlaleleto ya mathomo yona e akanya gore ga se gore baithuti ba tla sekolong ba ete ba na le tsebo le
kweio ya polelo yeo. Kharikhulamo e thongwa ka go hlabolla mabokgoni a baithuti go kweia le go bolela
polelo yeo. Ka motheo wo, e bopa morero wa go ngwala le go bala. Baithuti ba kgona go uthia tsebo ya go
bala le go ngwala teo ba ithutilego tona ka polelo ya ka gae ge ba diria polelotlaleleto ya mathomo.
Kharikhulamo e thua go thekga baithuti bao ba tlogo diria polelotlaleleto ya mathomo e le polelo ya go
Matseno
5
Sepedi - Polelo ya ka gae
ithuta le go rutwa. Mo mafelelong a Kreiti ya 9, baithuti bao ba swanete go be ba kgona go diria polelo ya
ka gae le polelotlaleleto ya mathomo ka tshwanelo mo mererong ya go fapafapana go akaretwa le ya thuto
_ Polelotlaleleto ya bobedi yona e nepia baithuti bao ba ratago go ithuta dipolelo te tharo. Polelo ya boraro e
ka no ba polelo ya semmuo goba polelo e ele. Maemo a kelo a kgonthia gore baithuti ba kgone go ithuta
ka polelo yeo mererong ya kgokaganokakareto. E hlaloa gore nako ye nnyane e tla fiwa go ithuta
polelotlaleleto ya bobedi ge go bapiwa le polelo ya ka gae goba polelotlaleleto ya mathomo
Area ya go ithuta dipolelo e akareta dipolelo ka moka ta semmuo te 11 bjalo ka:
_ Dipolelo ta ka gae;
_ Dipolelotlaleleto ta mathomo, le
_ Dipolelotlaleleto ta bobedi.
Polelo ya go ithuta le go ruta
Re iinya gore polelo ya ka gae ya moithuti e swanete go diriwa go ithuta le go ruta ge go kgonega. Go
bohlokwahlokwa ge e ka rutwa mo go Sehlopha sa Tlase fao bana ba ithutago go bala le go ngwala.
Fao baithuti ba aroganago le polelo ya bona ya ka gae go thoma go ithuta polelotlaleleto ya go ithuta le go
rutwa, taba yeo e swanete go hlokomediiwa ka tshwanelo mo thulaghanyong:
_ Polelotlaleleto e swanete go tsebiwa bjalo ka thuto mo go Kreiti ya 1
_ Polelo ya ka gae e swanete go twetwa pele go diriwa gammogo le polelotlaleleto ge go kgonega
_ Ge baithuti ba fihla sekolong fao polelo ya go ithuta le go ruta e lego polelotlaleleto ya moithuti, barutii
gammogo le sekolo ba swanete go dira dikgonagalo ta go thua le go oketa go ithuta ga bona mo go
polelotlaleleto yeo, go fihlela ge moithuti a kgona go ithuta ka tshwanelo
Maikemieto
Dipolelo di bohlokwa maphelong a rena. Re di diria go kgokagana le go kweia lefase la kgauswi le rena. Ka
tsela yeo polelo e bopa boitsebio le tsebo ta rena.
Dipolelo di na le maikemieto a go fapafapana ao a bonalago gabotse mo go Setatamente sa Area ya go Ithuta
Dipolelo. Ona a lebane le:
_ Bomotho/bowena - go hlabolla ka go godia boitsebio; go godia tswalano ya mmakgonthe ka gae le
sethabeng; go itseba ,go itlhabolla le go ithabia
_ Kgokagano - go kgokagana ka maleba le ka tshwanelo mererong ya leago - go hlabolla ditlabelo ta go
gopola le go nagana le go aba ditsela ta go hweta tshedimoo
_ Bokgabo - go hlohleleta ditlabakelo ta boikgopolelo le boinaganelo ka dingwalwa ta molomo le ta go
ngwalwa
_ Seto - go bjala moya wa kweio le kgahlego malebana le ka fao dito di tweletwago, le ka fao di
lebanego le merero ya bohwa bja rena ka gona
_ Politiki - go hlohla maatla; go uumeta ba bangwe dikgopolong te di rilego; go thopa dikgopolo ta ba
bangwe; le go hlabolla boitsebio gore bo dule bo tiile
_ Tsinkelo - go kweia setswalle magareng ga polelo, maatla le boitsebio, le go hlohla tirio ya tona ge go
tsomega; go kweia bohlokwa bja seto, le go thulana le tlhohleleto ya go jabeta fao go nyakegago gona
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Matseno
6
Diponagalo ta go ikgetha le bogomo
Ka fao Area ya go Ithuta Dipolelo e lemago tema ka gona mererong ya kharikhulamo
Area ya go Ithuta Dipolelo
_ Hlabolla bobadi le bongwadi, motheo wa merero ye mengwe ye bohlokwa ya go ngwala le go bala
_ Lebane le sebeta se bohlokwa sa merero ye mengwe ya go ithuta mo go kharikhulamo, bjalo ka mmetse le
diseanse ta leago
_ Hlohleleta kweio ya tsenelelano ya dito, phihlelelo ya diponagalo le kweio ye e tseneletego ya kgopolo
ya seto
_ Tutueta merero ya boikgopolelo, ka fao e tweta pele maekemieto a go fapafapana a bokgabo le seto
_ Aba kgokagano ya tshedimoo, ka fao e tweta pele maikemieto a go fapafapana a saense, theknoloti le
thutatikologo
_ Hlabolla ditlabakelo te bohlokwa ta go dira gore badudi ba be le maikarabelo sethabeng sa demokrasi
Dipolelo: Go logaganya tsebo, mabokgoni le mehola (dikokwane te bohlokwa ta bophelo)
Go na le ditetelo te kgolo te 6:
_ Ditetelo ta 4 ta mathomo di akareta mabokgoni a go fapana a polelo (go theeleta, go bolela, go bala, go
bogela, gongwala)
_ Ditetelo di 5 te mabapi le tirio ya polelo mererong ya go nagana le go gopodiia teo di lego bohlokwa
mererong ya polelo (LOLT). Tetelo ye ga ya akaretwa mo kharikhulamong ya polelotlaleleto ya bobedi, ka
gobane maikemieto a yona ga se go lokieta baithuti go diria polelo ye bjalo ka LOLT
_ Ditetelo ta mathomo te 4 di akareta mabokgoni a go fapafapana a polelo
_ Tetelo ya 6 e amana le moko wa tsebo ya dipolelo (modumo, mantu lre popapolelo - dingwalweng Tsebo ye
e diragatwa ka mabokgoni a polelo a go hlalowa mo go ditetelo te dingwe
Ditetelo te di ngwadilwe go tweleta nepio ya mehuta ye e ikgethago wa tsebo le mabokgoni, le go dira gore
di kwagale gabotse. Le ge go le bjalo, ge re diria polelo, re logaganya tsebo, mabokgoni le mehola go itlhaloa.
Ka go realo kokwane ye bohlokwa ya Setatamente sa Area ya go Ithuta e lebane le momagano ya merero ya
polelo ka tsela ya go hlama le go momaganya dingwalwa.
Matseno
7
Sepedi - Polelo ya ka gae
DITETELO TA GO ITHUTA DIPOLELO
Tetelo ya go ithuta
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta
Moithuti o kgona go theeleta tshedimoo le boithabio, gomme a amega ka tshwanelo le ka tsenelelo mo
bophelong ka kakareto.
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bolela
Moithuti o kgona go kgokagana ka boitshepo le ka tshwanelo ge ba bolela bophelong ka kakareto.
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela
Moithuti o kgona go bala le go bogela tshedimoo le boipshino gomme a kgona go iphetolele ka tshwanelo
le ka go tsinkela mererong ya bokgabo, seto le ya maikutlo mo dingwalong.
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala
Baithuti ba tla ngwala mehuta ye e fapafapanego ya dingwalo ta nnete le ta boikgopolelo ba lebelete
mafapha a a fapafapanego.
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia
Moithuti o kgona go omia polelo go gopola le go gopodiia ka go realo ba hweta tsebo, yeo a tlogo e
beakanya le go e diria go ithuta. Go na le tetelo ye nngwe gape ya dipolelotlaleleto.
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego le tirio ya polelo
Moithuti o tseba a bile a kgona go diria medumo, tlotlontu le popapolelo ya polelotlaleleto.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Matseno
8
Momagano ya ditetelo
Go bala le go ngwala, go theeleta le go bolela, le tsebo ya popapolelo, le ge di tweletwa bjalo ka ditetelo ta
go farologana, di swanete go momagane go momaganywa ge go rutwa.
Mehlala
Baithuti ba tla:
_ Theeleta mohuta wo o rilego wa sengwalwa (mohlala, tlhaloo ya tshepeto)
_ Bala le go sekaseka diponagalo te bohlokwa ta sengwalwa se se sengwe sa mohuta woo (mohlala, Go diria
lebjale le bonolo, go diria mantukopanyi/makopanyi, bjalo ka mathomong, ka morago, bjale, bj.bj, le go
_ Ngwala sengwalwa se sefsa sa mohuta woo.
Dingwalwa ta go hlangwa le go hlathollwa
Go kgona go hlama le go hlatholla dingwalwa, baithuti ba nyaka tsebo ka ga polelo, tsebo ka ga dingwalwa,
mabokgoni le mekgwa ya polelo.
Sengwalwa e ka ba:
_ Sa molomo, mohlala, polelo;
_ Sa go ngwalwa, mohlala, lengwalo;
_ Sa dipolelotiriwa/multimedia, mohlala, papato ya thelebiene; le
_ Dipolelotiriwanti, mohlala, filimi goba sengwalwa sa thelebiene
Tsebo ya polelo le dingwalwa e akareta tsebo ka ga:
_ Kamano  maikemieto, sererwa/tabakgolo le bobogedi
_ Sebopego sa sengwalwa, mohlala, sereto goba papato
_ Merero le dikwano ta leago te di amanago le polelo, mohlala, ka fao batho ba dumediwago ka gona ka
dipolelo ta go fapafapana
_ Popapolelo, medumo le tlotlontu ta polelo
_ Go ngwala le go peleta sengwalwa sa go ngwalwa
_ Ditshwanthokgopolo le moakanyeto mo go dingwalwa tva go bogelwa
Matseno
9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Momagano ya polelo ya go ithuta: mehola
Dingwalwa di na le mehola ye e rilego, gomme e ka ba karolo ye e logagantwego le maikemieto a dingwalwa
ta go fapafapana. Mohlala, maikemieto a dipapato ke go hlohleleta babadi, batheeleti goba babogedi go
diria setweletwa.
Ge ba sekaseka le go hlohla ka fao mehola/dikokwane te bohlokwa ta bophelo di hlagiwago ka gona ka
molomo, go bogelwa le go ngwalwa dingwalwa, baithuti ba tla:
_ Ithuta ka fao dingwalwa di ka hlaloago kgopolo ya batho le ditiragalo ka gona
_ Hlabollago mabokgonoi a bohlokwa go lekola le, ge go tsomega, go thulana le dikgopolo le mehola ya go
amana le bona le go
_ Ithuta ka fao ba ka hlaloago mehola ye bohlokwa dingwalweng ta go hlangwa ke bona - mohlala,
kgotlelelo, bolo, tlhompho, boipshino, bobotse, metlae, thaloko.
Go kgokaganya polelo ya go ithuta: merero
Polelo ya go ituta gape e ka logaganywa ka merero. Ka go diria merero go dira gore moithuti a kgone go bopa
tlotlontu ya go nyalelana le sererwa/tabakgolo.
Go kgetha merero le direrwa ka edi ye kgolo go ka hlohleleta kgahlego ya moithuti. Go fihlelela seo, o
swanete go leka go:
_ Hweta tekatekano ya direrwa le merero ta go kgahla baemane le basetsana, le baithuti ba magaeng le
ditoropong - le merero ya go kopanya baithuti ba go fapafapana
_ Kgetha direrwa ta maleba mo maphelong a baithuti, le ta go ba goga maikutlo ka go tweleta teo ba sa di
tsebego. Mohlala, ba ka ithuta ka ga dinaga te dingwe le dito ta tona
_ Hlaola merero le direrwa ta go kgokagana le Ditetelo te bohloklwa ta go hlabolla. Mohlala, baithuti ba
swanete go kgatha tema mererong ya ditokelo ta botho le merero ya tikologo, bjalo ka merero ya bodiidi,
HIV/AIDS, go ba le mobu/naga le tirio ya meetse.
Ditokelo ta botho le merero ya tikologo
Dipolelo ke sebeta se bohlokwa go fihlelela ditokelo ta botho le merero ya tikologo. Ka maemo a kelo a tona
Setatamente sa area ya go ithuta dipolelo se hlabolla sebeta seo go fihlela bokgoni bja magomong. Baithuti ba
swanete go tseba dipolelo te pedi goba dipolelonti ka tshwanelo gobane di na le ditlabakelo te bohlokwa ta
go kgontha go tseba lefase le ba phelago go lona go akaretwa le dingwalwa ta molomo le ta go ngwalwa ta
mabapi le lona. Ba swanete go kgona go tsinkela dingwalwa teo le gore ba kgone go di ngwalolla ka tsela ya
go godia ddikgonagalo ta go nyalelana le ditokelo ta botho le merero ya tikologo.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Matseno
10
KGAOLO YA 2
SEHLOPHA SA TLASE
(DIKREITI TA R-3)
MATSENO
Baithuti ka moka ba tla sekolong ba ete ba na le tsebo ye e rilego ya godimo ya polelo ya bona ya ka gae. Ba
tla ba ete ba e hlabolote ka tirianommogo le ba bangwe mo gae mabapi le kamano ya tlhokomelo, kgodio le
ka tsela ya dipapadi.
Ka lebaka la gore ditikologo ta ka gae di a fapana, tsebo yeo bana ba tlago le yona sekolong le yona e a fapana.
Le ge go le bjalo seo ba tlago ba se tseba se swanete go diriwa ka botlalo mo tlhabollong ya bona ge ba dute
ba gola le ge ba rutwa polelo. Ye ke yona kgwekgwe ya go gola ga bona, le go hlakana le ba bangwe le go
fihlelela thuto le tikologo ya bona.
Mo karolong ye e latelago, re hlaloa merero ye e latelago ka boripana:
_ Tsebo ye baithuti ba tlago le yona;
_ Ditikologo ta go ithuta; le
_ Dikokwane le mekgwa ta tlhahlo malebana le kharikhulamo.
Nepio
Ge baithuti ba tsena Dikreiting ta R le 1 ba be ba ete ba ithutile kutwana ka go theeleta fela ka tsebe, ebile
ba kgona go bolela ka go lokologa le ka sebete ka ditsela te di fapafapanego. Ba ete ba antwe seto,
ditlwaelo le tsebo teo ba di humanego ka gae. Phapoiborutelo e swanete go ba lefelo leo le bjalago lethabo le
tlhompho gape le be le okete seo baithuti ba se tsebago.
Tlhabollo ya polelo bjalo ka tshepeto ye bosele
Dikokwane ta go hlahla go ithuta le go ruta ka go ngwala le go bala mo go kharikhulamo ye di lebane le
tlhabollo ya polelo ka mokgwa wa tshepeto ka boiketlo le ka tlhokomelo. Diphoo ke selo se se sa makatego,
ka go realo di fetoga karolo ya tshepeto ya polelo ya baithuti ka mokgwa wa thekgo. Ke ka yona tsela yeo
bokgoni bja baithuti bo bjalwago gannyane gannyane ka nepagalo, ka ge baithuti ba tla be ba na le dibaka ta go
diria le go hlabolla mabokgoni a polelo.
Mokgwatekatekano wa tlhabollo wa go bala le go ngwala
Mo go kharikhulamo ye, re diriite 'mokgwatekatekano' wa tlhabollo ya go bala le go ngwala. Go na le
tekatekano ka gobane mokgwa wo o eta seo baithuti ba nyakago go se tseba ka go ithuta ka go bala le go
ngwala ka tshwanelo. O ba uumeta go bala dipuku ta mmakgonthe le go ngwalela merero ya mmakgonthe,
gomme godimo ga fao o eta tirio ya medumo. Te ka moka ke teo moithuti a hlologelago go di tseba le go di
dira ka maikemieto a go ithuta go bala le go ngwala ka katlego. Go bala go upa go tlogela 'mokgwa wa go
itokieta go bala', woo o bego o hlaloa gore baithuti ga se ba be ba butwa go thoma go ithuta go bala le go
ngwala go fihlela ge ba kgona go itirela mabokgonithui ao, bjalo ka kgethologanyo ya go theeleta le ya go
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
11
Sepedi - Polelo ya ka gae
bogela, le gore ba be ba hlabolote mabokgoni a monagano go fihlela kgatong ye e rilego. Ka
mokgwatekatekano mabokgoni ao:
_ Ga se a swanela go ba gona pele ga ge moithuti a ka thoma go bala le go ngwala; le go
_ A swanete go hlabollwa ge moithuti a dute a gola go ya ka maitemogelo a gagwe.
Go bopa tsebo
Kharikhulamo ya dipolelo e amogela gore baithuti ba thoma go hlabolla tsebo ya polelo ya go ngwalwa go tloga
mola ba thomago go kopana le merero ya mohuta woo ya go ngwala le go bala ka gae, tikologong ya kgauswi ga
bona, le nakong ya pele ga ge ba eya sekolong. Go tweta pele tshepeto ye, re swanete go dira
phapoiborutelo lefelo la go hlohleleta baithuti go ba le mabokgoni a bobadi le bongwadi.
Go hlohleleta tiragato (go itirela)
Kharikhulamo e bolela gore re swanete go:
_ Hlohleleta le go thekga baithuti go bala ka go phatlalala (ka bobona le ba bangwe);
_ Fa baithuti dibaka ta go ngwala le go hlabolla tlotlontu ya bona le tirio ya polelo kgafetakgafeta;le go
_ Thua baithuti go ikhweleta dithekniki le mekgwa ye mengwe ya go ba thua go ngwala mantu, mohlala:
 Tlhabollo ya mabokgoni a go fapafapana a go lemoga lentu le go kweia, bjalo ka temogo ya fonemi (go
lemoga medumo ya polelo);
 Tsebo ya kwano ya medumo ya ditlhaka (difonemi); le go
 Tsebo ya tswalano (go bea mmogo ditlhaka te pedi goba te tharo go bopa modumo).
Ditetelo ta go tsenelana ta go ithuta
Ditetelo ta go ithuta di tla lemogwa ge di diriana mmogo mo tlhabollong ya polelo ya baithuti. Mo mathomong
a maemo a kelo, re iinte mehlala ya dingwalwa (ta molomo/go ngwalwa/go bogelwa le
multimedia/dipolelotiriwanti) ta go kgontha baithuti le barutii go dira tiragalo ya go tsenelana. Gopola gore
ga se go letelwe gore baithuti ba bolele polelo yeo ba sego ba e kwa e bolelwa, goba gona go e ngwala goba
gona go ngwala sengwalwa seo ba sego ba se ngwala goba ba se bona.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
12
DITETELO TA GO ITHUTA
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta
Moithuti o kgona go theeleta tshedimoo le boithabio, gomme a amega ka tshwanelo le ka tsenelelo mo
bophelong ka kakareto:
Baithuti ba tla sekolong ba ete ba na le tsebo le bokgoni bja go theeleta teo di swanetego go thumeletwa
gore e tle e be motheo wa go ithuta mabokgoni a go bolela, go bala, go lebelediia (bogela) le go ngwala. Go
kgona go theeleta ke motheo wo o tiilego wa go ithuta le go bopa setswalle sa go hlomphega. Ka go theeleta
baithuti ba kgona go kweia dipolelo le dito te dingwe ta bona le ta ba bangwe.
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bolela
Moithuti o kgona go bolela ka boitshepo le ka tshwanelo ge a gola mo bophelong ka kakareto:
Baithuti ba swanetego go kgona go omia mabokgoni a go bolela ka tshwanelo go phatlalala le merero ya
seto le ya dipolelo. Ba swanete go ithuta ka boitemogelo go lemoga gore dipolelotiriwanti di na le mohola
go motho le go sethaba. Ba swanete go ithuta go bolela le go bolediana le batho ba go ba le ditlabakelo ta
polelo le go hlompha dinyakwa ta yona.
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela
Moithuti o kgona go bala le go bogela tshedimoo le boipshino gomme a kgona go iphetolela ka tshwanelo
le ka tsinkelo mererong ya bokgabo, seto le maikutlo dingwalweng:
Go balela tsebo ke taba ye bohlokwa ya tetelo ye. Ditselanatselana le mankana ka moka a go ruta bana go bala
ka kweio a swanete go hlokomelwa. Go bala ka kakareto (go akaretwa dingwalwa ta go bogelwa le ta
dipolelotiriwanti/multimedia go bohlokwa mo tlhabollong ya polelo, go ithuteng go ngwala, boipshino, le go
ba le tsebo ya tikologo ya moithuti.
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le ta boikgopolelo a lebelete
mafapha a a fapanego:
Baithuti ba Sehlopha sa Tlase ba ithuta go fihlelela tetelo ye. Ba lemoga gore tlhaloo e tliwa ke seo se
ngwadilwego le gore seo se ngwadilwego ke bona go bonolo gore ba se kweie. Ba hlabolla mabokgoni a
mongwalo gore ba kgone go ngwala dikakanyo le dikgopolo ta bona ka bolokologi gore bona gammogo le ba
bangwe ba kgone go di bala. Ba ithuta go omia mopeleto le maswaodikga polelong ge ba ngwala gore teo ba
di ngwalago di balege. Ba ithuta gore go ngwala ke tshepeto ya go akaretwa, go ngwala pele ga go ithuta go
ngwala, le go eleleta go ngwala. Mo kharikhulamong go hlohleletwa mokgwa wa go kgeregela go ngwala ntle
le melawana. Wona o akareta gape le magato a a farologanego a go swana le mongwalo wa kgale,
mongwalokakanywa, poeleto, borulaganyi le bokgatii.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
13
Sepedi - Polelo ya ka gae
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia
Moithuti o kgona go omia polelo go nagana le go gopodiia ka go realo a hweta tsebo, yeo a tlogo e
beakanya le go e diria go ithuta:
Mabokgoni a a hlalowago mo tetelong ye, ke karolo ya merero ka moka ya go ithuta polelo. Lebaka la go a
akareta mo go tetelo ya go ithuta e nnoi, le lebane le go bontha bohlokwa bja ona mo tlhabollong ya polelo go
phatlalala le kharikhulamo. Dipolelo di ka hlalowa bjalo ka kgothwana ya area ya go ithuta. Mabokgoni ao a
dira gore baithuti ba kgone go ithuta dithuto ka moka. Ka tsela yeo barutii ba swanete go twela pele go
hlabolla, go thekga le go logaganya dibeta ta polelo ka go nagana le go gopodiia. Taba yeo ga se e swanele
go dirwa e nnoi, baithuti ba swanete go diria mabokgoni ao mo go diarea ka moka ta go ithuta.
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego sa polelo le tirio ya yona
Moithuti o kgona go diria medumo, mantu le thutapolelo go kgona go ngwala le go hlaloa dingwalwa:
Baithuti ba tla thoma go lemoga ka fao polelo e omago ka gona. Ba tla thoma go hlabolla polelo yeo ba
bolelago ka yona mmogo. Mohlala, ba tla ithuta le go diria mareo a go swana le modumo, senoko, lentu,
lefoko le khuto. Seo se tla ba kgontha go ahlaahla le go nagana ka ga dilo go swana le ka fao mantu a
peletwago le ka fao mafoko a bopago le go swaiwa ka gona.
Maemo a Kelo le Dingwalwa
Ela Hloko
_ Mo dikarolong te di latelago, maemo a kelo a tetelo ye nngwe le ye nngwe a tla fiwa kreiti ye nngwe le ye
nngwe. Mo mathomong a kreiti ye nngwe le ye nngwe, re tla fa mehlala ya dingwalwa ta go ka diriwa go
logaganya polelo ye e rutwago, mehlala yeo ga se yona fela, ka go realo go ka oketwa le ka ya gago ka go
kgetha ye e nepagetego dingwalweng te di filwego.
_ Baruti ba swanete go gopola gore ga se baithuti ka moka bao ba bilego le sebaka sa go ithuta Kreiti ya R.
Dikgopolo, mabokgoni le dithekniki ta Kreiti ya R di swanete go rutwa le go logaganywa le Kreiti ya 1.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
14
MAEMO A KELO GO KREITI YA R
Mo dikarolong te di latelago, Maemo a Kelo a Tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta a tla thoma kreiting
ye nngwe le ye nngwe. Go tla fiwa mehlala ya dingwalwa teo di tlogo diriwa go logaganya polelo ya go ithuta.
Ye ga se mehlala ye e ka fiwago fela, ka gobane morutii a ka tlaleleta ka ya gagwe ka go kgetha dingwalwa
ta maleba.
Kreiti ya R
Dingwalwa te di iintwego
Dingwalwa ta molomo:
_ Dikanegelo (ganti ta go diragatwa go akaretwa dikoana teo baithuti ba di opelago mmogo)
_ Ditaelo te bothatana ta go bontha go gola ga bona
_ Dithaloko
_ Ditlhaloo te bonolwana
_ Dikoa
_ Dipapadiane
Dingwalwa ta go bonwa/go ngwalwa:
_ Dikanegelo ta diswantho le dipuku ta matseno a bonolo
_ Diswantho ta papadi ka mantu
_ Dipapato ta go tsebega le dipostara
_ Dinepe
Multimedia/dipolelotiriwanti:
_ Thelebiene
_ Difilimi ta bana
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
15
Sepedi - Polelo ya ka gae
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
16
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
17
Kreiti ya R
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 1
GO THEELETA
Moithuti o kgona go theeleta tshedimoo
le boithabio, gomme a amega ka
tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka
kakareto
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Theeleta dipotio, ditaelo le ditsebio ka hloko
gomme a araba ka tshwanelo.
_ Laeta mekgwa ye mebotse ya go theeleta ka go se
tsene bangwe ka ganong ge ba bolela, ka go emela
sebaka sa bona sa go bolela le go botia dipotio fao
ba sego ba kweia.
_ Theeleta dingwalwa ta bomolomo ka boipshino
(dikoa, dipapadiane, direto te kopana le
dikanegelokopana te bonolo) le go bontha kweio
ya go:
 diragata dikarolo te dingwe ta kanegelo goba
koa;
 opela dikhorase mmogo ka tshwanelo (go se
aete);
 beakanya diswantho ka tatelano ya maleba;
 thala diswantho ta kanegelo, koa goba
papadiane; le go
 ngwala ditaba ka botlalo le go fa kgopolokgolo ya
sengwalwa sa bomolomo.
_ Hlabolla temogo ya medumo:
 lemoga gore mantu a bopilwe ka medumo;
 lemoga phapano gare ga medumo ya go fapana,
kudu mo mathomong le mo mafelelong a mantu;
 lemoga mantu a go ba le morethetho mo
diretokoaneng (mohlala, Antutulele);
 hlaramolla mafoko a go bolelwa ka dikarolo ta
mantu (ka go diria mantu a senoko se tee mo
mathomong); le go
 hlaramolla mantu a go bolelwa a dinokonti ka
dinoko (mohlala, ba-na, se-le-pe) ka go phaphatha
diatla, goba go leta moropana.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
18
Kreiti ya R
Maemo a Kelo
GO BOLELA
Baithuti ba tla bolediana ka boitshepo le
bokgoni ge ba bolela bophelong ka
kakareto
Tetelo ya go ithuta ya 2
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bolela ka ga ba lapa le bagwera.
_ Ntha maikutlo a gagwe, a batho ba nnete goba a
batho ba maikgopolelo.
_ Opela dikoa le go reta diretokoana.
_ Ntha maikutlo a gagwe, a batho ba nnete goba a batho
ba maikgopolelo.
_ Opela dikoa le go reta diretokoana.
_ Diria polelo ya go inaganela go tweleta
dipapadi/dithaloko (mohlala, go bopa nyepollantu).
_ Kgatha tema ka sebete le go logagana mmogo
sehlopheng.
_ Kgatha tema mererong ya go fapafapana go swana le
polediano ka mogala.
_ Ia melaeta ka tshwanelo.
_ Anegela ba bangwe dikanegelo ka mantu a gagwe.
_ Botia dipotio ge a sa kweie goba ge a nyaka
shedimoo le ka go fetola dipotio teo a di botiwago
ka tshwanelo.
_ Tweleta maitemogelo a gagwe.
_ Bontha go amega ge a bolela le ba bangwe.
_ Bolediana le batho go ya ka merero ye e itego.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
19
Kreiti ya R
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 3
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria mokgwabogelwa go tweleta tlhaloo ka go:
 hlokomediia diswantho le dinepe go lemoga
selonepiwa gammogo le maitemogelo;
 hlaola seswantho goba selo ka go diria
bokamorago/ boto;
 hlatholla dikanegelo ta diswantho;
 kwantha diswantho le mantu; le go
 diria diswantho go kweia ditema te di rilego
ta dikanegelo te bonolo ka dipukung.
_ Go kgatha tema bobading:
 swara puku ka tshwanelo, phetla matlakala a yona
ka tshwanelo, bogela mantu le diswantho ka go
kweia kamano magareng ga tona gomme a dirie
diswantho go bopa dikgopolo.
_ Kgethologanya diswantho go kgatio, mohlala, ka go
bontha mantu go feta go laeta diswantho ge go
balwa.
_ Tweleta tlhaloo ya sengwalwa sa go ngwalwa ka
go:
 kweia maikemiito a kgatio - ao a nago le
tlhaloo (mohlala, gore lentu la go ngwalwa le ka
bontha leina la gagwe);
 bala ka sehlopha le morutii; le go
 diria maitemogelo a gagwe ge a bala le morutii,
go bogela thelebiene goba seswantho.
_ Hlaloa, a efa dikakanyo ka ga baanegwa mo
dikanegelong goba mananeong a thelebiene.
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
20
Kreiti ya R
Maemo a Kelo
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Tetelo ya go ithuta ya 3
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Thoma go hlabolla temogo ya modumo:
 lemoga medumo ya tumammogo le tumanoi ye
mekopana;
 lemoga, a efa maina a ditlhaka te dingwe ta
alfabete go swana le tlhaka yeo leina la gagwe le
thomago ka yona; le go
 lemoga mantu a go duma mmogo mo diretwaneng
ta bana ta go tsebega gape le dikoa.
_ Thoma go hlabolla temogo ya modumo:
 lemoga tumammogo ya mathomo le modumo wo
mokopana wa tumanoi;
 lemoga, a efa ditlhaka maina a alfabete bjalo ka
tlhaka ye e thomago leina la gagwe; le go
 lemoga mantu a a nago le morumokwano wa go
swana mo diretokoaneng le dikoeng.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
21
Kreiti ya R
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo
GO NGWALA
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e
fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le
ta boikgopolelo, a lebelete mafapha a a
fapafapanego
Tetelo ya go ithuta ya 4
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ngwala ka boitemogelo ka go:
 hlama le go omia dithalwa go tweleta melaeta
bjalo ka karolo ya mathomo ya go ngwala;
 hlama ditlhaka ka mekgwa ye e fapafapanego
(mohlala, ka go diria mmele wa gagwe go bontha
dibopego ka go ngwala fase ka seatleng);
 kweia gore go ngwala le go thala diswantho go a
fapana;
 'ngwala' le go botia ba bangwe gore ba fe
tlhaloo ya seo se ngwadilwego;
 bolela ka teo ba di 'ngwadilego' goba di
thadilwego;
 diragata polediano ya molaeta (mohlala, mogala,
lenaneo la go reka ka lebenkeleng);
 diria dinomoro le ditlhaka teo ba di tsebago go
emela polelo, kudu ditlhaka ta go bopa leina goba
mengwaga ya gagwe;
 bala maitekelo a gagwe a bongwadi ge a kgopelwa
go dira bjalo;
 bontha maitekelo a gagwe a bongwadi ka go
lemoga tsela ya bjona, (mohlala, go thoma go
ngwala ka letsogong la nngele, go ya go la go ja,
go tloga godimo go ya fase);
 ngwalolla kgatio ya tikologo (mohlala, maswao a
dipapato);
 itekela go ngwala dibopego ta go tlwaelega ka go
diria ditlhaka teo a di tsebago (mohlala, mananeo
melaeta goba ditlhaka); le go
 kgona go diria dibeta ta bongwadi, bjalo ka
phensele, pene, rula).
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
22
Kreiti ya R
Maemo a Kelo
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla omia polelo go nagana le
go gopodiia ka go realo a hweta tsebo
yeo a tlogo e beakanya le go e diria go
ithuta
Tetelo ya go ithuta ya 5
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go hlabolla dikgopolo:
 bontha tsebo ya dikgopolo ya go hlabologa bjalo
ka bonti, bogolo, sebopego, mmala, nako, ngwaga,
tatelano.
_ Diria polelo go nagana le go gopodiia:
 hlaola le go hlaloa ditshwano le diphapano;
 kwantha dilo ta go nyalelana le go di bapeta le
dilo ta go fapana le tona;
 hlopha dilo (mohlala, tsenya dibapadiane ka moka
ka lepokising, dipuku mo rakeng, dikrayoni ka
dithining); le go
 hlaola dikarolwana ta go bopa karolokgolo
(mohlala, dikarolo ta mmele).
_ Diria polelo go nyakiia le go nyankurela:
 botia dipotio go hweta tlhaloo;
 efa tlhaloo go thua go rarolla mathata;
 efa ditlhaloo le ditharollo; le go
 rarolla le go feleleta dinyepollantu.
_ Go sepeta tshedimoo:
 hlaola tshedimoo ye e nyakegago go twa
tlhaloong.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
23
Kreiti ya R
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo
SEBOPEGO LE TIRIO YA POLELO
Moithuti o kgona go diria medumo,
mantu le thutapolelo go hlohleleta
tlhathollo ya dingwalwa
Tetelo ya go ithuta ya 6
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Lemoga medumo ya ditlhaka le mantu:
 lemoga gore mantu a bopilwe ka medumo;
 lemoga medumo ya mathomong ya mantu a
mangwe, le go
 aroganya dinokonti ta mantu a go bolelwa ka
dinoko (mohlala, go bala dinoko ka mokgwa wa go
phaphatha diatla goba go leta moropa, bjalo ka bana,
se-ko-lo).
_ omana le mantu:
 mo dipolelong ta Afrika go lemogwa dihlogo ta
go bopa ke mantu, mohlala, sekolo;
 sehlopha sa mantu, mohlala, mantu a
morumokwano; le go
 hlaola lentu, tlhaka le sekgoba kgationg.
_ omana le mafoko:
 kgokaganya dikgopolo ka go diria ditlhaloo le
mantutiragato.
_ omana le sengwalwa:
 bolela ka ga dingwalwa (mohlala, dikanegelo) ka go
diria mareo a go swana le mathomo, bogare le
mafelo.
_ Diria polelo go hlatholla:
 diria polelo go hlaloa merero ya leago (mohlala,
hle, nthue); le go
 hlaola tlhaloo go kgokagana ka go fetola segalo sa
lentu.
_ Diria polelokakanywa/tiragatwa, mohlala, modumo,
lentu, tlhaka, morumokwano, mathomo, bogare, mafelelo.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
24
MAEMO A KELO LE DINGWALWA MO GO DIKREITI TA 1 - 3
Mo dikarolong te di latelago, Maemo a Kelo a Tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta a tla thoma kreiting
ye nngwe le ye nngwe. Go tla fiwa mehlala ya dingwalwa teo di tlogo diriwa go logaganya polelo ya go ithuta.
Ye ga se mehlala ye e ka fiwago fela, ka gobane morutii a ka tlaleleta ka ya gagwe ka go kgetha dingwalwa
ta maleba.
Kreiti ya 1
Dingwalwa te di iintwego
Bomolomo:
_ Dikanegelo (mohlala, dikanegelo, dinonwane te kopana)
_ Ditaelo te bothatana ta go gola ga bana
_ Dipapadiane
_ Ditlhaloo te bonolo
_ Dikoanatheto
_ Dikoa
_ Direto
_ Dipapadi
Diswantho/dibogelwa le dingwalwa:
_ Dikanegelo te bonolo
_ Mananeo (a go reka)
_ Ditaelo (go bopa kgongwana ka letsopa)
_ Ditlhaloo te bonolo
_ Tshedimoo ye bonolo ya dingwalwa, mohlala dipuku ta diphoofolo, dibopego, dikgopa
_ Dinyepollo ta mantu te bonolo (mmetse)
_ Direto
_ Dipapadi (ta diketo)
_ Dipuku ta diswantho
_ Diswantho ta dinyepollo
_ Dithate te bonolo
_ Dipuku ta methopo (dipukuntu)
Multimedia/dipolelotiriwanti:
_ Thelebiene
_ Difilimi ta bana
_ Divideo, di-CD-romo le inthanete (ge di le gona)
_ Ditaba: Barutii ba swanete go lemoga gore baithuti ka moka ba swanete go be ba dirile Kreiti ya R.
Dikgopolo, mabokgoni le mekgwa ya Kreiti ya R di swanete go rutwa di be di logaganywe mo go Kreiti ya
1.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
25
Sepedi - Polelo ya ka gae
Kreiti 2
Dingwalwa te di iintwego
Bomolomo:
_ Dikanegelo (mohlala, dikanegelo, dinonwane te kopana)
_ Ditaelo te bothatana ta go gola ga bana
_ Mananeo
_ Ditiragalo ta dikanegelo
_ Ditlhaloo te bonolo
_ Dipolediano le dipolelo
_ Dipapadiane
_ Dikoa
_ Direto
_ Dipapadi
_ Digatii (mohlala, ta dikanegelo ta radio)
_ Dipapato ta go tsebega
_ Dithai le metlae
Diswantho/dibogelwa le dingwalwa:
_ Dipuku (ta saense le te e sego ta saense)
_ Ditaelo
_ Melao (mehlala, ya dipapadi
_ Mananeo
_ Ditaleto
_ Dikarata ta madume
_ Difoka (ta diphadiano)
_ Dithate
_ Dikrafo
_ Nyepollo ya mantu
_ Dinepe
Multimedia/dipolelotiriwanti:
_ Thelebiene
_ Difilimi ta bana
_ Divideo, di-CD-romo le inthanete (ge di le gona)
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
26
Kreiti 3
Dingwalwa te di iintwego
Bomolomo:
_ Dikanegelo (mohlala, dikanegelo, dinonwane te kopana)
_ Ditaelo te bothatana ta go gola ga bana
_ Mananeo
_ Ditiragalo ta dikanegelo
_ Ditlhaloo
_ Dipolediano le dipolelo
_ Dikoa
_ Direto
_ Dipapadi
_ Dithai le metlae
_ Kgao ya radio (dikanegelo, ditsebio, ditaba, boso, dipolediano)
Diswantho/dibogelwa le dingwalwa:
_ Dipuku ta saense le te e sego ta saense
_ Dikgatiobaka
_ Methopo, mohlala, dipukuntu
_ Diensaeklopedia ta bana, dipuku ta saense ta diarea te dingwe
_ Ditafola ta dithupane le methopo
_ Ditshwaotshwao te bonolo
_ Diphamfolete
_ Dipapato
_ Difomo ta go tlatwa (phadiano)
_ Dipukutati
_ Dikgatiobaka
_ Metlae
_ Dinepe
_ Diswantho
_ Diswanthotlhohleletwa
Multimedia/dipolelotiriwanti:
_ Thelebiene
_ Difilimi ta bana
_ Divideo, di-CD-romo le inthanete (ge di le gona)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
27
Sepedi - Polelo ya ka gae
GO THEELETA
Moithuti o kgona go theeleta tshedimoo
le boithabio, gomme a amega ka
tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
28
Kreiti ya 1
Tetelo ya go ithuta ya 1 Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Theeleta ditaelo le ditsebio ka hloko gomme a araba
ka tshwanelo.
_ Laeta mekgwa ye mebotse ya go theeleta ka go se
tsene bangwe ka ganong ge ba bolela, ka go emela
sebaka sa bona sa go bolela le go botia dipotio fao
ba sego ba kweia go nyaka kweio.
_ Theeleta dingwalwa ta bomolomo ka boipshino
(dikoa, dipapadiane, direto te kopana le
dikanegelokopana te bonolo) le go bontha kweio
ya go:
 diragata dikarolo ta kanegelo, koa goba
seretokoana
 opela dikhorase mmogo ka tshwanelo (go se
aete);
 kgokaganya tatelano ya dikgopolo ka go boela
morago;
 thala diswantho ta kanegelo, koa goba
papadiane;
 ngwala ditaba ka botlalo le go fa kgopolokgolo ya
sengwalwa sa bomolomo;
 araba dipotio ka bophara ka ga kanegelo; le go
 ntha maikutlo ka ga kanegelo.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
29
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Theeleta lebaka le letelele (ka tlhokomelo ye
kgolo) gomme a kgona go latela ditaelo ka
tshwanelo.
_ Laeta mekgwa ye mebotse ya go theeleta ka go
se tsene bangwe ka ganong ge ba bolela, ka go
emela sebaka sa bona sa go bolela le go botia
dipotio fao ba sego ba kweia go nyaka
kweio le tshwaotshwao ka te a di kwelego, ge
go nyakega.
_ Theeleta dikanegelo, direto, dikoa le dingwalwa
te dingwe ta bomolomo ka boipshino le go
bontha kweio ya go:
 theeleta taba goba kgopolokgolo;
 theeleta ka botlalo;
 akanya seo se tlogo direga;
 kgokaganya tatelano ya ditiragalo goba
dikgopolo sengwalong sa bomolomo;
 thala diswantho go hlaloa dingwalo ta
bomolomo ka kweio le go di ngwala ka
mantu a gagwe;
 araba dipotio ka ga dingwalwa ta
bomolomo;
 ntha maikutlo ka ga kanegelo ka go fa
mabaka; le go
 rulaganya lebaka le pheleto sengwalweng sa
bomolomo.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Theeleta ka hloko le go kgona go latela ditaelo
te di mo lekanego ka tshwanelo.
_ Laeta mekgwa ye mebotse ya go theeleta ka go
se tsene bangwe ka ganong ge ba bolela, ka go
emela sebaka sa bona sa go bolela le go botia
dipotio fao ba sego ba kweia go nyaka
kweio le go kgona go akareta goba go fa
ditshwaotshwao ka te a di kwelego.
_ Lemoga, a bontha tlhompho dipolelong ka go
fapafapana.
GO THEELETA
Moithuti o kgona go theeleta tshedimoo
le boithabio, gomme a amega ka
tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
30
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 1
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Theeleta dithai le metlae ka boipshino le go di araba
ka tshwanelo.
_ Theeleta melaeta le go e kgokaganya ka tshwanelo:
 lemoga kgopolokgolo ye bohlokwa mo kanegelong.
_ Hlabolla temogo ya medumo:
 lemoga phapano gare ga medumo ya go fapana,
kudu mo mathomong le mo mafelelong a mantu;
 lemoga mantu a go ba le morethetho mo
diretokoaneng (mohlala, Antutulele); le go
 lemoga botee le bonti mantung a mangwe
(meetse, mahlatse, bokgoni).
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Theeleta dithai le metlae ka boipshino le go di
araba ka tshwanelo.
_ Theeleta seboledi se se sa bonalego (se lego
mogaleng) gomme a fetola dipotio le go
amogela ditaelo.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
31
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Theeleta dikanegelo, direto, dikoa le dingwalwa
te dingwe ta bomolomo ka boipshino le go
bontha kweio ya go:
 theeleta taba goba kgopolokgolo;
 theeleta ka botlalo;
 akanya seo se tlogo direga;
 kgokaganya tatelano ya ditiragalo goba
dikgopolo sengwalong sa bomolomo;
 araba dipotio ka ga dingwalo ta bomolomo;
 ntha maikutlo ka ga kanegelo ka go fa
mabaka;
 rulaganya lebaka le pheleto sengwalong sa
bomolomo; le go
 theeleta dithai le metlae ka boipshino le go di
araba ka tshwanelo.
_ Theeleta seboledi se se sa bonalego (se le ka
radiong, inthakhomong) gomme a fetola dipotio
le go amogela ditaelo.
GO BOLELA
Baithuti ba tla bolediana ka boitshepo le
bokgoni ge ba bolela bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
32
Kreiti ya 1
Tetelo ya go ithuta ya 2 Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bolela ka ga maitemogelo, maikutlo le ditaba teo di
mo amago.
_ Kgokaganya dikgopolo ka go diria ditlhaloo le
mantu a go goga edi.
_ Opela, reta le go diragata le go ekia dikoa direto le
diretokoana.
_ Diria polelo ya go inaganela go tweleta
dipapadi/dithaloko (mohlala, go bopa nyepollantu).
_ Kgatha tema ka sebete ka phapoing le ditherianong
ka dihlopha, go botia dipotio le go amega ke
maikutlo malebana le ditokelo ta ba bangwe.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
33
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Anega ka ga boitemogelo bja gagwe le ka ga
ditiragalokakareto le go ntha maikutlo le
dikakanyo ka ga tona.
_ Hlama, a anega dikanegelo te bonolo ta go ba le
mathomo, bogare le mafelelo ka go diria
polelotlhaloo, go kgaogana le poeleto le go
lemoga dikarolo ta thulaganyo le semelo sa
moanegwa.
_ Diria polelo ya maikgopolelo go tweleta dithai
le metlae, go itlhamela direto le go diria mantu
a dipolelo te dingwe ge a bolela.
_ Diria dika le maswaodikga ta go fapana ge a
anega kanegelo.
_ Kgatha tema ka phapoingborutelo le mo
ditherianong ta dihlopha le ditherianong ka
phapoingborutelo:
 hlohleleta direrwa/ditaba ditherianong ta
sehlopha;
 kgatha tema ka go botia dipotio ta maleba;
 iinya le go oketa dikgopolo ka dipolediano;
 bontha a angwa ke ditokelo le maikutlo a ba
bangwe; le go
 akareta moomo wa sehlopha.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Anega ka ga boitemogolo bja gagwe le ka ga ditiragalokakareto.
_ Hlama, a anega dikanegelo te bonolo ta go ba le
mathomo, bogare le mafelelo ka go diria
diswanthothui ge go nyakega.
_ Diria polelo ya maikgopolelo go tweleta dithai
le metlae, nyepollantu le go hlama diretokoana.
_ Kgatha tema ka sebetele go logagana mmogo
sehlopheng.
_ Kgatha tema ka phaposingborutelo le mo
ditherianong ta dihlopha go swana le
dipolediano ka go:
 hlohleleta direrwa/ditaba ditherianong ta
sehlopha;
 kgatha tema ka go botia dipotio ta maleba;
 iinya le go oketa dikgopolo ka dipolediano;
 bontha o angwa ke ditokelo le maikutlo a ba
bangwe;
 bega ka ga moomo wa sehlopha;
 botia dipotio go hweta tshedimoo;
 araba dipotio ka go fa mabaka a tona; le go
 fa pego ya mmakgonthe go ba bangwe.
GO BOLELA
Baithuti ba tla bolediana ka boitshepo le
bokgoni ge ba bolela bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
34
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 2
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ia melaeta ka tshwanelo.
_ Anega ka ga boitemogelo ka tatelano.
_ Araba dipotio ta go botiwa ke batheeleti.
_ Anega kanegelokopana ya go tsebega ya go ba le
mathomo, bogare le mafelelo ka go diria
diswanthothui ge go nyakega.
_ Bega legatong la sehlopha morago ga moomo wa
sehlopha.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo ya maleba mererong ya go
fapafapana (mohlala, go kgopela tshwarelo) mo
bathong ba go fapana (go bolediana le batho, go
kgatha tema).
_ iinya ditsela ta go rarolla mathata.
_ Diria modumo le segalo ta tshwanelo, mohlala,
go bolelela fase le mogweragwe ka
phapoingborutelo le go bolelela godimo le
bagwera ka lepatlelong.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bolediana le batho go ya ka merero ye e itego.
_ Dira ditweleto ta bomolomo (mohlala, ka ga
taba/sererwa, ka ga go swara dipolediano ta
nyakiio, go begela sehlopha sa banyakiii):
 ka thekgo le tlhahlo ya go twa go morutii,
hlabolla ditselatlhahlo ta ka
phapoingborutelo ka mokgwa wo mokaone;
 hlaloa seo a yago go se tweleta ka go fa
mabaka;
 diria dithuabogelwa go thekga ditweleti ta
bomolomo; le go
 diria mekgwa ya motheo go uumeta.
_ Batheeleti (mohlala, go kopana thwi):
 fetolafetola modumo le segalo sa lentu.
_ Botia dipotio go hweta tshedimoo.
_ Araba dipotio ka go fa mabaka a tona.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
35
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
GO BOLELA
Baithuti ba tla bolediana ka boitshepo le
bokgoni ge ba bolela bophelong ka
kakareto
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo ka tshwanelo mererong le bathong ba go
fapafapana:
 botia moeti wa motho yo mogolo dipotio ka mo
phapoingborutelo;
 kgatha tema mererong ya mmakgonthe go swana le
go dira segwera; le go
 fapafapanya segalo le go oketa modumo wa
lentu.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
36
Kreiti ya 1
Tetelo ya go ithuta ya 2
(e twela pele)
Maemo a Kelo
(Ga go sa na maemo a Kelo a tetelo ye ya go ithuta
mo kreiting ye)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
37
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Fa pego ya mmakgonthe go ba bangwe.
_ uumeta baithuti go ba le bokgoni bja leago.
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
38
Kreiti ya 1
Tetelo ya go ithuta ya 3 Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria mokgwabogelwa go tweleta tlhaloo ka go:
 akanya go ya ka letlakalantle la puku seo se
bolelwago ke kanegelo;
 diria diswantho go kweia ditema te di rilego
ta dikanegelo te bonolo ka dipukung;
 diria diswantho go hlatholla tlhaloo ya seo se
bolelwago ke kanegelo le go anega kanegelo yeo;
le go
 hlatholla tshedimoo go akaretwa ditafola le
diswantho ta dikrafo te bonolo ta go twelela
kgationg, polelotiriweng le dipapatong ta go
swana le khalentara/almanaka le mananeo le
dipostara ta HIV/AIDS.
_ Go kgatha tema bobading:
 swara puku ka tshwanelo;
 phetla matlakala a yona ka tshwanelo;
 bogela mantu le diswantho; le go
 diria diswantho go bopa dikgopolo.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria mokgwabogelwa go tweleta tlhaloo ka
go:
 akanya go ya ka letlakalantle la puku seo se
bolelwago ke kanegelo; le go
 mabapi le diswantho gatia polelotiriwa
gomme a bapate ka go:
??hlatholla molaeta mogolo Kgetha
maikemieto, batheeleti le fao di ka
hwetwago gona, le go
??hlaloa go amega mabapi le go gatia
diswantho ta polelotiriwa.
_ Tweleta tlhaloo ya sengwalwa sa go ngwalwa
ka go:
 bala kanegelo ka boyena goba le morutii le ka
go:
??hlaloa kgopolokgolo,
??kgetha ditaba te bohlokwa (mohlala,
baanegwagolo, tatelano ya ditiragalo,
tikologo),
??hlaola ka go ahlaahla mehola ya seto
kanegelong,
??kgetha kamano ya lebaka le pheleto(ke ka
lebaka la eng selo se sengwe se direga mo
kanegelong),
??tweleta diphetho; le go
??hlaloa ge e ba ba rata kanegelo goba aowa
le go fa mabaka.
 bala ditaelo te bonolo ka phapoingborutelo
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
39
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria mokgwabogelwa go tweleta tlhaloo ka
go:
 bala dingwalwa ta krafo go swana le dinepe,
mebepe, diswantho, dithate, le go:
??hlaloa ka molomo goba ka go ngwala
ditlhaloo le maikemieto a tona,
??diria tshedimoo ka ditsela ta maleba,
mohlala, mmepe: go bontha tsela le go,
??lekanyeta seswantho sa moakanyeto wa
diponagalo wa mmakgonthe.
_ Tweleta tlhaloo ya sengwalwa sa go ngwalwa:
 swayaswaya ka ga kanegelo goba sereto seo se
badilwego, gomme a bonthe kweio ka go
araba dipotio ka ga:
??kgopolokgolo;
??ditaba te bohlokwa (mohlala,
baanegwagolo, tatelano ya ditiragalo,
tikologo, mehola ya seto),
??setswalle sa lebaka le pheleto,
??diphetho (mohlala, Kanegelo goba nonwane
yeo e re ruta eng?),
??tweleta diphetho; le go
??ge e ba o rata kanegelo yeo goba aowa, le go
fa lebaka.
 bala ditaelo ta go amana le teo di amago
maphelo le dinyakwa ta bona
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
40
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tweleta tlhaloo ya sengwalwa sa go ngwalwa ka
go:
 bala kanegelo lemorutii gomme a
??ahlaahle kgopolokgolo,
??kgethe moanegwathwadi, tatelano ya ditiragalo,
tikologo, le go
??bolele ge a rata kanegelo goba aowa, a fe
mabaka.
_ Go lemoga ka go tweleta tlhaloo ya ditlhaka le
mantu dingwalweng te teletanyana ka go:
 bala dingwalwa te bonolo ta merero ya go
fapafapanaka;
 bala dingwalwa ta gagwe le ta bagwera ba
gagwe; le go
 diria modumo ka go lemoga lentu le le rilego le
mabokgoni a kweio go swana le medumo, go
hlatha diteng le go akanya go tweleta kgwekgwesengwalweng.
Tetelo ya go ithuta ya 3
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bala dikanegelo te bothatana (ta nnete le ta
boikgopolelo, ditaelo, ditaleto, dikarata ta
madume, nyepollantu te bonolo b.bj.).
_ Thoma go hlabolla temogo ya modumo ka go:
 bala ka lebelo le ka kelelo;
 balela godimo gomme a dirie maswaodikga
ka tshwanelo;
 diria modumo ka go lemoga lentu le le rilego
le mabokgoni a kweio go swana le medumo,
go hlatha diteng le go akanya go tweleta
kgwekgwe sengwalweng; le go
 diria mekgwa ya go iphoolla, bjalo ka go
bala ka go ipoeleta, go khuta, go ithuta
lentu.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
41
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bala dingwalwa te bothatana go swana le dipuku
ta saense le te e sego ta saense, dithupane le
methopo ka go phatlalala.
_ Go bala dingwalwa a nnoi, le go diria ditsela ta
go fapafapana go tweleta tlhaloo:
 bala dingwalwa ta go gatiwa ka kelelo le ka
kweio ka go:
??bita mantu ka segalo se se nepagetego ge
go balelwa godimo,
??balela godimo ka go diria tlhaloo, ka go
diria kgatelelo, khuto le segalo ta kgonthe,
??diria temogo ya lentu le mabokgoni a
kweio ge go balwa dingwalwa ta go se
tsebege, mohlala, medumo, tweleto ka
diteng, kakanyo le go,
??diria mekgwa ye e fapafapanego ya
hlokomela go iphoolla ka noi ge go balwa
gape, go balelwa pele, go khuta le go
omana le lentu gape pele le ka biletwa
godimo.
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
42
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Thoma go hlabolla temogo ya modumo:
 lemoga, a efa ditlhaka maina a alfabete;
 kweia phapano magareng ga maina a ditlhaka le
maina a medumo;
 kweia gore maina a ditlhaka ke tumanoi fela
medumo ye di e emelago e ka fetogafetoga;
 kweia kamano magareng ga modumo le tlhaka
mo go ditumanoi le go dibopego te kopana ta
ditumammogo mo mantung a go swana le monoko
le monola;
 farologanya mantu a bonolo le ditumanoi ta
mathomo;
 dihlophantu ta go tsebega ta go ipopa magoro,
mohlala, bona, bota, swana, swara, bj.bj; le go
 lemoga tirio ya ditlhakatuu, bjalo ka f, s, l, bj.bj.
_ Lemoga motswako wa ditlhakapedi mo mathomong a
mantu, tl = tlala, mm = mmutla, ll = lla.
Tetelo ya go ithuta ya 3
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Thoma go hlabolla temogo ya modumo:
 lemoga medumo ya tumanomanoi ya go
ngwalwa ka diutlhaka te pedi, bjalo ka aa, ee,
ii, oo, io);
 lemoga ditimammogo ta go peletwa ka
ditlhaka te pedi, bjalo ka ll, mm. ph, hl);
 lemoga ditumammogo ta go peletwa ka
ditlhaka te tharo, bjalo ka ph, tlh);
 lemoga modumo wa mathomo le senoko sa
mafelelo go bopa morumokwano mo mantung
a bothatana;
 lemoga magoro a bothatana a mantu
(noka/noka/noka; pepa/pela);
 lemoga diretokoana ta go tuma;
 lemoga dihlogo le mesela(na); le go
 lemoga mantu a go diriwa kudu.
_ Balela tshedomoo le boipshino:
 bala diswantho ta dipuku le ta dikanegelo
te bonolo teo a ikgethelago tona;
 bontha lerato go dikanegelo ta go twa
ditong ta go fapana;
 thoma go diria pukuntu go lekola mopeleto
le tlhaloo ya mantu; le go
 bala dingwalwa ta go fapafapana go ipshina,
bjalo ka kgatiobaka, metlae le dipuku te e
sego ta saense.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Logaganya tsebo ya medumo:
 lemoga gore modumo wa go swana o ka
peletwa ka ditsela ta go fapana, mohlala,
Oktobore, Oktoboro;
 lemoga gore mopeleto wa go swana o ka emela
medumo ya go fapana, mohlala, noka, noka,
noka; pela, pela, pela;
 lemoga mopeleto wa medumo ye mengwe ya
tumammogo ka ditlhaka te pedi, oo, ee, aa,
bj.bj; le go.
 lemoga tirio ya go re le go re.
_ Balela tshedimoo le boipshiono:
 kgetha dipuku ta saense le te e sego ta
saense gomme a bonthe teo a di ratago le
teo a sa di ratego;
 bala le go kgahlwa ke dipuku ta go ngwalwa
ke bangwadi ba go fapana ba dito ta go
fapana ka merero ya go fapafapana;
 bala mehuta ya go fapana ya dingwalwa bjalo
ka dikgatiobaka, metlae, dikuranta;
 hlabolla tlotlontu ka go diria pukuntu le go
itirela pukuntu ya gago;
 diria thupane, dihlogo, methopo mantu a
bohlokwa, ditemana le dinomoro ta matlakala
go hweta tshedimoo;
 bapala papadi ya mantu ka go bala, go
tweleta tlotlontu, tsebo le mabokgoni;
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
43
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Lemoga ditumammogo ta go tsebega, bjalo ka
tumammogo e tee mathomong a lentu, mohlala, loma,
tuma, fala, bj.bj.
_ Lemoga mantu ao a diriwago kudu go feta a
mangwe, mohlala, ka, go, a, bj.bj. go akaretwa le
leina la gagwe tikologong ya gabo.
_ Balela tshedimoo le boithabio:
 bala dipuka ta diswantho ta matseno a bonolo.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
44
Kreiti ya 1
Tetelo ya go ithuta ya 3
(e twela pele)
Maemo a Kelo
(Ga go sa na maemo a kelo a tetelo ye ya go ithuta
mo kreiting ye)
Re lemoga se ge moithuti a:
 kgetha le go hweta metho ya tshedimoo bjalo
ka ditho ta sethaba, bokgobapuku, dipuku; le
go
 thoma go sekaseka bomolomo, bongwadi le
bobogedi malebana le merero ya mehola ya
seto le maikutlo go akaretwa le dikakanyo
(mohlala, mo dipapatong ta mapokisana a
diepe, go bolela ka ga teo di go amago, go
kgatha tema ga basadi le banna).
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
45
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
GO NGWALA
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e
fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le
ta boikgopolelo, a lebelete mafapha a a
fapafapanego
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
46
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Go leka go ngwala pele a ithuta go ngwala:
 angwa ke seswantho ka go ngwala mafokwana;
 hlabolla sebopego sa tlhaka le mabokgoni a
mongwalo go akaretwa dipatrone ta go thala
diswantho le go swantha ditlhaka; le go
 bopa ditlhaka ta alfabete ka nepagalo.
_ Ithuta go ngwala pele a rutwa:
 hlama le go diria dithalwa bjalo ka sebeta go go
nepia go ngwala;
 kgona go fetola seswantho ka go ngwala mafoko a
makopana ka sona; le go
 sekaseka sererwa le dikgopolo ka go tlo ngwalwa
le bagwerra ka dihlopha goba ka bobedi ka bobedi.
_ Ngwala ka maikemieto a go fapafapana:
 rulaganya mananeo;
 efa maina ka go thala dithalwa;
 ngwala dingwalwa te bonolo bjalo ka dikarata ta
matswalo (sengwalwa sa go ngwalwa goba sa go
bogelwa);
 diria mekgwa ya go utolla le go ngwala
tshedimoo bjalo ka go nyakiia dipolelo teo di
bolelwago sehlopheng;
 rualaganya tshedimoo ka dibopego te bonolo ta
krafo bjalo ka thate goba lenaneo; le go
 kgoboketa diswantho le dikrafo te bonolo go
hlaloa.
Tetelo ya go ithuta ya 4
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ngwala go bonagala gabotse:
 diria ditlabakelo ta go ngwala bjalo ka
dikrayone le diphentshele; le go
 bopa ditlhaka ka katlego.
_ Ithuta go ngwala pele a rutwa go thoma go
ngwala:
 kgatha tema ka go reriana mmogo dihlopheng
go hweta dikgopolo ta bongwadi;
 abelana dikgopolo le bagwera gammogo le
morutii; le go
 kgetha sererwa/taba yeo o ngwalago ka yona
ya go kgwatha maikutlo.
_ Leka go ngwala sengwalwana:
 ngwala maitekelo le dingwalwana te kopana
ta maikemieto a go fapafapana:
??mananeo a go swana le meomo ya beke,
??dingwalwa te bonolo ta go itlhaloa bjalo
ka dikarata le mangwalo a go leboga,
??dingwalwa te bonolo ta tshedimoo bjalo
ka ta metswako,
??dikanegelwana te bonolo ta go hlaloa ka
ga boitemogelo le ditiragalo ta bona,
??dikanegelo te bonolo, le
??direto le dikoa.
 ngwala leina leo le utollago diteng
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
47
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ngwala go bonagale:
 ngwala ka bolokologi le ka lebelo bjalo ka ge e
le setlwaedi; le go
 feleleta moomo wa go ngwala nakong ye e
beilwego.
_ Diria mekgwa ya go hlohleleta go ngwala pele a
ithuta go ngwala:
 diria mekgwa ya go fapafapana ya go ithuta
go ngwala pele ga ge a rutwa go ngwala go
hweta tsedimoo le go kgetha taba/sererwa
(mohlala, go reriana mmogo, go ngwala ka
bolokologi, go bolela le bagwera, diswantho
ta go bogelwa); le go
 thoma go rulaganya go ngwala ga gagwe.
_ Go boeleta go ngwala ka mekgwa ya go
fapafapana:
 kgetha sebopego sa sengwalwa go nyalelana le
maikemieto le batheeleti (mohlala, go tlata
pukutati ka go ngwala ka maikutlo ka ga
tiragalo);
 ngwala molokoloko wa dingwalwa te kopana
ka maikemieto a go fapana (mohlala,
dikanegelo ta go bopa ka temana goba
ditemana te pedi, pukutshwaotshwao ye
bonolo, metswako, mangwalo, dipolediano,
ditaelo); le
 ge go nyakega ngwala hlogotheriano ya go
utolla diteng ta sengwalwa.
GO NGWALA
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e
fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le
ta boikgopolelo, a lebelete mafapha a a
fapafapanego
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
48
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Leka ka go boeleta:
 tweleta dikgopolo sehlopheng ge go ngwalwa
kanegelo (mathomong le morutii bjalo ka
mongwaledi);
 boeleta maitekelo a kanegelo ya sehlopha gore e
kwagale e be le kgogedi; le go
 ngwala le go bala maitekelo a gagwe go morutii le
go bagwera gomme a thome ka poeleto.
_ Go ngwala gore ba bangwe ba kweie, ka go diria
dikwano ta go ngwala:
 diria ditlhaka go bopa mantu le mafoko a
makopana
 tlogela dikgoba magareng ga mantu;
 diria go ngwala go tloga letsogong la nngele go ya
go la go ja, go tloga godimo go ya fase;
 ngwala mafoko a gagwe, ka thekgo ya metheo ya
go ngwala ge go nyakega; le go
 thoma go diria maswaodikga a motheo
(ditlhakakgolo, dikhuto).
Tetelo ya go ithuta ya 4
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Go boeleta go ngwala:
 ahlaahla bongwadi bja gagwe le bja ba bangwe
go hweta le go fa pegelo;
 leka go rulaganya bongwadi bja gagwe
(mohlala, go phumola goba go oketa mantu
go tweleta tlhaloo, go hlahloba mopeleto le
maswaodikga); le go
 boeleta bongwadi bja gagwe morago ga go
bolediana le ba bangwe.
_ Tsebagata dingwalwa ta gagwe:
 abelana moomo le ba bangwe ka go balela
godimo le/goba go o bontha ka
phapoingborutelo; le go
 ngwala dipuku ta gago goba dikgoboketo ta
phapoingborutelo.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
49
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Go boeleta go ngwala:
 ahlaahla bongwadi bja gagwe le bja ba bangwe
go hweta goba go fa pegelo;
 rulaganya moomo wa gagwe wa go ngwala
(mohlala, go phumola mantu go tweleta
tlhaloo, go rulaganya mafoko le
maswaodikga); le go
 boeleta bongwadi bja gagwe morago ga go
hweta pegelo go twa go ba bangwe.
_ Tsebagata dingwalwa ta gagwe:
 abagana moomo le ba bangwe ka go balela
godimo le/goba go o bontha ka
phapoingborutelo;
 abelana bongwadi le batheeleti bao ba
amegago, bjalo ka ba leloko, bagwera
(mohlala, mangwalo, melaeta); le go
 hlama dipuku ta gagwe goba dikgoboketo ta
phapoingborutelo.
GO NGWALA
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e
fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le
ta boikgopolelo, a lebelete mafapha a a
fapafapanego
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
50
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 4
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Thoma go bopa tlotlontu gomme a thome go peleta
mantu gore a kgone go balwa le go kwewa ke ba
bangwe:
 ngwala ditlhaka go bopa mantu le mafoko;
 tlogela dikgoba magareng ga mantu;
 ngwala go tloga go la mpati go ya go la go ja, go
tloga fase go ya godimo;
 ngwala mafoko a gagwe ka thekgo ya dibopego ta
bongwadi ge go nyakega; le go
 thoma go diria maswaodikga a motheo bjalo ka
tlhakakgolo, khutlo).
_ Bopa tlotlontu gomme a thome go peleta mantu gore
a balwe a be a kweiwe ke ba bangwe:
 ngwala mantu a go emela batho, dilo, mafelo a go
swana;
 peleta mantu a go tsebego ka tshwanelo;
 leka go peleta mantu a go se tsebege ka go diria
tsebo ya medumo; le go
 bopa seego sa mantu a gago gammogo le
dipukuntu.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
51
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bopa tlotlontu gomme a thome go peleta mantu
gore a balwe a be a kweiwe ke ba bangwe:
 dira diteko ka mantu a go twa boitemogelong
bja polelo ya gago;
 peleta mantu a go tsebega ka tshwanelo;
 diria mantu a go ba le medumo ya go swana
ka nepeagalo (mohlala, noka, noka, noka; pela,
pela);
 leka go peleta mantu a go se tsebege ka go
diria tsebo ya medumo;
 bopa seego sa mantu a gago gammogo le
dipukuntu; le go
 diria pukuntu go lekola mopeleto le
ditlhaloo ta mantu.
_ Ngwala gore go bonagale gabotse gore ba bangwe
ba kweie, diria dibopego le dikwano ta
mongwalo ka tshwanelo:
 diria metheo ya go bontha mehuta ya go
fapana ya dibopego ta mafoko le dingwalwa;
 dira diteko ka mantu a go twa
maitemogelong a polelo ya gago;
 diria maswaodikga a motheo (tlhakakgolo,
khutlo);
 diria dithekniki ta kanegelo;
 diria tsebo ya thutapolelo; le go
 diria dibopego ta dingwalwa ta go
tshedimoo bjalo ka metswako.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bopa tlotlontu le mopeleto wa mantu ka
boikemelo:
 fetolafetola tlotlontu go tweleta kgahlego le
maikemieto a a rilego;
 dira diteko ka mantutlhohleto a go twa
kanegelong, go baleng, dipolelontiriweng,
metlaeng polelong ya seto ya bagwera le go
ba bangwe;
 bopa seego sa mantu gammogo le pukuntu
ya gagwe;
 diria pukuntu go lekola mopeleto le tlhaloo
ya mantu; le go
 diria tsebo ya melao ya medumo le mopeleto
go ngwala mantu ao a sa a tsebegego.
_ Diria dibopego ta popapolelo le dikwano ta
mongwalo ka tshwanelo:
 thoma go hlopha mafoko ka ditemana;
 dira diteko le ka polelotlhohleletwa go bopa
mantu go twa dikanegelong, bobading,
dipolelontiriweng, metlaeng, dinonwaneng ta
bagwera le go ba bangwe;
 diria maswaodikga ka tshwanelo
(ditlhakakgolo, dikhuto, go tweleta
kgahlego le maikemieto a a rilego;
 bopa seego sa mantu a gagwe le pukuntu ya
gagwe;
 diria pukuntu go lekola mopeleto le
ditlhaloo ta mantu; le go
 diria tsebo ya melao ya medumo le mopeleto
go ngwala mantu ao a sa a tsebegego.
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla omia polelo go nagana le
go gopodiia ka go realo a hweta tsebo
yeo a tlogo e beakanya le go e diria go
ithuta
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
52
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go hlabolla dikgopolo:
 kweia le go diria polelokakanywa mo go diarea
ta go fapafapana ta go ithuta ta go lebana le
kgato ye le go itokieta kgatong ye e latelago; le
go
 bontha tsebo ya dikgopolo ya go hlabologa bjalo
ka bonti, bogolo, sebopego, mmala, nako, ngwaga,
tatelano.
_ Diria polelo go nagana le go gopodiia:
 kweia le go diria polelo go bontha tatelano le
kweiego, mohlala, lebaka le pheleto, tatelano ya
kgonthe;
 hlopha tshedimoo (mohlala, dihlopha ta mehuta
ya diphoofolo ta go fapana);
 hlaola dikarolwana ta karolokgolo (mohlala,
dikarolwana ta paesekela);
 bontha dikwano le diphapano ka go diria
 polelo ya mmakgonthe; le go
 bontha dikarolwana ta karolokgolo, mohlala,
dikarolwana ta mohlare.
_ Diria polelo go nyakiia le go nyankurela:
 botia dipotio go hweta tlhaloo;
 efa ditlhaloo le ditharollo;
 diria mekgwa ya go hweta le go ngwalolla
tshedimoo, bjalo ka go dira dinyakiio ka ga
polelo yeo e bolelwago sehlopheng, goba go
hweta tshedimoo ya mmakgonthe dingwalweng;
le go
 rarolla mathata a diswantho le dinyepollant.
Tetelo ya go ithuta ya 5
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go hlabolla dikgopolo:
 kweia le go diria polelokakanywa mo go
diarea ta go fapafapana ta go ithuta ta go
lebana le kgato ye le go itokieta kgato ye e
latelago.
_ Diria polelo go nagana le go gopodiia:
 kweia le go diria polelo go bontha tatelano
le kweiego, mohlala, lebaka le pheleto,
tatelano ya kgonthe;
 diria kgopolo ya maemo a godimo go nagana,
le polelo ya go nyalelana le yona, mohlala, go
diria tsebo, go lekanyeta (mohlala, ke nagana
... ke makala...);
 bontha ditshwano le diphapano le go hlopha
dilo; le go
 bapeta dilo.
_ Diria polelo go nyakiia le go nyankurela:
 botia dipotio go hweta tlhaloo; efa
ditlhaloo le ditharollo;
 diria tsebo ka ga methopo ya go fapafapana
ya sengwalwa go kgetha dinyakwa ta
mmakgonthe le go kgona go fa mabaka a
kgetho yeo; le go
 diria mekgwa ye bonolo ya go hweta le go
ngwalolla tshedimoo (mohlala, nyakiio ya
bokgobapuku ka thuo ya motho yo mogolo
goba moithuti yo mogolo).
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
53
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go hlabolla dikgopolo:
 kweia le go diria polelokakanywa mo go
diarea ta go fapafapana ta go ithuta ta go
lebana le kgato ye le go itokieta kgato ye e
latelago.
_ Diria polelo go nagana le go gopodiia:
 kweia le go diria polelo go bontha tatelano
le kweiego, mohlala, lebaka le pheleto,
tatelano ya kgonthe;
 diria kgopolo ya maemo a godimo go nagana,
le polelo ya go nyalelana le yona, mohlala,
kakanyo ('ke gopola gore e ka...', 'ge...
gona...'); le go
 diria polelo go hlaloa dikwano le diphapano
le go sekaseka, go bapeta le go farologanya
tshedimoo.
_ Diria polelo go nyakiia le go nyankurela:
 botia dipotio go hweta tlhaloo, go
fihlelela ditlhaloo le ditharollo ('Ge ke dira
se, gona...; Go bjang ka se? Re ka leka').
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla omia polelo go nagana le
go gopodiia ka go realo a hweta tsebo
yeo a tlogo e beakanya le go e diria go
ithuta
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
54
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 5
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Go sepeta tshedimoo:
 rulaganya tshedimoo dibopegong te bonolo ta
dikrafo, bjalo ka thate, bjalobjalo.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Go sepeta tshedimoo:
 hlaola tshedimoo ye e nyakegago go twa
sengwalweng le go e sepeta; le go
 rulaganya tshedimoo mo dibopegong te
bonolo ta krafo (mohlala, thate, bjalobjalo).
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
55
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Dira nyakiio ye bonolo:
 botia dipotio ta go thua go hlaloa
moomo go hweta tshedimoo ye e nyakegago
(mohlala, Re nyaka go tseba eng; go dira, go
hweta; Re ka hweta kae tshedimoo);
 rulaganya magato a moomo, gomme a
abelane maikarabelo (mohlala, Go swanete go
dirwa eng, Ke mang wa go dirwa eng); le go
 diria mekgwa ye bonolo ya go hweta
tshedimoo:
??botia dipotio ta kgonthe
??swara dipoledianonyakiio le dinyakiio,
le go
??dira nyakiio ka bokgobapukung ka thuo
ya moithuti yo mogolo goba motho yo
mogolo.
 thekga dipolediano ka mabaka gore go se be
kgakanego; le go
 akareta tshedimoo le go e tweleta ka
tshwanelo le ka mokgwa wa kgogedi.
_ Go sepeta tshedimoo:
 ngwala le go rulaganya tshedimoo ka ditsela
ta go fapana:
??hlaola tshedimoo le go ngwala dintlha te
bohlokwa,
??thala diswantho, le go
??bopa ditafola, diswantho, dithate, bj.bj.
 ditatelano ta tshedimoo le go e rulaganya ka
dihlogo; le go
 diria polelo go hlaloa dikwano le diphapano
le go sekaseka, go bapeta le go faroganya
tshedimoo.
SEBOPEGO LE TIRIO YA POLELO
Moithuti o kgona go diria medumo,
mantu le thutapolelo go hlohleleta
tlhathollo ya dingwalwa
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
56
Kreiti ya 1
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Lemoga medumo ya ditlhaka le mantu:
 aroganya mantu a dinokonti ge go bolelwa ka
dinoko; le go
 diria medumo go bala le go peleta mantu.
_ omana le mantu:
 tseba fao lentu la go ngwalwa le thomago le bile
le felelago gona gomme a tlogele dikgoba
magareng ga mantu;
 peleta mantu a mangwe a go tsebega ka
tshwanelo;
 bopa bonti bja mantu a go tsebega;
 hlaola le go diria dihlogo ta mantu;
 hlaola meselana;
 hlopha mantu (mohlala, mantu ao a nago le
morumokwano wa go swana, dihlogo ta go
swana); le go
 diria ditlhakakgolo maineng (mohlala, Lesibana).
_ omana le mafoko:
 ngwala mafoko a bonolo (mohlala, Lesibana o ja
bogobe);
 diria maswaodikga - tlhakakgolo mo mathomong a
lefoko le khuto mo mafelelong a lefoko;
 diria leina, leala ka tshwanelo; le go
 diria mabaka: lebjale le lefetile ka tshwanelo.
Tetelo ya go ithuta ya 6
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Lemoga medumo ya ditlhaka le mantu:
 diria medumo go bala le go peleta mantu.
_ omana le mantu:
 hlaola le go diria dihlogo le meselana ta
maina ka boati;
 diria nyenyefato;
 peleta mantu a a tsebegago ka tshwanelo;
 diria pukuntu go kgonthia mopeleto; le go
 lemoga mahlaloetagotee le maganeti.
_ omana le mafoko:
 kopanya mafokonolo a mabedi ka lekopanyi go
bopa lefoko;
 diria dibopego ta kganeto ka tshwanelo;
 hlaola le go diria maina, maala, mahlaodi,
madiri le matlema gape le mahlathifelo ka
tshwanelo;
 diria mabaka: lebjale le lefetile ka tshwanelo;
 diria mehutahuta ya mafoko; le go
 diria maswaodikga ka tshwanelo (lebotii,
khutwana, ditlhakakgolo).
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
57
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Lemoga medumo ya ditlhaka le mantu:
 diria medumo go bala le go peleta mantu.
_ omana le mantu:
 diria melao ya mopeleto ka tshwanelo;
 diria methopo ya go fapafapana go hlokomela
mopeleto;
 diria dihlogo le meselana go bopa mantu; le
go
 hlaola le go diria mahlaloetagotee le
maganeti ka boati.
_ omana le mafoko:
 hlaola sediri, lediri, sedirwa lefokong;
 diria lekgokasediri le lekgokasedirwa ka
tshwanelo;
 diria makopanyi go hlaloa lebaka le pheleto;
 diria mafoko a mathatana (lefokonolo);
 diria mehutahuta ya mafoko;
 hlaola le go diria maina, maala, mahlaodi,
madiri le matlema gape le mahlathifelo ka
tshwanelo; le go
 diria maswaodikga ka tshwanelo
(apostrofi/lenalana).
SEBOPEGO LE TIRIO YA POLELO
Moithuti o kgona go diria medumo,
mantu le thutapolelo go hlohleleta
tlhathollo ya dingwalwa
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
58
Kreiti ya 1
Tetelo ya go ithuta ya 6
(e twela pele)
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ omana le sengwalwa:
 latelanya sengwalwa (mohlala, ka go diria mantu
a go swana le bjale, ka morago ga fao mo
kanegelong); le go
 bolela ka ga dingwalwa (mohlala, dikanegelo) ka
go diria mareo a go swana le mathomo, bogare le
mafelo.
_ Diria polelo go hlatholla:
 diria polelo go hlaloa merero ya leago (mohlala,
hle, nthue); le go
 fetola segalo sa lentu go ya ka maikemieto.
_ Hlabolla temogo ya polelo ka tsenelelo, mohlala,
Lemoga phapano magareng ga polelo ya go diriwa ka
phapoingborutelo (mohlala, nakong ya go bala ditaba)
le ge go bapala le bagwera le go lemoga gore ke ka
lebaka la eng polelo ya go fapana e diriwa
dikamanong ta go fapafapana.
_ Diria polelokakanywa/tiragatwa, mareo a go swana
le, mafoko, ditlhakakgolo, khuto, pukuntu).
Re lemoga se ge moithuti a:
_ omana le sengwalwa:
 kopanya mafoko go bopa temana;
 latelanya sengwalwa (mohlala, ka go diria
mantu a go swana le bjale, ka morago ga fao
mo kanegelong); le go
 hlaola diponagalo ta mehutangwalwa ya go
fapafapana (mohlala, kanegelo, taelo).
_ Diria polelo go hlatholla:
 diria polelo go hlaloa merero ya leago
(mohlala, hle, nthue).
_ Hlabolla temogo ya polelo ka tsenelelo, mohlala,
sekaseka mantu a go tsebega gomme o hlaloe,
moemane, mosetsana, mebala ya go nyalelana le
baemane le basetsana (mohlala, go kgwahla,
bobotse. Sekaseka khueto ya ditlhaloo teo ge e
ba go ka diriwa polelo goba aowa.
_ Diria polelokakanywa/tira-gatwa, mareo a go
swana le, leina, hlogo, lehlaodi, leala, lediri,
lehlathi, letlema, khutwana, lebotii, temana.
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
59
Kreiti ya 2 Kreiti ya 3
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ omana le sengwalwa:
 kopanya mafoko go bopa temana le go
hlokomela tirio ya mabaka.
_ Diria polelo go hlatholla:
 diria polelo go hlaloa merero ya leago
(mohlala, hle, nthue).
_ Hlabolla temogo ya polelo ka tsenelelo, mohlala,
Lemoga ka fao phapoiborutelo e diriago polelo
ya tseleng ka gona.
_ Diria polelokakanywa/tira-gatwa, mareo a go
swana le, sediri, lediri, sedirwa, potio, pego,
taelo, lekopanyi, tshwanthanyo, makalo,
lehlaloetagotee, leganeti).
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R-3)
60
KGAOLO YA 3
SEHLOPHA SA GARE
(DIKREITI TA 4-6)
MATSENO
Mo Sehlopheng sa Gare, baithuti ba tsena bofseng. Ka go realo ga ba iketle, ba na le mafolofolo, ba huetega
gabonolo, ebile ga ba na nnete ya se ba se dirago. Ke bathwana ba go itemoga bile ba rata go tseba seo ba lego
sona le gore ba rata go ba eng ka moso. Merero ya go ama boitsebio e ba bohlokwahlokwa, ka fao go bohlokwa
go lemoga gore go be setswalle magareng ga polelo le boitsebio mo nageng ya rena ya dipolelo le dito ta go
fapafapana. Te dingwe ta diponagalo ta baithuti mo sehlopheng di ama gore:
_ ba kgwathega gabonolo ge ditiro ta bona di kgotla maikutlo a ba bangwe;
_ ba thoma go lemoga dinyakwa le ditlhologelo ta bona gammogo le maele a go twa go batho ba bangwe;
_ ba thoma go oma ka tiriano mo phethagatong ya mediro ya sehlopha ka bolokologi;
_ ba thoma go ipshina go iteka le go ikemela ka bobona meomong yeo ba e dirago;
_ ba twela pele go kgona go ikhweleta le go itirela ditsela ta go humana tshedimoo;
_ ba thoma go oketa tsebo ya go nyakiia, go bapeta le go tsinkela ka tsenelelo;
_ ba twela pele go kgona go fihlelela, go ngwala le go diria tshedimoo; le gore
_ ba twela pele go kgona go nyakiia, go bapeta le go fihlelela ka tshwanelo.
Nepio
Mo sehlopheng se, baithuti ba ithuta go logaganya le go oketa mabokgoni a bona a go ngwala le go bala,
gomme ba bopa boitshepo le bokgoni bja go diria polelo ya bomolomo. Moomo wa go akareta thuto ka
kharikhulamo o bopa karolo ye bohlokwa meomong ya go ithuta.
Mehutahuta ya dingwalwa
Baithuti ba tla oma ka mehutahuta ya dingwalwa go feta ge ba be ba le mo Sehlopheng sa Tlase. Polelo le
diteng ta dingwalwa di ka se sa ba boima kudu. Ba tla tsena ka gare ga lefase la dingwalwa ta bomolomo le ta
go ngwalwa go akaretwa gape le merero ye mengwe ye bohlokwa ya leago le tikologo.
Meomo ya go ithuta ya go logaganywa
Go thua ka go beakanya maemo a kelo, tetelo ye nngwe le ye nngwe e na le bokgoni goba mabokgoni bjalo ka
maikemeto a yona (go theeleta, go bolela, go bala, go bogela, go ngwala, go nagana le go gopodiia). Le ge
go le bjalo, mo mananeong a go ithuta, ditaba teo di swanete go akanywa ka mokgwa wa go logaganywa
medirong ya go ithuta ka nepo ya maleba.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
61
Sepedi - Polelo ya ka gae
Diteng ta go fapafapana ta go akareta
Diteng ta mmakgonthe di swanete go hlotlwa mererong ya go fapafapana, ya go thewa godimo ga dinywakwa
ta baithuti ka go akareta merero ya leago ka bophara.
Leka go akareta ditaba ta go ama bodiidi, HIV/AIDS le bosenyi. Ga se di swanele go no bonwa bjalo ka diteng
ta dingwalwa, eupa bjalo ka karolo ya boitemogelo bja go ithuta ka temogo. Ka tsela yeo, o ka ruta baithuti
polelo ka go se ete ge ba ithuta yona, ka go realo o tlo ba kgontha go hlabolla mabokgoni a bohlokwa,
mohlala:
_ Go lemoga go kgetha lehlakore;
_ Go ithuta ka fao dingwalwa di tutuetago baithuti monaganong wo o rilego; le
_ Go hlohleleta tirio ye bjalo ya polelo.
Ka mokgwa wo, barutii le baithuti ba tla:
_ Fihlelela ditetelo te bohlokwa le ta go hlabolla te 12; le
_ Go itokieta mediro ye bothatana ya go nyaka maemo a kelo ao a lebanego le Sehlopha sa Godimo.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
62
DITETELO TA GO ITHUTA
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta
Moithuti o tla theeleta ka nepo ya go hweta tshedimoo le boipshino, gomme a kgona go iphetolela ka
tshwanelo le ka tsinkelo mo bophelong ka kakareto:
Mabokgoni a baithuti a betlilwe go ba kgontha go theeleta dingwalwa te bothatana ta bomolomo (ta
semmuo le te e sego ta semmuo) mererong ya go fapafapana.
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bolela
Moithuti o tla kgokagana ka bokgoni le ka boitshepo ge ba bolela bophelong ka kakareto:
Bjalo ka ge baithuti ba gola, maemo a ditaba a thoma go ba a boimanyana, ka go realo a tsoma maikarabelo le
bokgoni bja go bolela. Ba tla twela pele go hlabolla mabokgoni a go kgokagana le go lemoga diphapano ta
seto gomme ba ithuta mohola wa go tseba dipolelo te nti.
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela
Moithuti o tla bala ka nepo ya go ikhweleta tshedimoo le boipshino gomme a kgona go iphetolela ka
tshwanelo le ka go tsinkela dikokwane te bohlokwa ta bophelo ta go lebana le dingwalwa ta bokgabo,
seto le maikutlo:
Go bala dingwalwa ta Afrika-Borwa le lefase ka bophara le ka go phatlalala go hlohleleta go gola ga maikutlo
a moithuti malebana le tlhabollo ya polelo, go bala le go ngwala, go kweia dikokwane te bohlokwa ta
bophelo le boipshino.
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e fapafapanego ya dingwalo ta nnete le ta boikgopolelo a lebelete
maikemieto ao a fapafapanego:
Baithuti ba twela pele go hlabolla mabokgoni a bona a go ngwala ka maikemieto a go bogela ka ditsela ta go
fapafapana. Ka go realo ba tla twela pele go ithuta ka fao dingwalwa di hlangwago ka gona. Ba thoma go
hlabolla le go rulaganya dikgopolo le dikakanyo ka tshwanelo ge go hlokometwe dikokwane ta nnete mo
tshepetong ya go ngwala ka go latela magato a tshwanelo.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
63
Sepedi - Polelo ya ka gae
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia
Moithuti o tla omia polelo go nagana le go gopodiia, ka go realo, a hweta tsebo yeo a tlogo e beakanya
gomme a e diria go ithuta:
Mabokgoni a go hlabolla go nagana le tshedimoo ya go ngwala le go bala a bohlokwa mo moomong wa
togaganyo ya kharikhulamo gammogo le katlego ya thuto. Ba swanete go rutwa ka mokgwa wa go tsenelana ka
go latela kamano ya mediro ya go rarolla mathata ka maikemietotebanywa a go nepia mehola ya thuto.
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego le tirio ya polelo
Moithuti o kgona go diria medumo, mantu le thutapolelo go hlama le go hlatholla dingwalwa:
Baithuti ba tla lemoga ka fao polelo e diriwago ka gona, gomme ba hlabolla polelo ye e diriwago gore ba
kgone go lekanyeta tsebo ya dingwalwa ta bona le ya dingwalwa ta ba bangwe ka tsenelelo mabapi le
tlhaloo, nepagalo le temogo. Gape ba tla kgona go diria tsebo yeo go dira diteko ta polelo go bopa tlhaloo
(go tloga kgatong ya lentu go ya kgatong ya lefoko go fihla go hlangwa sengwalwa sohle, gomme ka go realo
ba lemoga setswalle magareng ga sengwalwa seo le kamano (tirio) ya sona. Ba tla thoma go lemoga ka fao
polelo e fetogago ka gona ge nako e dute e eya, le ge e dute e tswakana le dito te dingwe, gape le ka fao e
fetogago le mabaka ka gona.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
64
MAEMO A KELO LE DINGWALWA (GO DIKREITI TA 4 - 6)
Mo dikarolong te di latelago, Maemo a Kelo a Tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta a tla thoma kreiting
ye nngwe le ye nngwe. Go tla fiwa mehlala ya dingwalwa teo di tlogo diriwa go logaganya polelo ya go ithuta.
Ye ga se mehlala ye e ka fiwago fela, ka gobane morutii a ka tlaleleta ka ya gagwe ka go kgetha dingwalwa
ta maleba.
Kreiti ya 4
Dingwalwa ta di iintwego
Bomolomo:
_ Ditheriano
_ Dipolediano
_ Direto
_ Dikoa
_ Dikanegelo (mohlala, dinonwane, dikanegelo)
_ Pego ya ditiragalo
_ Metlae, dithai
_ Dipego ta boso
_ Dipolediano ta dinyakiio
_ Dipolelo te kopana
_ Ditshwanthotumo
_ Ditsebio ta dinamelwa
_ Dikoa
_ Dipapadi ta mantu
_ Ditaelo (mohlala, ta dipapadi)
Dingwalwa:
_ Direto
_ Dikanegelo
_ Dipego (mohlala, ta saense, boso, kotsi, dipapadi)
_ Dikanegelo (mohlala, dinonwane)
_ Ditshepedio (mohlala, metswako, ditaelo)
_ Ditaeto
_ Mangwalo
_ Diposkarata
_ Dipukutati
_ Mananeo
_ Methopo (mohlala dipukuntu, diensaeklopedia)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
65
Sepedi - Polelo ya ka gae
Multimedia/dipolelotiriwanti:
_ Diterama ta bana ta thelebiene
_ Dikhathune ta thelebiene
_ Dipapato ta thelebiene
_ Dikhomphutha goba di-CD-Romo (ge di le gona)
_ Ditiragato ta sefaleng
_ Dipapato
Kreiti ya 5
Dingwalwa ta di iintwego
Bomolomo:
_ Dipolelo
_ Mananeo a radio
_ Direto ta molomo (mohlala, diretotumio, dibalade)
_ Dikanegelo (mohlala, dinonwane)
_ Ditaelo
_ Ditaeto
_ Ditaba
_ Dipolelo ta dipapadi
_ Dipego ta boso
_ Ditheriano
_ Megobo ya bomolomo.
_ Dipolediano
_ Dipolelo
_ Dingangiano
_ Ditsebio
_ Dipapadi
_ Metlae
Go ngwala:
_ Dikanegelo (mohlala, dikanegelo, dinonwane)
_ Ditaodio (mohlala, dingangiano)
_ Mangwalo
_ Metlae
_ Ditshekatsheko ta dipuku
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
66
Dingwalwa te di iintwego di twela pele:
Go ngwala:
_ Dikanegelo (mohlala, dikanegelo, dinonwane)
_ Ditaodio (mohlala, dingangiano)
_ Mangwalo
_ Metlae
_ Ditshekatsheko ta dipuku
_ Dipukutati
_ Dijenale
_ Dipostara (mohlala, melaeta ya tikologo goba ya maphelo)
_ Ditshepedio (mohlala, ditaelo, metswako)
_ Dipego
_ Methopo ya dipuku (mohlala, dipukuntu, diensaeklopedia)
Dipolelotiriwanti/Mutlimedia:
_ Diterama ta thelebiene
_ Difilimi
_ Dipostara
_ Ditaodiwana ta kuranta
_ Dikhathune
Kreiti ya 6
Dingwalwa ta di iintwego
Bomolomo:
_ Dipolediano
_ Dikopano
_ Dingangiano
_ Dikanegelo
_ Dipapadi (mohlala, metlae, ditshotlo)
_ Dipolediano ta radio
_ Ditaba
_ Ditaelo
_ Ditlhaloo
_ Direto ta molomo (mohlala, diretotumio)
_ Dikhethe
_ Ditheriano
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
67
Sepedi - Polelo ya ka gae
Dingwalwa te di iintwego di twela pele:
Go ngwala:
_ Difilimi
_ Dikanegelophelo
_ Dikanegelo ta histori
_ Direto
_ Dipapato
_ Ditshwanthotumo
_ Ditaodio ta kuranta le kgatiobaka (mohlala, dikgatiobaka ta sekolo)
_ Dipego (mohlala, bosenyi, kotsi, dipapadi)
_ Ditshepedio (mohlala, metswako, ditaelo)
_ Methopo ya dipuku (mohlala, dipukuntu, diensaeklopedia)
Dipolelotiriwanti/Mutlimedia:
_ Difilimi
_ Ditshwanthotumo
_ Dikhathune
_ Metlae
_ Dipolediano ta thelebiene (mohlala, masetlapelo, tshotlo)
_ Dipostara
_ Dikrafo
_ Ditafola
_ Dithate
_ Mebepe ya tlhaloganyo
_ Dikarata ta ditumedio
_ Dipostara
_ Dipapato
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
68
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
69
Sepedi - Polelo ya ka gae
GO THEELETA
Moithuti o kgona go theeleta tshedimoo
le boithabio, gomme a amega ka
tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
70
Tetelo ya go ithuta ya 1 Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ipshina ka go theeleta mehuta ye e fapanego ya
dikanegelo ta molomo gomme a kgona go ntha
maikutlo a maleba mabapi le seo a se theeleditego
(mohlala, dikanegelo, dinonwane le dipego te
kopana).
_ Ahlaahla moreromogolo wa kanegelo le dintlha te di
itego ta sengwalwa seo gomme a se bapeta le ta
boitemogelo bja gagwe.
_ Ahlaahla mantu, mafoko le polelo ya mmele ta
seboledi le ka fao di amago motheeleti (mohlala: Na
o ikwele bjang ka morago ga go theeleta seboledi?
Na o dirile eng seo se go dirilego gore o ikwe ka
mokgwa wo?
Kreiti ya 4
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ipshina ka go theeleta mehuta ye e fapanego ya
dikanegelo ta molomo ta go swana le dikanegelo,
dinonwane, moopelo, metlae le dithai, le
ditiragato te kopana gomme a kgona go ntha
maikutlo a maleba mabapi le seo a se
theeleditego.
_ upa, a hlaola molaetamogolo le merero go twa
go dingwalwa ta molomo gomme a di bapeta le
ta bophelo bja ka mehla.
_ upa dibopego ta dingwalwa ta molomo
(sebopego, polelo, segalo le kgetho ya mantu,
bjalobjalo) teo di dirago gore di lokele merero le
batheelete ba ba fapanego.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
71
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ipshina ka go theeleta le go sekaseka dikanegelo
ta molomo te di fapanego ta go swana le
dinonwane, direto, dipapadi, dingangiano le
dipolelo.
_ upa, a hlaola merero, go botia, le bapeta le ta
boitemogelo bja gagwe.
_ upa, a hlaola dintlha te bohlokwa ta go swana
le tikologo ya diteng, polelo ya mmele ya
seboledi, diteng, mokgwa wa go bolela le kgetho
ya mantu:
 ahlaahle ka fao di amago batheeleti le gore ka
baka la eng;
 ahlaahle ka fao dintlha te di ka fetogago ka
gona ge go lebeletwe batheeleti le
maikemieto a a fapanego;
 ahlaahle ka fao dintlha te di beago seboledi le
motheeleti maemong a a itego (mohlala,
mabapi le maemo a taolo le go ba le maatla,
maikutlo mabapi le moanegwa, bjalobjalo); le
go
 upa, a ahlaahla ka fao dikgopolo te di itego
di hlangwago le ka fao di huetago motheeleti
ka gona (mohlala, Na semelo sa
moanegwathwadi se tweletwa bjang? Na
maikutlo a gago ke eng mabapi le se? Na
maitshwaro a batho mo bophelong a swana le a
gagwe?
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
GO THEELETA
Moithuti o kgona go theeleta tshedimoo
le boithabio, gomme a amega ka
tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
72
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 1
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ahlaahla ka fao segalo sa seboledi le kgetho ya
mantu ta seboledi di fetogago ka gona ge a bolela le
batheeleti ba go fapana gammogo le maikemieto a
sona a go fapana.
_ Bolela ka medumo le diswantho ta mantu gomme a
swayaswaya ka maatlakgogedi a tona go
motheeledite.
_ Theeleta ka maikemieto a go hweta tshedimoo go
twa go dingwalwa ta go fapana ta go swana le pego
ya ta bosa, ditsebio ta sekolo, dipotionyakiio,
bjalobjalo, gomme a kgone go gopola dintlha te
bohlokwa le go ntha maikutlo a maleba.
_ Ahlaahla maikutlo, dikgopolo le mehola ya ta leago,
botho le seto teo di hwetwago ka go dikanegelo ta
molomo. (mohlala, Na malapa ka moka a na le mme,
tate le bana? Na go na le mehuta ye mengwe ya
malapa yeo e fapanago le la ka godimo?).
_ Diragata ditaelo le go latela ditaeto.
_ Theeleta a bile a kgatha tema mo dipoledianong, a
laeta tlhompho le kwelobohloko go maikutlo a ba
bangwe le go thabela dikakanyo te a di hwetago go
bangwe.
Kreiti ya 4
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ahlaahla ka fao polelo e diriwago ka gona go
tweleta moya le tikologo ye e itego mo
kanegelong.
_ Theeleta dingwalwa te di fapanego teo di
neago tshedimoo (ditaeto, ditaelo, dipolelo teo
di theeletwago, dipolediano ta radio,
ditshwanthotumo ta thelebiene), dintlhakgolo
goba dintlha te di rilego le go diria tshedimoo
ye a e hweditego ka maleba.
_ Theeleta ka mafolofolo a ela hloko ditebelelo ta
ba bangwe gomme ka boleta a neela dikgopolo ta
gagwe mabapi le dintlha teo di akanywago.
_ Ahlaahla maikutlo, dikgopolo le mehola ya ta
leago, botho le seto teo di hwetwago ka go
dikanegelo ta molomo gomme a swayaswaye
mabapi le teo di lego gona le teo di tlogetwego.
(mohlala: Na thuto ye e twelelago mo kanegelong
e lokete mabaka ka moka ao re phelago go
ona? Na ke mabaka afe ao a sa twelelego mo
kanegelong ye?).
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
73
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Swayaswaya ka maatlakgogedi a modumo le a
dilo ta go bogelwa ta go swana le moito,
poeleto, poeletomedumo, maekii, dipapio,
bjalobjalo.
_ Theeleta ka maano a go hweta tshedimoo go
twa dingwalweng ta go fapana ta molomo
(dingangiano, ditlhaloo, dipego,
ditshwanthotumo ta thelebiene, dikakareto ta
dintlha te kgolo gomme a swayeswaye dintlha te
di itego).
_ Theeleta ka mafolofolo le ka maikutlo le go
amogela dikgopolo teo di fapanago le ta gagwe
gomme a fetole ka maleba.
_ Ahlaahla maikutlo, dikgopolo le mehola ya ta
leago, botho le seto teo di hwetwago
dikanegelong gomme a swayeswaye ka fao di
hlagiwago ka gona mo kanegelong. (mohlala: Na
go na le dikgopolo te di iteng ka ditumelo goba
ditlwaelo ta batho ba bangwe.
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
GO BOLELA
Baithuti ba tla bolediana ka boitshepo le
bokgoni ge ba bolela bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
74
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bolela ka boitemogelo, dikakanyo le tshedimoo
mabapi le diteng ta go fapana te di diretwego
batheeleti le merero ye e fapanego:
 diria polelo ka ntle le bothata ge a bolela le batho
ba bangwe;
 diria polelo go ntheta dikgopolo ta gagwe
kgakala (mohlala, go bolela kanegelo, go reta goba
go bapala karolo ya moanegwa yo a itego);
 bolediana le ba bangwe ka ga dihlogo te di
tlwaelegilego go twa go boitemogelo bja gagwe
bja ta bophelo;
 gopola, a hlaloa ditiragalo te di itego;
 neela ditaeto goba ditaelo;
 botia, a fetola dipotio; le go
 ahlaahla, a bapeta dikgopolo ta gagwe le ta ba
bangwe.
_ Diria mabokgoni a go nyalelana le maano a go oma
mo dihlopheng:
 amogetana;
 bolela fela ka hlogo yeo;
 botia dipotio ta maleba;
 go tweta pele dipolediano;
 go araba dipotio ta ba bangwe ka edi le ka
tlhompho;
 go fa dikakanyo ta go kwala le ta leago ka ga seo
go boletwego ka sona;
Kreiti ya 4
Tetelo ya go ithuta ya 2
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bolela ka boitemogelo, dikakanyo le tshedimoo
mabapi le diteng ta go fapana ta tlhohlo te di
diretwego batheeleti le merero ye e fapanego:
 diria polelo ka go naganiia ge a bolela le
batho ba bangwe (mohlala, ge a reta maitekelo
a mongwe, a sa kwane le seo yo mongwe a se
bolelago);
 diria polelo gore a kgone go hlama le go
ntheta dikgopolo ta gagwe kgakala
(mohlala, go hlagia maikutlo le dikgopolo, le
go diragata seo);
 bolediana le ba bangwe ka ga dihlogo le
ditiragalo te di sa tlwaelegago ka go no
swantheta;
 hlaloa ditiragalo, go hlagia pego ya teo di
bego di ahlaahlwa, gomme a ba a neela
ditaeto gabotse ka mokgwa wo o
kweiegago;
 botia dipotio te bohlokwa te di se nago
dikarabo te di lego molaleng; le go
 hlagia le go kgonthia dikgopolo ta gagwe ka
go di fahlela.
_ Diria mabokgoni a go nyalelana le maano a go
oma mo dihlopheng:
 amogetana, go bolela fela ka hlogo ye e
itego, botia dipotio ta maleba, go tweta
pele dipolediano, go araba dipotio ta ba
bangwe ka edi le ka tlhompho;
 go fa dikakanyo ta go kwala le ta leago ka ga
seo go boletwego ka sona;
 diria segalo sa maleba le go bolela ka
sefahlego; le go
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
75
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bolela ka boitemogelo, dikakanyo te di raranego
le tshedimoo mabapi le diteng ta go fapana ta
tlhohlo te di diretwego batheeleti le merero ye
e fapanego:
 diria polelo ka leano la go kgona go bolela le
batho ba bangwe fao a nthetago maikutlo a
gagwe le go itekola gabonolo (mohlala, go
bolela ka ga maikutlo le dikganyogo;
 diria polelo gore a kgone go hlama le go
ntheta dikgopolo ta gagwe gabonolo
(mohlala, go direto le go mmino);
 bolediana le ba bangwe ka ga dikgopolo le
maikutlo a gagwe ka tatelano ya dintlha ya
maleba godimo ga dihlogo te go bolelwago ka
tona (mohlala, tlhagio ya dintlha ka postara,
dipego, dingangiano);
 botia le go fetola dipotio te bohlokwa; le
go
 hlagia ngangiano le go thekga dikgopolo le
dikakanyo ta gagwe.
_ Diria mabokgoni a go nyalelana ao a omiwago
mo dihlopheng:
 latela mekgwa ya go bolela ya maswanedi ge a
oma le go ba karolo ya sehlopha;
 go fa dikakanyo ta go kwala le ta leago ka ga
seo go boletwego ka sona;
 diria segalo sa maleba le go bolela ka
sefahlego;
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
GO BOLELA
Baithuti ba tla bolediana ka boitshepo le
bokgoni ge ba bolela bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
76
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 2
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
 go diria segalo le thomio ya sefahlego gabotse
ge go bolelwa; le go
 go laeta tlhompho go bao ba nago nayo mo
sehlopheng.
_ Go diria ditho ta mmele ka maleba ge a bolela,
segalo le go godiwa ga lentu mohlala, thomio ya
matsogo le sefahlego:
 lebelela thwii gomme a fokota go
itshwaratshwara;
 diria ditho ta mmele ka maleba, mohlala,
thomio ya matsogo le sefahlego; le go
 diria segalo le go godiwa ga lentu, a khuta
gomme a bolela gabotse ka go iketla.
_ Diria mantu le dibopego ta maleba te di amago
batheeleti ba go fapafapana le maikemieto a
mehutahuta:
 diria polelo ya maleba (kgetho ya mantu) go ya le
gore o bolela le mang (segalo, kgetho ya mantu le
mokgwa, tirio ya ditho ta mmele);
 diria polelo ya maleba ge a laeta tlhompho ye e
bonwago mo sethabeng (ditshwarelo, dikgopelo,
ditebogo, thekgo); le go
 bolela le go se dirie polelo yeo e tlogo kgopia ba
bangwe.
Kreiti ya 4
Re lemoga se ge moithuti a:
 go laeta ka kwelobohloko go ditokelo le
maikutlo a bangwe ge ba oma mmogo e le
sehlopha.
_ Diria polelo ya maleba ya mmele le mabokgoni a
go tweleta dintlha:
 lebelela batheeleti ka moka ge a bolela;
 diria segalo sa maleba le go bolela ka
sefahlego;
 bolela ka boiketlo mo go swanetego ka leano
la go gatelela dintlh; le go
 ikhuta mafelong a maleba mo polelong ya
gagwe go ya ka dinyakwa ta batheeleti.
_ Diria polelo ya maleba ye e nepilego
maikemieto a mehutahuta le batheeleti ba go
fapana:
 diria polelo ya maleba (kgetho ya mantu) go
ya le gore o bolela le mang mo maemong ao a
sa tlwaelegago;
 diria dibopego ta thutapolelo le dika teo e
lego ta maleba;
 diria polelo ka kelohloko go tweleta
maikutlo a go swana ao a raranego bjalo ka
pefelo, go hloka kgotlelelo, kwelobohloko,
kganyogo;
 lemoga le go ganana le polelo ye e kgethollago
le go tla ka dikakanyo ta go e fetola; le go
 lemoga le go ganana le polelo ye e kgethollago
le go tla ka dikakanyo ta go e fetola.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
77
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
 go laeta ka kwelobohloko go diphapano ta
seto le ta leago (mohlala, a dumela le go
amogela dipolelo te di fapanego, boitemogelo,
mehlala); le go
 diria polelo ya go phuphutha mo go bonalago
go ka ba diphapano.
_ Diria mabokgoni a maleba le polelo ya maleba
ya mmele :
 lebelela batheeleti ka moka ge a bolela ga a
ba fularele;
 fetola bogodimo bja lentu, segalo, lebelo ka
maikemieto a go tlia kgatelelo; le go
 lekola tlhagio le mabokgoni a gagwe ka leano
la go a kaonafata.
_ Diria polelo ya maleba ye e swanetego
maikemieto le batheeleti ba go fapana:
 diria polelo ya maleba (kgetho ya mantu) go
ya le gore o bolela le mang mo maemong a go
ba le tlhohlo gomme a laete temogo ya
batheeleti ka go fapana ga bona;
 diria polelo gore a kgone go fihlelela merero
ye e fapanego go swana le go tutueta, go
nganga le go ipona bjalo ka yo mongwe wa
bona; le go
 tlia dikakanyo teo di fapanego te di
gananago le thomio ya polelo ya kgethollo.
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
78
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tseba dingwalwa ta Afrika-Borwa le ta
bodithabathaba, ta nnete le ta boikgopolelo:
(mohlala, direto, tshekatsheko ya dipuku, dipadi te
kopana, mangwaloditaba, dipuku ta methopo,
bjalobjalo):
 go ipalela ka boyena a diria mabokgoni ao a
fapanego a go bala le go kweia merero;
 go bala ka go okola gore a hwete dikgopolo te di
nabilego;
 go balela godimo ka leano la go hweta dintlha te
di itego;
 go lekola letlakala la diteng le dihlogo;
 go dupelela seo diteng e ka bago sona goba seo e
ka bago mafelelo a kanegelo; le
 go balela godimo ka lebelo la maleba leo le
sepelelanago le morero le batheeleti.
_ Lebelela le go swayaswaya mabapi le dingwalwa ta
go bogelwa le ta polelotiriwanti (mohlala:
diswantho, dipostara, dikhathune, dikhomphutha le
di-CD mo kgonegago, bjalobjalo):
 hlaloa melaeta; le go; le go
 hlaola le go ahlaahla dithekniki ta go thala ta go
swana le mmala, moakanyeto, kgetho ya
diswantho, bjalobjalo le gore na di ama bjang
molaeta wo o bonwago.
Tetelo ya go ithuta ya 3
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tseba dingwalwa ta Afrika-Borwa le ta
bodithabathaba, ta nnete le ta boikgopolelo:
(mohlala, direto, tshekatsheko ya dipuku, dipadi
te kopana, mangwaloditaba, dipuku ta methopo,
bjalobjalo):
 go ipalela ka boyena a diria mabokgoni ao a
fapanego a go bala le go kweia merero;
 go beakanya gore a hwete dikgopolo te di
nabilego;
 go balela godimo ka leano la go hweta dintlha
te di itego;
 go lekola letlakala la diteng le dihlogo;
 diria tsebo ye e fetilego goba mehlala ya
diteng ka leano la go ka hweta ditlhaloo;
 go dupelela seo diteng e ka bago sona goba seo
e ka bago mafelelo a kanegelo;
 go ntha dintlhakgolo ta kanegelo go bona ge
e ba o a kweia; le go
 go balela godimo ka lebelo la maleba leo le
sepelelanago le morero le botheeleti.
_ Lebelela le go swayaswaya mabapi le dingwalwa
ta go bogelwa le ta polelotiriwanti (mohlala:
dipapato, divideo/difilimi, ditiragato ta
thelebiene gomme mo go kgonegago
dikhomphutha le di-CD, bjalobjalo):
 ahlaahla molaeta wo o twelelago; le go
 hlaola le go ahlaahla dithekniki ta go thala ta
go swana le mmala, kgetho ya diswantho,
mohuta le bogolo bja mangwalo, moakanyeto,
kgetho ya diswantho bjalobjalo, le gore naa di
ama bjang molaeta wo o bonwago.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
79
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tseba, a ahlaahla dingwalwa ta go fapana ta
Afrika-Borwa le ta bodithabathaba, ta nnete le
ta boikgopolelo: (mohlala, dijenale, direto,
dipadi, dipapadi te kopana, dikuranta,
dipukukgakollo, bjalobjalo):
 go balela godimo le go bala ka setu go elwa
hloko mabokgoni a go bala le botheeleti;
 diria mabokgoni a maleba a go bala le go
kweia (go bala le go ngwala dintlha te
bohlokwa; le go
 go beakanya gore a hwete dikgopolo te di
nabilego, bjalobjalo).
_ Lebelela, a swayaswaya dikgopolo mabapi le
dingwalwa ta go bogelwa le ta polelotiriwanti
(mohlala: dinepe,dipapato ta thelebiene,
ditiragato le ditshwanthotumo, inthanete le di-
CD mo go kgonegago, bjalobjalo):
 ahlaahla molaeta wo o twelelago; le go
 hlaola le go ahlaahla dithekniki ta go swana le
thumo ya mabone le taolo ya medumo, kgetho
ya diswantho, dikhutlo te go emiwago go
tona, sebopego le moakanyeto, le
maatlakgogedi a tona go mmogedi.
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
80
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 3
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Hlaloa maikutlo a gagwe ka seo a se badilego (ta
dintlha goba ta go no tewa bjalo, ta go bogelwa
goba ta polelotiriwanti) gomme a thekga kabo ya
gagwe.
_ Ahlaahla ka fao kgetho ya mantu le dithalwa di
huetago mmadi ka gona.
_ Laeta kweio le go kgona go hlaola morero,
baanegwathwaadi, tikologo le thulaganyo ta
sengwalwa.
_ Lemoga dintlha le ditiragalo te bohlokwa ta
sengwalwa.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Hlaloa le go sekaseka maikutlo a gagwe mabapi
le temana yeo a e badilego.
_ Hlaloa ka fao bangwadi le bakgabii ba bolelago
ka gona le babadi ba bona le ka fao ba
tweletago dikgopolo te di fapanego ka go diria
polelo le dilo teo di bogegago.
_ Laeta kweio ya sengwalwa sa boikgopolelo:
 ahlaahla kgopolokgolo, thulaganyo, tikologo le
baanegwa;
 dira dinyakiio ka ga thulaganyo le baanegwa;
le go
 hlaloa merero le dikakanyo te dingwe
gomme a fela a ntha maikutlo a gagwe.
_ Kweia tlotlontu ya gona gomme a kgona go
ahlaahla ka fao bangwadi ba diriago polelo go
fihlelela maikemieto a bona (papio, moito,
poeleto ya medumo, bjalobjalo).
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
81
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Maikutlo a gagwe mabapi le sengwalwa ka moka
ga sona.
_ Ahlaahla ka fao dithekniki teo bangwadi,
baakanyeti le baswanthi ba di diriago go
tweleta dintlha te di rilego ka ga bophelo,
gomme di bea mmadi mafelong a a fapanego.
_ Laeta kweio ya sengwalwa le kamano ya sona
le maphelo a bona le gore na mohola wa sona ke
eng le gore se oma bjang:
 hlaloa merero, thulaganyo, tikologo le
tshwantho ya baanegwa; le go
 ahlaahla tebelelo ya mongwadi, ka fao tlhaloo
e tweletwago le maemo a mmadi (mohlala:
Na mongwadi o anega taba bjalo ka mmogedi
goba modiragati? Na maikutlo a gago ke eng
mabapi le moanegwathwadi? Na mongwadi o
kgwatha bjang maikutlo a gago?).
_ Lemoga le go hlaloa dibopego ta polelo ta go
fapana, thomio ya polelo, morero le batheeleti
ba dingwalwa ta go fapana:
 laeta le go sekaseka thomio ya polelo ya
sengwalwa le batheeleti bao se diretwego
bona; le go
 laeta le go sekaseka diphapantho ta mehuta
ye e fapanego ya dingwalwa (peakanyo le
diphapantho ta mehuta ye e fapanego ya
direto, ditaodiophelo, bjalobjalo).
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
82
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 3
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Kweia tlotlontu ya gona gomme a kgone go
ahlaahla kgetho ya mantu, tshwanthokgopolo le
khueto ya medumo mo go direto, dikanegelo le go
dikanegelo ta polelotiriwanti (mohlala, moito,
morumokwano, di swantho le tshegio).
_ Lemoga dibopego ta polelo ta go fapana, thomio
ya polelo, morero le batheeleti ba dingwalwa ta go
fapana:
 hlaola merero ye e fapanego ya dingwalwa
(mohlala, dipolelo, dikanegelo, direto, dipapato);
 hlaola ka fao dikanegelo di rulagantwego ka gona;
le go
 hlaola polelo yeo e diriitwego dingwalong ta go
fapana (mohlala: polelothwii ye e hwetwago mo
dinonwaneng, tatelano ya mantu gammogo le
tirwa yeo e hwetwago ge go ngwalwa pego,
bjalobjalo).
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Lemoga dibopego ta polelo ta go fapana,
thomio ya polelo, morero le batheeleti ba
dingwalwa ta go fapana:
 laeta ka fao dingwalwa ta go fapana di
rulaganywago ka gona (mohlala, dinonwane,
mangwalo, le tshekatsheko ya dingwalwa);
 laeta ka fao dingwalwa ta go fapana di
hlophago ka go latela mohuta wa sengwalwa
sa go swana le ta boikgopolelo ta saense,
dikanegelo ta dimakato; le go
 hlaola merero ye e fapanego ya dingwalwa
gomme a be a laete ka fao mokgwa wa go
bolela o fapanago ka gona go ya le gore o
bolela le bomang.
_ Hlaola, a ahlaahla mehola ya dilo ta tikologo,
seto le leago ka go dingwalwa:
 hlaola le go ahlaahla mokgwa wa go anegela,
morero le khueto ya wona;
 lemoga le go ahlaahla dikgopolo te batho ba
nago nato ka ditumelo le dito ta batho ba
bangwe le gore di hlamilwe bjang; le go
 ahlaahla le go bapeta ka fao bangwadi ba go
fapana ba tweletago dikgopolo ta leago le
seto ka dihlogo ta go fapana.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
83
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Hlaola le go sekaseka mehola ya dilo ta tikologo,
seto le leago ka go dingwalwa:
 hlaloa merero ya mongwadi yeo e lego
nyanyeng le yeo e utamilego;
 hlaloa ditebelelo te di twelelago mo
sengwalweng gomme a neele tebelelo ya
gagwe le go e thekga ka karabo le ka mehlala
ye e twago go sona;
 ahlaahla diphapano te di twelelago mo
sengwalweng gomme di ama mehola ya seto
le leago; le go
 sekaseka khueto ya tebelelo ya kgethollo go
ya ka ditumelo ta batho le gore na dikgopolo
te di ka fetolwa bjang. Ntha maikutlo a gago.
_ Kweia, a diria dingwalwa ta tshedimoo ka
maleba:
 akareta dikgopolokgolo le teo di di thekgago;
 kgetha le go ngwala dintlha te bohlokwa ta
tshedimoo; le go
 kweia, a latela ditaelo le ditaeto te di
hlakahlakanego gannyane ka boyena.
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o kgona go bala le go bogela
tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolele ka tshwanelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
84
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 3
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Hlaola, a ahlaahla mehola yeo e hwetwago
dingwalweng gomme e sepelelana le ta seto, leago,
tikologo le ta go agia (mohlala, thuto ya kanegelo le
mohola wa yona go diteng ta go fapana, ditaba ta go
se kgetholle go lebeletwe le kamano ya baanegwa,
bjalobjalo).
_ Kweia, a fetola ka maleba mabapi le tshedimoo ye
e lego ka dingwalweng.
_ Hlaola dintlhakgolo le teo di di
thekgago/dikgopolothui; le go
 bala fela ka godimo ka leano la go hweta dintlha
te di itego go swana le pego ya ta boso,
nakotaolo ya dipese, mmepe, bjalobjalo; le go
 latela ditaelo le ditaeto te kopana teo di
gatiitwego.
_ Hlaloa dingwalwa te bonolo ta go bogelwa
(ditafola, dithate, dipostara, dikrafo, mmepe) gomme
a ka kgona go fetola sengwalwa go twa go mohuta
wo go ya go wola (mohlala, go tloga go krafo go ya
go tlhaloo ka mantu mo temaneng.
_ Go ikgethela dingwalwa ta maleba teo di
kgotsofatago dinyakwa ta gagwe (mohlala,
dipukuntu, diensaeklopedia ta bana le dipuku ta
methopo.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Kweia, a fetola ka maleba mabapi le tshedimoo
ya go fapana ye e lego ka dingwalweng:
 hlaola dintlhakgolo le teo di di thekgago, a
swaya dintlha te di itego le go di akareta; le
go
 bala le go latela ditaelo te bothatana ba latela
ditaeto ka thuo ye nnyane.
_ Hlaloa, a ahlaahla dingwalwa ta rarana ta go
bogelwa (ditafola, dithate, dipostara, dikrafo,
mmepe) gomme a ka kgona go fetola sengwalwa
go twa go mohuta wo go ya go wola (mohlala:
go ngwalwa ga dintlha te bohlokwa ka krafong).
_ Go ikgethela dingwalwa ta maleba gomme gwa
latelwa mabokgoni a dinyakiio go weta
tshedimoo go twa go dipukuntu,
dipukukgakollo, go sethaba goba methopong ya
elektroniki (ge e le gona).
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
85
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Hlaloa, a sekaseka ka boyena dintlha ta
dingwalwa ta krafo (mebepe, dikrafo ta methalo,
dithate, bjalobjalo) gomme a kgone go tea
dintlha go mohuta wo go di ia go wola.
_ Ikgethela dingwalwa ta maleba ta go twa
methopong ye e fapanego, bjalo ka batho ba
motse le ka elektroniki (mo go kgonegago).
GO NGWALA
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e
fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le
ta boikgopolelo, a lebelete mafapha a a
fapafapanego
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
86
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 4
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ngwalela mafapha le batheeleti ba go fapana
dingwalwa te di fapafapanego:
 diria mokgwa wa go ngwala ka go raloka le go
ikgopolela (mohlala, direto, mangwalo, ditemana,
dikanegelo, bjalobjalo);
 ngwalela batheeleti ba ba fapafapanego melaeta
ka go tweleta dintlha gabotse le go kgetha
sengwalwa go ya ka maikemieto a sona (mohlala,
dipego te kopana, ditaelo, bjalobjalo);
 ngwala, a akanyeta dingwalwa te di fapanego te
di direlwago batheeleti ba go fapafapana (postara,
khathune, mangwalwana a go bapata); le go
 fetolela tshedimoo go twa mohuteng wo mongwe
go ya go wo mongwe (mohlala: temana ya go
ngwalwa ka mokgwa wa taodio o fetolelwe go
tlhopho ka lenaneo, bjalobjalo).
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
87
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ngwalela mafapha le batheeleti ba go fapana
dingwalwa te di fapafapanego:
 diria mokgwa wa go ngwala ka go raloka le
go ikgopolela (mohlala, pukutati, dikanegelo
ta go segia, direto, dikanegelo, bjalobjalo);
 ngwalela batheeleti ba ba fapafapanego
melaeta ka go tweleta dintlha gabotse ka
lenaneo le go kgetha sengwalwa go ya ka
maikemieto a sona (mohlala, dipego te
kopana, ditsebio, ditaelo, bjalobjalo);
 ngwala le go akanyeta dingwalwa te di
fapanego ta go bogelwa te di tweletago
tshedimoo (mohlala, dipapato,
mangwalwanatsebio, mmepe wo o nago le
diswantho le ditlankana); le go
 fetieta tshedimoo go twa mohuteng wo
mongwe go ya go wo mongwe (mohlala,
tshedimoo go twa go peakanyo ya lenaneo
go ya go temana le go ya go sengwalwa).
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Ngwalela mafapha le batheeleti ba go fapana
dingwalwa te di fapafapanego:
 diria mokgwa wa go ngwala ka go raloka le
go ikgopolela (mohlala, pukutati, dikanegelo
ta go segia, direto, dikanegelo, bjalobjalo);
 ngwalela batheeleti ba ba fapafapanego
melaeta ka go tweleta dintlha gabotse ka
lenaneo le go kgetha sengwalwa go ya ka
maikemieto a sona (mohlala, dijenale, direto,
dinonwane, le dipolediano, ditaodio, bjalobjalo);
 ngwala le go akanyeta dingwalwa te di
fapanego ta go bogelwa te di tweletago
tshedimoo ka go diria polelo, khueto ya
medumo, dikrafo ta batheeleti ba ba
fapanego (mohlala, di-CD le bokantle bja
dipuku, dipapato ta thelebiene goba radio,
mangwaloditaba le dinepe);
 laeta kweio ya mongwalelo le kgetho ya
mantu (mohlala, fetieta tshedimoo ya go
twa go kanegelo a e dira pego ya kuranta,
bjalobjalo); le go
 gopodiia le go sekaseka moomo wa gagwe.
GO NGWALA
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e
fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le
ta boikgopolelo, a lebelete mafapha a a
fapafapanego
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
88
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Go tweleta le go beakanya dintlha ka go ngwala:
 sekaseka hlogo, a ntha maikutlo ka go ngwala ka
mokgwa wa go no ngwala seo se tlago ka
dihlogong, ka mananeo goba dithate ta go
ngwalwa mantu;
 beakanya dikgopolo ka ditemana a diria
mafokonolo le mafokonti;
 tweleta moomo wa mathomo wa hlogo ka go
hlokomediia polelo le mopeleto ka go di kgetha
go ya ka babadi/ batheeleti;
 boeleta moomo ka go omia boitemogelo bja
polelo ya maleba, peakanyo le mongwalelo, le go
kgatha tema le ga baithuti ba bangwe ka
phapoingborutelo;
 badiia mo a ngwadilego a lebelete kudu
thutapolelo, maswaodikga le mopeleto, a tlaleleta
ka ditshwaotshwao ta baithuti le ta morutii; le go
 'gatia' dikakanywa ta gagwe ta mafelelo ka go
bolediana le babadi ba maleba goba morutii.
_ Tweleta moomo wa go balega le go beakanywa
gabotse ka go diria, mohlala, dihlogo ta maleba,
ditemana, bjalobjalo.
_ Diria tsebo ya polelo magatong a go fapafapana.
Tetelo ya go ithuta ya 4
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Go tweleta le go beakanya dintlha ka go
ngwala:
 sekaseka hlogo, a ntha maikutlo ka go ngwala
ka mokgwa wa go no ngwala seo se tlago ka
dihlogong, ka mananeo goba dithate ta go
ngwalwa mantu;
 nyakiia ka hlogo ye e itego ka go diria
methopo ye e fapanego le go beakanya
dikgopolo;
 tweleta moomo wa mathomo wa hlogo ka
go hlokomediia polelo le mopeleto ka go di
kgetha go ya ka babadi/batheeleti;
 diria mafokonolo, mafofokwana le mafokonti
ka maikemieto ao a rilego;
 boeleta moomo go lebeletwe kudu diteng,
polelo ya maleba, peakanyo le mongwalelo, le
go kgatha tema ga baithuti ba bangwe ka
phapoingborutelo;
 badiia mo a ngwadilego la mafelelo; le go
 tweleta moomo wa mafelelo.
_ Tweleta moomo wa go balega le go beakanywa
gabotse ka go diria, mohlala, letlakala la ka ntle,
hlogo, dihlogwana, bjalobjalo go akaretwa le
dikrafo ta maleba).
_ Diria tsebo ya polelo magatong a go fapafapana.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
89
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Go tweleta le go beakanya dintlha ka go
ngwala:
 nyakiia ka hlogo ye e itego ka go diria
methopo ye e fapanego le go beakanya
dikgopolo ka go diria mabokgoni a go swana
le mmepe wa tlhaologanyo, dithate ta go
ngwalwa ka mantu, bjalobjalo;
 tweleta moomo wa mathomo ka go
hlokomediia polelo le mopeleto ka go di
kgetha go ya ka babadi/batheeleti;
 boeleta moomo go lebeletwe kudu
kaonafato ya polelo, peakanyo le mongwalelo,
le go kgatha tema ga baithuti ba bangwe ka
phapoingborutelo;
 badiia le go ngwala gape le gape pele a ka
tlia moomo wa mafelelo;
 bolediana le baithuti ba bangwe ka boleta go
kgonthia dikgopolo ta bona;
 tweleta moomo wa mafelelo wo o
akaretago dikgopolo ta baithuti le ta
morutii; le go
 nagana le go sekaseka moomo wa mafelelo
wo o nago le dikgopolo ta baithuti le morutii.
_ Tweleta moomo wa go balega le go beakanywa
gabotse ka go diria, mohlala, letlakala la ka ntle,
hlogo, peakanyo le dithalwa ta maleba goba
dikrafo, bjalobjalo).
_ Diria tsebo ya polelo magatong a go fapafapana.
GO NGWALA
Moithuti o tla ngwala mehuta ye e
fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le
ta boikgopolelo, a lebelete mafapha a a
fapafapanego
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
90
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Legato la lentu:
 kgetha le go diria mantu ka go fapana go twa go
boitemogelo bja gagwe, dipukung, ta molomo,
ditiragato le te dingwe.
_ Legato la lefoko:
 godia mafoko ka go oketa ka mahlaodi le
mahlathi, dikafoko le dithabe; le go
 fetoa mabaka.
_ Legato la temana:
 diria hlogo le mafokothui go ngwala temana ya
go kwala; le go
 diria thutapolelo le mopeleto le maswaodikga a
maleba.
Tetelo ya go ithuta ya 4
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Legato la lentu:
 kgetha le go diria mantu ka go fapana go
twa go boitemogelo bja gagwe, dipukung, ta
molomo, ditiragato le te dingwe; le go
 diria dipukuntu.
_ Legato la lefoko:
 godia mafoko ka go oketa ka tlhaolo,
mahlaodi le mahlathi, dikafoko le dithabe;
 fetoa mabaka; le go
 diria poleloseboledi le polelopego ka tsela ya
maleba.
_ Legato la temana:
 ngwala lefokokgolo leo le rwelego tshedimoo
ya temana;
 diria mekgwa ye e fapanego ya go kopanya
ditemana; le go
 diria thutapolelo le mopeleto le maswaodikga
a maleba.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
91
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Legato la lentu:
 kgetha le go diria mantu ka go fapana go
twa go diarea te dingwe ta go ithuta le go
boitemogelo teo di tweletago tlhaloo ya
maleba; le go
 peleta mantu a tlwaelo gabotse le go
kgonthia mopeleto wa mantu a mafsa.
_ Legato la lefoko:
 godia mafoko ka go oketa ka mahlaodi le
mahlathi, dikafoko le dithabe;
 fetoa mabaka;
 diria poleloseboledi le polelopego ka tsela ya
maleba; le go
 fetola tatelano ya mantu gore kgatelelo e
tweletwe.
_ Legato la temana:
 ngwala lefokokgolo leo le rwelego tshedimoo
ya temana; le go
 diria mekgwa ye e fapanego ya go kopanya
ditemana go akaretwa le dikrafo gore temana
e nape e felele.
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla omia polelo go nagana le
go gopodiia ka go realo a hweta tsebo
yeo a tlogo e beakanya le go e diria go
ithuta
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
92
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 5
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go nagana:
 bolediana ka teo di hlolago le go tlia khueto go
sengwalwa gammogo le polelo yeo e diriwago
(mohlala, neng..., ke moka..., ge...);
 hlaola dikarabo/dintlha te dingwe le gore ke eng
seo se dirago gore di fapane; le go
 kgetha ditlhaloo teo di sego pepeneneng ka go
thekga dikarabo ta bona go twa sengwalweng.
_ Diria polelo go nyakiia le go utolla:
 hlama dipotio gore a kgone go hweta
tshedimoo;
 hlaola methopo ya maleba;
 hweta tshedimoo ka go diria mantu a
bohlokwa; le go
 kgetha le go nyakiia methopo ye e fapanego
mabapi le hlogo ye e filwego.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go nagana:
 hlaola teo di hlolago le go tlia khueto go
sengwalwa sa molomo le sa go ngwalwa
gomme a hlaloe kamano ya tona;
 dira ditekanyeto teo di laolwago ke
tshedimoo;
 hlaola magareng ga go ba le mohola le go
hloka mohola ga selo le go fahlela maemo ao;.
 botoloia le go godia ditebelelo te di
fapanego ka dihlogo te di tlwaelegilego; le go
 ahlaahla khueto ya diteng le maemo mo go
tshedimoo.
_ Diria polelo go nyakiia le go utolla:
 hlama dipotio gore a kgone go hweta
tshedimoo;
 diria dipotionyakiio go hweta
tshedimoo;
 a ka bea dipotio ka mokgwa wo mongwe
gore a hwete tshedimoo;
 ahlaahle ka fao dipotionyakiio di omago
ka gona go hweta tshedimoo; le go
 nyaka tshedimoo ka go diria methopo ye
mengwe ya maleba.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
93
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go nagana:
 hlaola teo di hlolago le go tlia khueto go
dingwalwa ta diarea te dingwe;
 ntha maikutlo a be a fahlele;
 hlagia dingangiano ta go kwagala mabapi le
ditaba te di nago le tlhohlo;
 tweleta dikgopolo te di fapanego le ta ba
bangwe gomme a fahlele maemo a gagwe; le
go
 botoloia mohola le khueto diteng ta
sengwalwa le maemo a mongwadi.
_ Diria polelo go nyakiia le go utolla:
 hlama dipotio te bohlokwa te di hlohlago
gomme a nyake ditlhaloo ta mohuta wo
mongwe;
 hlama dipotio te di latelago tela ka leano la
go hweta dikarabo te di tseneletego;
 ahlaahla mohola wa tshedimoo ka go bapeta
le methopo ye mengwe; le go
 bapeta ka fao dipolelo te di fapanego di
hlagiago mareo a a fapanego a diarea ta go
ithuta.
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla omia polelo go nagana le
go gopodiia ka go realo a hweta tsebo
yeo a tlogo e beakanya le go e diria go
ithuta
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
94
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 5
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tshepedio ya tshedimoo:
 ahlaahla le go bapeta tshedimoo go twa go
methopo ye e fapanego;
 hlaola dikgopolo ta maleba;
 kgetha mehlala go twa go ditlhaloo;
 beakanya tshedimoo ka lenaneo;
 akareta tshedimoo ka mekgwa ya go fapana
(mohlala, diswantho, ditemana, mmepe wa
monagano, mananeo); le go
 ahlola go ya ka tshedimoo ye a nago le yona.
_ Diria polelo go nagana ka go hlama:
 akanya seo se tlogo latela goba se tlilego ba
mafelelong go laola tshedimoo ye e filwego;
 hlagia mekgwa ye e fapanego mo maemong ao a
filwego; le go
 hweta mekgwa ye e fapanego ya go hlohla
maikutlo ka go omia pukuntu ya mafoko le go
ahlaahla diphapano ta ditlhaloo teo di
twelelago.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tshepedio ya tshedimoo:
 kgoboketa le go beakanya dikgopolo ta
maleba gomme a neele mabaka go thekga
tlhopho yeo a e dirilego;
 hlaola magareng ga tshedimookakareto le
tshedimoothwii;
 beakanya tshedimoo ka tlase ga dihlogo ta go
fapana;
 beakanya molokoloko wa magato goba
ditiragalo ka maleba gomme a fahlele maemo a
gagwe;
 beakanye tshedimoo ka ditemana,
ditafola/mananeo, tatelano ya nako, thate goba
sengwalwa se sengwe le se sengwe sa maleba;
le go
 sekaseka le go tea sephetho mo go
swanetego.
_ Diria polelo go nagana ka go hlama:
 akanya seo se tlogo latela goba se tlilego ba
mafelelong go ya ka magato goba ditiragalo;
 akanya seo se kago direga mo maemong a
boikgopolelo;
 nagana ka ditshepeto goba ditiragalo le
dithuto te di fetilego e le go lokieta ta nako
ye e tlago;
 dira diteko ka diswantho le medumo; le go
 nyakiia kamano ya mantu le mareo go
hweta mekgwa ye mengwe ya go ahlaahla
hlogo yeo.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
95
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tshepedio ya tshedimoo:
 hlopha le go beakanya tshedimoo gomme a
hlaloe ka fao tshepeto e dirwago ka gona a
neela mehlala go twa go diarea ta go fapana;
 bapeta tshedimoo le dikgopolo gomme a
neele mabaka a dira papeto ye;
 hlakanya dikgopolo go twa go methopo ya go
fapana gore go twelele sengwalwa se se
feletego;
 tea diphetho le go tweleta ditigelo;
 fetola tshedimoo go twa go polelo ye go ya
go yela; le go
 fetola mokgwa wa go tweleta tshedimoo
(mohlala, go tloga go lenaneo/tafola go ia go
mokgwa wa go ngwala ka ditemana goba
dikrafo).
_ Diria polelo go nagana ka go hlama:
 hlaloa seo a se akanyago ka morago ga go
theeleta le go bala sengwalwa;
 bolela le go hlaloa dipolelo teo a di ratago;
 akanya le go neela dikarabo te di fapanego ge
a leka go rarolla mathata; le go
 dira diteko ka polelo ka tsela ye e fapanego go
swana le popego ya mantu le mareo
dipolelong ta go fapana.
SEBOPEGO LE TIRIO YA POLELO
Moithuti o kgona go diria medumo,
mantu le thutapolelo go hlohleleta
tlhathollo ya dingwalwa
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
96
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 6
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka mantu go:
 diria dihlogo, dikutu le mesela/dikoketo go bopa
mantu;
 utolla seto sa mantu (mohlala, mantu ao a
adimilwego go twa go Seafrikanse le Seisimane);
 ngwala mantu ka go pukuntu yeo a itiretego
yona;
 diria medumo le melao ya mopeleto gore ba pelete
ka tshwanelo; le go
 kgonthia mopeleto ka go nyaka lentu ka go
pukuntu.
_ oma ka mafoko go:
 hlaola sediri le tiro ya lefoko;
 diria makopanyi go hlama mafokonti (mohlala, O
oma kudu gore a tle a twelele ditlhahlobong);
 diria lekgokasediri le lekgokasedirwa;
 diria mehuta ye e fapanego ya mafoko ka
tshwanelo (dipego, dipotio, ditaelo, tlabego);
 hlaola le go diria maina, maala, mahlathi,
mahlaodi, mabopi;
 diria mabaka a lediri ka tshwanelo (mohlala,
lebjaletweledi - Ngwana o sa robete);
 diria poleloseboledi le polelopego; le go
 diria maswaodikga ka tshwanelo (mohlala, khutlo,
tsebjana, leswaopotio, bjalobjalo).
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka mantu go:
 diria dihlogo, dikutu le mesela/dikoketo go
bopa mantu;
 utolla seto sa mantu (mohlala, mantu ao a
adimilwego go twa go Seafrikanse le
Seisimane);
 ngwale mantu ka go pukuntu yeo a e
tiretego yona; le go
 diria medumo le melao ya mopeleto gore ba
pelete ka tshwanelo.
_ oma ka mafoko go:
 hlaola sediri le tiro ya lefoko;
 diria lekgokasediri le lekgokasedirwa mo go
se nago sediri le sedirwa;
 diria poleloseboledi le polelopego;
 hlaola le go diria maina, maala, mahlathi,
mahlaodi, mabopi;
 diria mabaka a mathatana a lediri ka
tshwanelo (mohlala, lebjaletweledi - Ngwana
o sa robete); le go
 diria maswaodikga ka moka ka tshwanelo.
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
97
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka mantu go:
 diria dihlogo, dikutu le mesela/dikoketo go
bopa mantu;
 utolla seto sa mantu (mohlala, mantu ao a
adimilwego go twa go Seafrikanse, Seisimane
le go maleme a mangwe);
 ngwale mantu ka go pukuntu yeo a e
tiretego yona; le go
 diria medumo le melao ya mopeleto gore ba
pelete ka tshwanelo.
_ oma ka mafoko go:
 diria lekgokasediri le lekgokasedirwa mo go
se nago sediri le sedirwa;
 hlaola le go diria maina, maala, mahlathi,
mahlaodi, mabopi;
 diria mafokonti ao a nago le dithabe ta go
fapana;
 diria tirwa moo kgatelelo e welago godimo ga
sedirwa;
 diria mabaka a mathatana a lediri ka
tshwanelo (mohlala, lebjaletweledi - Ngwana
o sa robete); le go
 diria maswaodikga ka moka ka tshwanelo.
SEBOPEGO LE TIRIO YA POLELO
Moithuti o kgona go diria medumo,
mantu le thutapolelo go hlohleleta
tlhathollo ya dingwalwa
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
98
Kreiti ya 4
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka dingwalwa:
 diria hlogo le mafokothui go hlama ditemana, le
go
 kopanya mafoko mo ditemaneng ka go omia
makopanyi le mantu a mangwe a go kopanya.
_ Godia temogo le thomio ya mongwalelo:
 diria dika le diema;
 diria mokgwa wa go bolela wa maleba go ya le
gore o bolela le mang; le go
 kweia le go diria dikapolelo (mohlala,
tshwanthio, phefolo).
_ Godia temogo ya polelo ka tsinkelo:
 mohlala, utolla mekgwa ya go fapana ya kgopela
goba go botia motho dipotio (ka diria, anke,
hle, bjalobjalo) le gore na se se ama bjang mmoledi
le motheeleti; le go
 poeleto ya thomio ya polelo(mareo a go swana
le, poleloseboledi, polelopego, dika, diema,
dikapolelo, bjalobjalo).
Tetelo ya go ithuta ya 6
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka dingwalwa:
 diria hlogo le mafokothui go hlama ditemana;
 kopanya mafoko mo ditemaneng ka go omia
makopanyi le mantu a mangwe a go kopanya;
le go
 mabaka a lediri a elwe hloko ka moka ga ona.
_ Godia temogo le thomio ya mongwalelo:
 diria dika le diema;
 diria polelo le mokgwa wa go bolela wa
maleba go ya le gore o bolela le mang; le go
 kweia le go diria dikapolelo (mohlala,
tshwanthio, phefolo).
_ Godia temogo ya polelo ka tsinkelo:
 mohlala, utolla mekgwatlwaelo goba kgethollo
ka go diria mantu ao a kgethollang batho go
ya ka ditumelo ta bona, semorafe, bong le te
dingwe; le go
 poeleto ya moomo wa thomio ya polelo
(mareo a go swana le, makopanyi, mabaka,
bjalobjalo).
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
99
Kreiti ya 5 Kreiti ya 6
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka dingwalwa:
 diria hlogo le mafokothui go hlama ditemana;
 kopanya mafoko mo ditemaneng ka go omia
makopanyi le mantu a mangwe a go kopanya;
le go
 mabaka a lediri a elwe hloko ka moka ga ona.
_ Godia temogo le thomio ya mongwalelo:
 diria dika le diema;
 hlaloa ka fao thomio ya polelo e fapanago
go ya ka batheeleti maikemieto le diteng; le
go
 kweia le go diria dikapolelo (mohlala,
tshwanthio, phefolo).
_ Godia temogo ya polelo ka tsinkelo:
 mohlala, utolla polelo e diriwago ge go
bapatwa dilo go swana le thelebieneng e le
maano a go dira gore batho ba reke dilo teo;
le go
 diria polelo ka go bopa mehuta ya mafoko, go
elwa hloko thabekutu le dithabenyana, mafoko
a tirwa le dikapolelo.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Gara (Dikreiti ta 4-6)
100
KGAOLO YA 4
SEHLOPHA SA GODIMO
(DIKREITI 7-9)
MATSENO
Mo sehlopheng se, baithuti ba matlafaditwe ka teo ba ithutilego tona mo dikreiting ta go feta,
gomme ba itokieta go tweta pele thuto le go itlhama go lokieta lefase la go oma. Ba swanete go
diria polelo go tiieta dinyakwa ta go diriwa ga polelo ge go phelwa le sethaba ka go ithuta thwii
goba ka go irela.
Ka polelo, baithuti ba swanete go lemowa ka ga:
_ dibaka ta go ithutela moomo; le
_ go tseba ditokelo le maikarabelo a bona, e le baagi mo sethabeng sa demokrasi, sa dito te dinti.
Nepio
Nepokgolo ya sehlopha se e lebane le go logaganya le go godia polelo le go ithuta go ngwala le go
bala. Mo mafelelong a Kreiti ya 9, baithuti ba swanete go:
_ kgona go bala le go ngwala ka bophara ka ga dingwalwa ta go naba - ta semmuo le teo e sego
ta semmuo le ta go ama motho le sethaba;
_ ba babadi ba maikemieto bao ba ka kgonago go ikhweleta tshedimoo ka bobona;
_ ba le mahlahla, ba be ba theelete ka tsenelelo, gape e be diboledi ta kgonthe ta polelo, ebile gape
ba be ba hlomphe le baithuti ba bangwe; le go
_ sekaseka polelo, ba kweie le ka fao e diriwago ka gona, ba be ba e diriete dinepong ta bona.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
101
Sepedi - Polelo ya ka gae
DITETELO TA GO ITHUTA
Tetelo ya go ithuta ya 1: go theeleta
Moithuti o tla kgona go theeleta ka nepo ya go hweta tshedimoo, gomme a kgona go iphetolela
ka tshwanelo le ka tsinkelo mo bophelong ka kakareto:
Baithuti ba tla ithuta go theeleta ka mafolofolo, ka tsenelelo le ka go tsinkela dingwalwa ta go
fapafapana ta go bolelwa, le go di akareta, go di ngwala le go ntha maikutlo a bona ka tona.
Tetelo ya go ithuta ya 2: go bolela
Moithuti o tla kgona go kgokagana ka bokgoni le boitshepo ge a bolela bophelong ka kakareto:
Baithuti ba tla bolela ka bolokologi le ka sebete mo bophelong, ba kgokagana/bolela ka tshwanelo le ka
mafolofolo le ba bangwe. Taba yeo e bohlokwa, ka fao e swanete go twetwa pele mo thutong.
Tetelo ya go ithuta ya 3: go bala le go bogela
Moithuti o tla kgona go bala ka nepo ya go ikhweleta tshedimoo le boipshino gomme a kgona
go iphetolela ka tshwanelo le ka go tsinkela dikokwane te bohlokwa ta bophelo ta go lebana le
dingwalwa ta bokgabo, seto le maikutlo:
Go bala ke motheo wa go ngwala le sebeta sa moomela go ithuteng. Baithuti ba swanete go bala
dingwalwa ta saense le te e sego ta saense ta Afrika-Borwa le ta bodithabatha ka maikemieto a
go thuega mo tlhabollong ya polelo gammogo le tsebo ka kakareto go akaretwa gape le boipshino le
go gola ga baithuti.
Tetelo ya go ithuta ya 4: go ngwala
Moithuti o tla kgona go ngwala mehuta ye e fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le ta
boikgopolelo a lebelete mafapha a a fapafapanego.
Go ngwala ke mokgwa wa go itlhaloa le wa go ithuta, le gona ke sona sebeta sa kgokagano. Ka
mehla ke sebeta seo baithuti ba elwago ka sona, ka tsela yeo go ngwala go bohlokwa ge ba twela
pele ka thuto lefaseng la moomo.
Tetelo ya go ithuta ya 5: go nagana le go gopodiia
Moithuti o tla kgona go diria polelo go nagana le go gopodiia, ka go realo a hweta tsebo yeo a
tlogo e beakanya gomme a e diria go ithuta polelo:
Mabokgoni a go nagana ka tsenelelo le go hlagia tshedimoo ya go ngwala le go bala, ke moratho wo
bohlokwa wa go ithuta mo go fihlelelweng ga ditetelo ta go tsenelela le ta go hlabolla ta go ithuta.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
102
Tetelo ya go ithuta ya 6: sebopego le tirio ya polelo
Moithuti o kgona go diria medumo, mantu le thutapolelo go hlama le go hlatholla dingwalwa:
Baithuti ba tla lemoga ka fao polelo e diriwago ka gona, gomme ba hlabolla polelo ye e diriwago
gore ba kgone go lekanyeta tsebo ya dingwalwa ta bona le ya dingwalwa ta ba bangwe ka tsenelelo
mabapi le tlhaloo, nepagalo le temogo. Gape ba tla kgona go diria tsebo yeo go dira diteko ta polelo
go bopa tlhaloo (go tloga kgatong ya lentu go ya kgatong ya lefoko go fihla go hlangwa sengwalwa
sohle, gomme ka go realo ba lemoga setswalle magareng ga sengwalwa seo le kamano (tirio) ya sona.
Ba tla thoma go lemoga ka fao polelo e fetogago ka gona ge nako e dute e eya, le ge e dute e
tswakana le dito te dingwe, gape le ka fao e fetogago le mabaka ka gona.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
103
Sepedi - Polelo ya ka gae
MAEMO A KELO LE DINGWALWA
Mo dikarolong te di latelago, Maemo a Kelo a Tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go Ithuta a tla thoma kreiting
ye nngwe le ye nngwe. Go tla fiwa mehlala ya dingwalwa teo di tlogo diriwa go logaganya polelo ya go ithuta.
Ye ga se mehlala ye e ka fiwago fela, ka gobane morutii a ka tlaleleta ka ya gagwe ka go kgetha dingwalwa
ta maleba.
Kreiti ya 7
Dingwalwa te di iintwego
_ Dikanegelokopana
_ Dipadinyana
_ Direto
_ Ditiragatokopana
_ Kanegelothaba (fao go nyakegago gona)
_ Dinonwane le dingwalwa ta mohuta woo
_ Tlhaolo ya dingwalwa te kopana bjalo ka dikgatiobaka, dikuranta, dipapato Dipostara, dipolelo
ta radio
Kreiti ya 8
Dingwalwa te di iintwego
_ Dikanegelokopana
_ Dipadi
_ Theto
_ Ditiragato
_ Kanegelothaba (ge go nyakega)
_ Dinonwane le mehuta ya tona
_ Thutafilimi
_ Kgetho ya dingwalwa te kopana bjalo ka kgatiobaka, kuranta, papato, postara, polelo ya radio le
ya thelebiene, mmino wa divideo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
104
Kreiti ya 9
Dingwalwa te di iintwego
_ Dikanegelokopana:
_ Dipadi ka botlalo
_ Theto
_ Ditiragato te kopana te tharo/tlhano
_ Kanegelothaba (ge go tsomega)
_ Thutafilimi
_ Tlhaolo ya dingwalwa te kopana bjalo ka dikgatiobaka, dikuranta, dipapato, go fa mantu le
dithuto, radio, diterama, ditiragato ta thelebiene le ditshwanthotumo mmino wa divideo
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
105
Sepedi - Polelo ya ka gae
Diteng ta dingwalwa
Go ya ka dingwalwa ka bophara teo di boletwego, moithuti o swanete go itemogela te di latelago:
_ Ditikologo ta histori le leago ta go nepagala ta go hlabolla kweio ya bohwa bja polelo
_ Dithulaganyo le dikathulaganyo
_ Merero ya go kgahlia ya go hlohla maikutlo a go hlabolla kweio ya go tsenelela ya dikokwane te
bohlokwa ta bophelo
_ Baanegwa ba mmakgonthe ba tswalano ya go tia
_ Maikutlo a go fapafapana a nnete, segalo le retistara
_ Mongwalelo wa go phatlalala, wa maleba, wa dibopego ta mafoko
_ Tlotlontu ya go ba le kgogedi le tirio ya maleba ya dika le diema polelong
_ Go nona ka dikapolelo le tirio ya diema
_ Go nona ga dibopego ta theto diretong ta go kgethwa
_ Dingwalwa ta go bogelwa (go akaretwa le difilimi) ta go tweletwa ka tirio ya mebala,
bohlokwa bja taodio, tirio ya boswanthi bja difilimi
_ Dingwala ta go diria diswanthokgopolo (le merero ye mengwe ya kgokagano) ge go beakanywa
moakanyeto wa tona
_ Dingwalwa ta go kgontha baithuti go lemoga seto le dipolelotiriwa ta go tsenega
_ Tirio ya polelo le merero ye mengwe, e lego:
 Ka fao polelo e tweletago tlhaloo - mongwadi o ikgethela tebelelo ka go dumelela babadi go
ikhweleta tlhaloo ka tsela ya bona;
 Ka fao babadi ba ikhweletago tlhaloo sengwalweng, ka fao ba diriago maitemogelo le
maikutlo sengwalweng;
 Ditsela ta go phurolla mafahla malebana le sengwalwa ta go hlohleleta kweio ye e
tseneletego ya tlhamo le tlhaloo ya dingwalwa; le
 Merero ya go fapafapana ya polelo: Phapano ya go nyalelana le tikologo/selete (mebotwana),
bogolo bja batho (seleng), bj.bj.; khuetano ya dipolelo te dingwe.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
106
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
107
Sepedi - Polelo ya ka gae
GO THEELETA
Moithuti o kgona go theeleta tshedimoo
le boithabio, gomme a amega ka
tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
108
Kreiti ya 7
Tetelo ya go ithuta ya 1 Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Theeleta ka kgahlego, ka go itlhaloa, ka go
ikgopolela dikanegelong (mohlala, dibalade, dikoa,
dikanegelokopana, dikanegelothaba).
_ Theeleta ka tlhoafalo le ka edi malebana le
tshedimoo le dikgopolokgolo te di rilego le go fetola
ka tshwanelo, mohlala, ka go:
 ngwala dintlha te bohlokwa, go akaretwa le go
kgokaganya tshedimoo ka tshwanelo; le go
 tweleta dikakanyo, go botia dipotio ta go
iinya mabjoko le go hlohla ge go tsomega.
_ Lemoga ka fao dingwalwa ta bomolomo ta go tuma
di rulagantwego le go hlaloa diponagalo te dingwe
(mohlala, dipego ta boso, go upa ditsela, metlae,
dikoa) taba yeo e tla akareta thulaganyolefsa ya
dibeta ta go dirietwa metlae, bjalo ka khuto le go
tlogela dikgoba lefokong gammogo le go hlaola tirio
ya modumo dingwalweng ta go bogelwa ka go
theeleta.
_ Kgetha, a hlatholla mekgwa ya tirio ya lediri
(mohlala, tlhagio ya sefahlego, tirio ya ditho ta
mmele le go oketa lentu).
Re lemoga se ge moithti a:
_ Theeleta le go bontha kgahlego, tlhohlo,
boinaganelo le go inyakela tsebo dingwalweng
(mohlala, direto, direto te telele, dikanegelo te
pedi goba te tharo ta diterama ta radio, dipolelo
ta radio, dipapato ta radio, dingangiano).
_ Theeleta ka tlhoafalo le ka edi malebana le
tshedimoo le dikgopolokgolo te di rilego le go
fetola ka tshwanelo mohlala, ka go:
 ngwala dintlha te bohlokwa, go akaretwa le
go kgokaganya tshedimoo ka tshwanelo, le go
 tweleta dikakanyo, go botia dipotio ta
go iinya mabjoko le go hlohla ge go
tsomega.
_ Lemoga ka fao dingwalwa ta bomolomo ta go
tuma di rulagantwego le go hlaloa diponagalo
te dingwe (mohlala, dipego ta boso, go upa
ditsela, metlae, dikoa) taba yeo e tla akareta
thulaganyolefsa ya dibeta ta go dirietwa
metlae, bjalo ka khuto le go tlogela dikgoba
lefokong gammogo le go hlaola, go lemoga le go
sekaseka tirio ya modumo dingwalweng ta go
bogelwa ka go theeleta.
_ Kgetha, a sekaseka mekgwa ya tirio ya lediri
(mohlala, tlhagio ya dika ta mmele, segalo sa
lentu, khuto).
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
109
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Theeleta ka kgahlego, ka go itlhaloa, ka go
ikgopolela dikanegelokakanywa ta bomolomo
(mohlala, diterama ta radio, ditshwanthotumo,
diretotiragato, ditshwaotshwao ta dipuku).
_ Theeleta ka tlhoafalo le ka edi malebana le
tshedimoo le dikgopolokgolo te di rilego le go
fetola ka tshwanelo mohlala, ka go:
 akanya ka diphetho; le go
 tweleta tshedimoo le dikakanyo, go botia
dipotio ta go iinya mabjoko le go hlohla
maikutlo ge go tsomega.
_ Sekaseka, a bapeta ka fao dingwalwa ta
mehutahuta ta bomolomo ta go tuma di
rulagantwego le go hlaloa diponagalo te
dingwe ta mohuta o tee (mohlala,
dikanegelokopana, dibalade, dipolelokopana,
diterama ta radio, dingangiano). Taba yeo e tla
akareta thulaganyolefsa ya dibeta ta go
dirietwa metlae, bjalo ka khuto le go tlogela
dikgoba lefokong, tshotlo, tlopelo gammogo le go
hlaola le go lemoga le go sekaseka tirio ya
modumo dingwalweng ta go bogelwa ka go
theeleta.
_ Kgetha, a hlatholla khueto ya tirio ya mekgwa
ya lediri (mohlala, poledianothwi, segalo, khuto,
tirio ya ditho ta mmele, segalo le lebelo).
GO THEELETA
Moithuti o kgona go theeleta tshedimoo
le boithabio, gomme a amega ka
tshwanelo le ka tsenelelo mo bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
110
Kreiti ya 7
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Kgetha mantu, dikafoko le mafoko a a rilego a go
hueta motheeleti gomme a hlaloe khueto yeo
(mohlala, polelotlhohleleto, go kgethologanya
magareng ga taba le kgopolo, go lemoga ditumelo le
khuetano).
_ Lemoga, a amogela tirio ya polelo ya go fapafana
bjalo ka phapano ya segalo, dimmotwana le polelo ya
dihlopha go ya ka phapano ya mengwaga (seleng).
_ Kgetha dikokwane te bohlokwa ta bophelo le ta
histori, ta dikamano ta leago le seto dingwalweng
te di hlaotwego.
Tetelo ya go ithuta ya 1
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Kgetha mantu, dikafoko le mafoko a a rilego a
go hueta motheeleti gomme a hlaloe khueto
yeo (mohlala, polelotlhohleleto, go
kgethologanya magareng ga taba le kgopolo, go
lemoga ditumelo le khuetano).
_ Lemoga, a amogela tirio ya polelo ya go
fapafana bjalo ka phapano ya segalo, dimmotwana
le polelo ya dihlopha go ya ka phapano ya
mengwaga (seleng).
_ Kgetha dikokwane te bohlokwa ta bophelo le ta
histori, ta dikamano ta leago le seto
dingwalweng te di hlaotwego.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
111
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Sekaseka lebaka la kgetho ya seboledi malebana
le mantu, dikafoko le mafoko a a rilego le khuto
ya mongwalelo go hlohleleta motheeleti gore a
hlaloe khueto yeo (mohlala, polelotlhohleleto,
go hlola kgakanego, go kgethologanya magareng
ga taba le kgopolo, go lemoga tebelelo ya
seboledi le ditumelo le khuetano le go hlaloa
dikgethollo le dipropaganda).
_ Lemoga, a amogela tirio ya polelo ya go
fapafana bjalo ka phapano ya segalo, dimmotwana
le go ahlaahla polelo ya dihlopha go ya ka
phapano ya mengwaga (seleng).
_ Kgetha, a sekaseka dikokwane te bohlokwa ta
bophelo le ta histori, malebana le dikamano ta
leago le seto dingwalweng te di hlaotwego.
GO BOLELA
Baithuti ba tla bolediana ka boitshepo le
bokgoni ge ba bolela bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
112
Kreiti ya 7
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 2
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bolela dikgopolo le maikutlo ka sebete le ka go
thuwa ka tsela ya tirio ya mehuta ye e hlaotwego ya
dingwalwa ta bomolomo (mohlala, dikanegelo,
metlae, ditiragato).
_ Bolela dikgopolo, dintlha le dikakanyo ka tshwanelo,
ka nepagalo le ka kgokagano ka go diria
mehutangwalwa ya bomolomo ya go se be le dintlha
te nti (mohlala, ditheriano te kopana le
dipolediano).
_ Bontha mabokgoni a motheo go kgetha
mehutangwalwa ya bomolomo ye e hlaotwego ka:
 nepagalo ya tatelano ya ditaelo le ditlhaloo ka
molomo;
 tweleta ditheriano ta mmakgonthe; le go
 dira dipotionyakiio te bonolo go dihlopha ta
baithuti, ka tsela ya go theeleta le go fa
ditshwaotshwao ta kgonthe.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bolela dikgopolo le maikutlo ka sebete le ka
tlhaloo ka go thuwa gannyane ka tsela ya tirio
ya mehuta ye e hlaotwego ya dingwalwa ta
bomolomo (mohlala, ditiragato, diterama le
dikoa).
_ Bolela dikgopolo, dintlha le dikakanyo ka
tshwanelo, ka go ba le bokgoni bja nepagalo le
kgokagano ka go diria mehutangwalwa ya
bomolomo ya go se be le dintlha te nti (mohlala,
ditheriano, ngangiano).
_ Bontha mabokgoni a motheo go kgetha
mehutangwalwa ya bomolomo ye e hlaotwego
ka:
 nepagalo ya tatelano ya ditaelo le ditlhaloo ka
molomo;
 hlaloa ka fao diteko di dirwago ka gona; le go
 dira dipotionyakiio go ditho ta sethaba ka
go diria dithekniki ta motheo ta
dipotionyakiio.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
113
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bolela dikgopolo le maikutlo ka sebete le ka
tlhaloo ye e tseneletego ka go thuwa kutwana
ke tsela ya tirio ya mehuta ya dingwalwa ta
bomolomo (mohlala, ditiragato, direto).
_ Bolela dikgopolo, dintlha le dikakanyo ka
tshwanelo, ka go ba le bokgoni bja nepagalo le
kgokagano ka go diria mehutangwalwa ya
bomolomo ya go se be le dintlha te nti (mohlala,
tlhaloo ya tshepeto ya theknoloti bjalo ka:
khomphutha goba segatiamantu le gore di oma
bjang).
_ Bontha mabokgoni a a hlabologilego go kgetha
mehutangwalwa ya bomolomo ye e hlaotwego ka
go:
 hlaloa ditshepeto ta theknoloti le go
lemoga dikgopolo te bothata go ya ka tatelano,
mohlala, khomphutha e diriwa bjang; le
go
 dira dipotionyakiio ta ditho ta sethaba
ka go diria dithekniki ta go hlabologa ta
dipotionyakiio, mohlala, go botia
dipotio ta go iinya mabjoko.
GO BOLELA
Baithuti ba tla bolediana ka boitshepo le
bokgoni ge ba bolela bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
114
Kreiti ya 7
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 2
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bontha mabokgoni a motheo a kgokagano ka go
kgatha tema ka mafolofolo mo dipoledianong,
ditherianong, dipoledianongnyakiio,
dingangianong ta sehlopha, gomme ge a dira bjalo a:
 swaragana le merero ye bohlokwa (mohlala, ya
leago le ya boitshwaro ya go nyalelana le tikologo
le ditokelo ta batho);
 kgatha tema mererong ya go fapafapana;
 amogela dikgopolo ta ba bangwe;
 hlaloa tebelelo ya gagwe;
 sola;
 tswalela dikgoba ka go botia dipotio, go
tweleta dikgetho, go tweleta dipotiokakareto,
go bontha kgahlego le bohlale;
 bontha kamego go ditokelo le maikutlo ta ba
bangwe; le go
 hlohla tirio ya kgethollo ya polelo.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bontha mabokgoni a motheo a kgokagano ka go
kgatha tema ka mafolofolo mo dipoledianong,
ditherianong, dipoledianongnyakiio,
dingangiano ta sehlopha, gomme ge a dira bjalo
a:
 swaragana le merero ye bohlokwa (mohlala, ya
leago le ya boitshwaro ya go nyalelana le
tikologo le ditokelo ta batho);
 botia dipotio ta maleba;
 amogela dikgopolo ta ba bangwe, a thulane le
tona ka boleta ge go nyakega;
 sola a be a amogele ge le yena a solwa;
 tswalela dikgoba ka go botia dipotio go
fihlelela tlhaloo, go tweleta dikgetho, go
tweleta dipotiokakareto, go bontha
kgahlego ye bohlale;
 bontha kamego go ditokelo le maikutlo go ba
bangwe mo dipoledianong ge go nyakega;
 kgatha tema mererong ya go fapafapana;
 hlaloa ka botlalo tebelelo ya gagwe;
 hlohleleta ba bangwe; le go
 hlohla tirio ya kgethollo ya polelo.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
115
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bontha mabokgoni a bothatana a kgokagano ka
go kgatha tema ka mafolofolo mo dipoledianong,
ditherianong, dipoledianongnyakiio,
dingangianong ta sehlopha, gomme ge a dira
bjalo a:
 swaragana le merero ye bohlokwa (mohlala, ya
leago le ya boitshwaro ya go nyalelana le
tikologo le ditokelo ta batho);
 botia dipotio ta go tsenelela;
 amogela ditlhohlo le ditsholo ge go nyakega;
 eta pele dingangiano;
 tswalela dikgoba ka go botia dipotio go
fihlela tlhaloo, go tweleta dikgetho, go
tweleta dipotiokakareto, go bontha
kgahlego ye bohlale;
 bontha kamego go ditokelo le maikutlo go ba
bangwe mo dipoledianong ge go nyakega;
 reriana le ba bangwe diphapano go fihlela
tharollo ya go sekamela go yena goba go bao;
le go
 fahlela tebelelo ya gagwe ka go diria bohlatse
le dikgopolo te bjalo go amogela dikgopolo
ta ba bangwe, a thulane le tona ka boleta ge
go nyakega.
GO BOLELA
Baithuti ba tla bolediana ka boitshepo le
bokgoni ge ba bolela bophelong ka
kakareto
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
116
Kreiti ya 7
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 2
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tweleta polelo ya bomolomo ka nepagalo le ka
hloko ye kgolo, ka go hlokomela:
 pito ya mantu ye e kwagalago;
 khuto;
 fetolafetola lebelo le modumo wa lentu;
 maikemieto le batheeleti;
 tirio ya polelo ya mmele;
 Ddikwano ta go fapafapana ta leago le ta seto;
le go
 tirio ya dithekniki ta kgonthe bjalo ka sehloa le
sekasehloa.
_ Lemoga le go hlaloa katlego ya kgokagano ya gagwe.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tweleta polelo ya bomolomo ka nepagalo le ka
hloko ye kgolo, ka go hlokomela:
 pito ya mantu ye e kwagalago;
 khuto;
 fetolafetola lebelo le modumo wa lentu;
 maikemieto le batheeleti;
 tirio ya polelo ya mmele;
 ditweleto ta go fapafapana ka tsela ya:
 retistara;
 segalo;
 dikwano ta go fapafapana ta leago le ta
seto; le
 tirio ya dithekniki ta kgonthe bjalo ka sehloa
le sekasehloa, pheteleto.
_ Kgetha le go sekaseka diponagalo ta go
hlohleleta katlego ya polediano ya gagwe.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
117
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tweleta polelo ya bomolomo ka nepagalo le ka
sebete, ka go ela hloko:
 khuto le mehutana ya lebelo/tempo le
modumo wa lentu mafelong a bohlokwa;
 fetolafetola lebelo le modumo wa lentu;
 maikemieto le batheeleti;
 tirio ya polelo ya mmele, le dika ta maswao
a sefahlego go kgahla babogedi;
 ditweleto ta go fapafapana ka tsela ya:
 retistara;
 segalo;
 dikwano ta go fapafapana ta leago le ta
seto, le
 tirio ya dithekniki ta kgonthe bjalo ka sehloa
le sekasehloa, pheteleto.
_ Lekanyeta katlego ya polediano ya gagwe
gomme a twelete dikaonafalo.
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o tla kgona go bala ka nepo ya go
ikhweleta tshedimoo le boipshino
gomme a kgona go iphetolela ka
tshwanelo le ka go tsinkela dikokwane te
bohlokwa ta bophelo ta go lebana le
dingwalwa ta bokgabo, seto le maikutlo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
118
Kreiti ya 7
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 3
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bala ka bolokologi le ka go ipshina le go hweta
tshedimoo mehutangwalweng ya go ithuta ka
bophara, go hlaloa kamego le go ahlaahla mehuta ya
dingwalwa teo a di ratago.
_ Balela godimo le fase go nepia merero ya go
fapafapana ka go diria mekgwa ya maleba ya go bala
(mohlala, ka dikakanyo, tshekatsheko, tshinkelo,
ditsela ta go hweta karabo dingwalweng,
methopong).
_ Kgetha morero, batheeleti le kamano ya sengwalwa.
_ Bontha kweio ya tshedimoo ya dingwalwa ka go:
 kgetha kgopolokgolo le go e hlaloa ka fao a ka e
thekgago ka mabaka.
_ Hlaola mehutangwalwa ya go fapafapana le
diponagalo ta yona gomme a hlaloe ka fao
sengwalwa seo se rulagantwego ka gona (mohlala,
direto, ditaodiwana ta dikuranta, dikanegelokopana,
dipapato, ditaodiwana ta dikgatiobaka te kopana).
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bala ka bolokologi le ka go ipshina le go hweta
tshedimoo mehutangwalweng ya go ithuta ka
bophara, go sekaseka kamego le go ahlaahla
mehuta ya dingwalwa teo a di ratago, le go
tsebia bangwe dingwalwa.
_ Balela godimo le fase go nepia merero ya go
fapafapana ka go logaganya mekgwa ya maleba
ya go bala, ya go hlabollwa ka dikgato mabakeng
a go feta.
_ Sekaseka morero, batheeleti le kamano ya
sengwalwa.
_ Bontha kweio ya tshedimoo ya dingwalwa ka
go:
 kgetha kgopolokgolo le go e hlaloa ka fao a
ka e thekgago ka mabaka;
 senkasenka dikgopolo ge di seno amogelwa ge
go nyakega;
 diphetho gomme a twelete diphetho ka ga
dikgopolo ta go bopa ka ditiragalokgolo; le
go
 hlaola le go hlaloa ditebelelo ta go
fapafapana.
_ Hlaloa ka fao diponagalo ta go fapafapana le
thulaganyo ya mehutangwalwa ya go fapana di
tweletago sengwalwa ka gona (mohlala, direto,
dipadinyana, ditaodiwana ta dikuranta,
dipukutati, mangwalo, dibalade, ditshwaotshwao
ta dipuku).
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
119
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bala ka botlalo le ka go ipshina le go hweta
tshedimoo mehutangwalweng ya go ithuta ka
bophara, go sekaseka kamego le go bapete
mehuta ya dingwalwa teo a di ratago, a tsebie
dingwalwa go ba bangwe.
_ Balela godimo le fase ka go ikemela go nepia
merero ya go fapafapana ka go logaganya
mekgwa ya maleba ya go bala ya go hlabollwa ka
dikgato mabakeng a go feta.
_ Sekaseka, a hlaloa morero, batheeleti le kamano
ya sengwalwa.
_ Bontha kweio ya tshedimoo ya go phatlalala
ya dingwalwa ka go:
 kgetha kgopolokgolo le go e hlaloa ka fao a
ka e thekgago ka mabaka;
 senkasenka dikgopolo; le go
 sekaseka ditebelelo ka go fapafapana.
_ Sekaseka mehuta ya go fapana ya dingwalwa ka
go hlaloa ka fao diponagalo ta go fapafapana di
rulaganywago ka gona le go di tweleta
(mohlala, direto te telele, dipadinyana,
ditaodiwana ta dikuranta, dipukutati,
mangwalo, dibalade, ditshwaotshwao ta dipuku).
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o tla kgona go bala ka nepo ya go
ikhweleta tshedimoo le boipshino
gomme a kgona go iphetolela ka
tshwanelo le ka go tsinkela dikokwane te
bohlokwa ta bophelo ta go lebana le
dingwalwa ta bokgabo, seto le maikutlo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
120
Kreiti ya 7
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 3
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bontha kweio ya sengwalwa, maikemieto le
tebanyo ya sona bophelong bja gagwe ka go
bolediana ka ga thulaganyo, merero, baanegwa le
tikologo
_ Hlaola, a sekaseka dithekniki ta go diriwa ge go
tweletwa maikutlo a a rilego mo
sengwalwengbogelwa, sengwalwengngwalwa le
sengwalwengpolelotiriwa bjalo ka:
 rulaganya dikarolwana (mohlala, kgetho le
peakanyo ya diswantho/dinepe, tirio ya bogolo
bja kgatio le bja ditlhakangwalwa, tirio ya
mebala);
 dithekniki te bonolo ta dingwalwa le tirio ya
polelo (mohlala, lentutiragato, retistara); le go
 dithekniki ta khamera le filimi (go tea diswantho
ta kgole le kgauswi).
_ Sekaseka dingwalwa ka tsenelelo:
 hlaola tebelelo ya mongwadi;
 hlaola melaetairela sengwalweng;
 hlaola kgapeleto goba kgetha lehlakore goo go
lego molaleng; le go
 hlaola ditsela teo mongwadi a di diriago ge a
rulaganya sengwalwa sa gagwe bjalo ka kgetho ya
mantu.
_ Hlaola, a sekaseka merero ya leago, seto, tikologo le
ya boitshwaro ye e twelelago sengwalweng (bjalo ka
ge e utollwa ke dikarolo ta go fapana ta sengwalwa
bjalo ka diteng, polelo, bokgabo, semelo).
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bontha kweio ya sengwalwa, maikemieto le
tebanyo ya sona bophelong bja gagwe ka go
bolediana ka ga thulaganyo, merero, mehola,
baanegwa le tikologo.
_ Sekaseka dithekniki ta go diriwa ge go
tweletwa maikutlo a a rilego mo
sengwalwengbogelwa, sengwalwengngwalwa le
sengwalwengpolelotiriwa bjalo ka:
 go oma ga dithekniki ta dingwalwa le tirio
ya polelo;
 khueto ya dikarolo ta moakanyeto (mohlala,
mohuta le maemo a bokgabo, tirio ya mmala);
le
 khueto ya dithekniki ta khamera le filimi
(mohlala, go tea diswantho ta kgauswi le ta
kgole, bj.bj.).
_ Sekaseka dingwalwa ka tsenelelo:
 ahlaahla tebelelo ya mongwadi;
 sekaseka melaetairela sengwalweng le go
kgetha lehlakore;
 tsinkela ka fao kamano e huetago molaeta;
 hlaola teo di tlogetwego sengwalweng, o
hlaloe ka go fa mabaka; le go
 botia ge e ba a kwana le melaeta ya
sengwalwa.
_ Sekaseka dingwalwa ta merero ya leago, seto,
tikologo le ya boitshwaro ye e twelelago
sengwalweng gomme a hlaole merero ya
sengwalwa ya go amana le mehola ya go
nyalelana le yona (mohlala, diteng, polelo,
bokgabo, tebelelo, semelo).
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bontha kweio ya sengwalwa, maikemieto le
tebanyo ya sona bophelong bja gagwe ka go
bolediana ka ga thulaganyo, merero, mehola,
baanegwa le tikologo.
_ Sekaseka dithekniki ta go diriwa ge go
tweletwa maikutlo a a rilego mo
sengwalwengbogelwa, sengwalweng le
sengwalwengpolelotiriwa bjalo ka:
 go oma ga dithekniki ta dingwalwa le tirio
ya polelo;
 khueto ya dikarolo ta moakanyeto (mohlala,
mohuta le maemo a bokgabo, tirio ya mmala);
le
 khueto ya dithekniki ta khamera le filimi
(mohlala, go tea diswantho ta kgauswi le ta
kgole, bj.bj.).
_ Sekaseka dingwalwa ka tsenelelo:
 ahlaahla tebelelo ya mongwadi;
 sekaseka melaetairela sengwalweng; le go
 tsinkela ka fao kamano ya leago le seto e
huetago molaeta ka gona.
_ Tsinkela dingwalwa ta merero ya leago, seto,
tikologo le ya boitshwaro ye e twelelago
sengwalweng gomme a hlaole merero ya
sengwalwa ya go amana le mehola ya go
nyalelana le yona (mohlala, diteng, polelo,
bokgabo, tebelelo, semelo).
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
121
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
GO BALA LE GO BOGELA
Moithuti o tla kgona go bala ka nepo ya go
ikhweleta tshedimoo le boipshino
gomme a kgona go iphetolela ka
tshwanelo le ka go tsinkela dikokwane te
bohlokwa ta bophelo ta go lebana le
dingwalwa ta bokgabo, seto le maikutlo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tweleta mabokgoni a gagwe bjalo ka mmadi.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
122
Kreiti ya 7
Tetelo ya go ithuta ya 3
(e twela pele)
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tweleta, a sekaseka mabokgoni a gagwe bjalo
ka mmadi.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Tweleta, a sekaseka mabokgoni a gagwe bjalo
ka mmadi.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
123
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
GO NGWALA
Moithuti o tla kgona go ngwala mehuta ye
e fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le
ta boikgopolelo a lebelete mafapha a a
fapafapanego
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
124
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 4
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bala dingwalwakakanywa ta go fapafapana te di
hlaotwego ka go:
 hlaloa kakanyo, kgopolo le maikutlo a gagwe le a
ba bangwe; le go
 lemoga tlhamo le thaloko ya polelo ka tsela ya
dikanegelo, ditaodio, dipukutati, mangwalo a
segwera, dikhathune ta direto le dikoa.
_ Tweleta dingwalwa ta saense le
dingwalwapolelotiriwa ta go fapafapana (dingwalwa
ta go diria kgatio le diswanthokgopolo) go
tweleta maikutlo a go fapafapana ka go diria
dikarolwana ta dibogelwa le ta moakanyeto ta
maleba ka tsela ya go diria dikanegelo ta bohlatse,
dipostara, dipapato, ditshwaotshwao ta dipuku,
metswako, ditaelo ta dipapadi.
_ Bontha mabokgoni a motheo mo mehutangwalweng
ye e hlaotwego (mohlala, go tweleta tikologo le
thulaganyo ta dikanegelo, go laola morethetho le
morumokwano mo thetong, go diria polelo ya
mehleng ditaelong te bonolo, go bontha tatelano ya
ditshepedio).
Kreiti ya 7
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bala dingwalwakakanywa ta go fapafapana ka
go:
 hlaloa kakanyo, kgopolo le maikutlo a gagwe
le a ba bangwe; le go
 lemoga tlhamo le tsenelelo ya thaloko ya
polelo ka tsela ya dikanegelo, ditaodio,
dipolediano, mangwalo a segwera, dikhathune
ta direto le dikoa.
_ Tweleta dingwalwa ta saense le
dingwalwapolelotiriwa ta go fapafapana
(dingwalwa ta go diria kgatio le
diswanthokgopolo) go tweleta maikutlo a go
fapafapana ka go diria dikarolwana ta go
fapafapana ta dibogelwa le ta moakanyeto ta
maleba ka tsela ya go diria dikanegelo ta
bohlatse, dipego ta diprojeke ta dinyakiio,
diphamfolete, dipostara, ditshwaotshwao ta
dipuku.
_ Bontha mabokgoni a motheo a bongwadi a go
fapafapana mo mehutangwalweng (mohlala, go
tweleta baanegwa, tikologo le go hlabolla
thulaganyo ya dikanegelo, le go hlaloa bongwadi
ka go diria tshwanthokgopolo diretong).
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
125
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Bala dingwalwakakanywa ta go fapafapana ka
go:
 hlaloa kakanyo, kgopolo le maikutlo a gagwe
le a ba bangwe; le go
 lemoga tlhamo le tsenelelo ya thaloko ya
polelo ka tsela ya dikanegelo, ditaodio,
dipolediano, mangwalo a segwera, dikhathune
ta direto le dikoa, dikanegelokopana ta
motheo, diterama ta radio.
_ Tweleta dingwalwa ta saense le
dingwalwapolelotiriwa ta go fapafapana
(dingwalwa ta go diria kgatio le
diswanthokgopolo) go tweleta maikutlo a go
fapafapana ka go diria dikarolwana ta go
fapafapana ta dibogelwa le ta moakanyeto ta
maleba ka tsela ya go diria emeile, dipego ka ga
merero ya bjale dipapato, ditshwaotshwao ta
difilimi, dikanegelo ta bohlatse, dipego ta
dikuranta, kanegelophelo ya moomo, diagenda,
metsotso ya dikopano, diprojeke ta dinyakiio,
diphamfolete, dipostara, ditshwaotshwao ta
dipuku.
_ Bontha mabokgoni a a hlabologilego a bongwadi
a go fapafapana mo mehutangwalweng (mohlala,
go hlabolla baanegwa, tikologo le go hlabolla
thulaganyo ya dikanegelo, le go hlaloa bongwadi
ka go diria tshwanthokgopolo diretong).
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
GO NGWALA
Moithuti o tla kgona go ngwala mehuta ye
e fapafapanego ya dingwalwa ta nnete le
ta boikgopolelo a lebelete mafapha a a
fapafapanego
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
126
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 4
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria tshepeto ya go ngwala ka thekgo ya
tirianommogo ya go hlama dingwalwa ka go:
 kgetha, a lemoga ditaba/direrwa ka go reriana
mmogo, ka go diria mehutahuta ya mananeo;
 diria dingwalwa te dingwe bjalo ka mehlala
bongwading;
 rulaganya, a hlabolla sererwa/taba ka go diria
tshedimoo ya go twa methopong ye mengwe;
 rulaganya dikgopolo ka togagano ka boleta le ka
tatelano ye botse go tweleta sehlangwa sa
mathomo;
 tweleta sehlangwa sa mathomo, ka go ela hloko
morero, batheeleti, tirio ya polelo, thulaganyo ye
botse le poeleto ya maleba;
 tweleta, a sekaseka bongwadi bja gagwe le bja
sehlopha, ka go bontha kamego mererong ya
ditokelo le maikutlo a ba bangwe;
 bala gape gomme a phoolle diphoo mo
sehlangweng sa mafelelo ka go bontha tsebo ya
polelo go ya ka kamano, ka go nepia thutapolelo,
mopeleto le tlotlontu ta go lebana le kreiti yeo; le
go
 gatia sengwalwa sa mafelelo ka go hlokomela
tweleto le dikarolo ta motheo ta moakanyeto.
Kreiti ya 7
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria tshepeto ya go ngwala ka thekgo ya
tirianommogo le boikemelo bja go hlama
dingwalwa ka go:
 kgetha le go lemoga ditaba/direrwa ka go
reriana mmogo, ka go diria mehutahuta ya
mananeo;
 diria dingwalwa te dingwe te bothatana
bjalo ka mehlala bongwading;
 rulaganya le go hlabolla sererwa/taba ka go
diria tshedimoo ya maleba ya go twa
methopong ye mengwe;
 rulaganya dikgopolo ka togagano le ka tatelano
ye botse go tweleta sehlangwa sa mathomo;
 tweleta dihlangwa ta mathomo te nti ka go
ela hloko morero, batheeleti, tirio ya polelo,
thulaganyo ye bothata gammogo le
dikarolwana te bonolo ta mongwalelo, le
poeleto ya maleba;
 ka tsenelelo a tweleta bongwadi bja gagwe le
bja sehlopha, ka go bontha dithiinyo ta
kamego mererong ya ditokelo le maikutlo a ba
bangwe go dira ditshwaotshwao, go bontha
kamego go ditokelo le maikutlo a ba bangwe;
 bala gape gomme a phoolle sehlangwa ka go
diria tsebo ya polelo go ya ka kamano ya
tshwanelo ya kreiti; le go
 gatia sengwalwa sa mafelelo ka go hlokomela
tweletotsenelelo le dikarolo ta motheo ta
moakanyeto.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
127
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria tshepeto ya go ngwala ka boikemelo le ka
bolokologi ka tsela ya go hlama dingwalwa ka go:
 kgetha le go lemoga ditaba/direrwa te
bothatana ka go reriana mmogo, ka go diria
mehutahuta ya mananeo;
 diria dingwalwa te dingwe te bothatana
bjalo ka mehlala bongwading;
 rulaganya le go hlabolla sererwa/taba ka go
hlaola tshedimoo ya maleba ya go twa
methopong ye mengwe;
 rulaganya dikgopolo ka togagano le ka tatelano
ye botse go tweleta sehlangwa sa mathomo;
 tsinkela dihlangwa ta mathomo te nti ka go
ela hloko morero, tebelelo, batheeleti, tirio
ya polelo, thulaganyo ye bothata gammogo le
dikarolwana te bonolo ta mongwalelo, le
poeleto ya maleba, maemo a mmadi, tirio ya
polelo, go kgetha lehlakore, dithulaganyo te
bothatana, dikarolo ta go fapana ta
mongwalelo;
 tsinkela bongwadi bja gagwe le bja sehlopha;
sekaseka le go dira ditshwaotshwao ka go
bontha go amega malebana le ditokelo,
maikutlo le mongwalelo wa gagwe le wa ba
bangwe;
 gatia sengwalwa sa mafelelo ka go hlokomela
tweletotsenelelo le dikarolo ta motheo ta
moakanyeto; le go
 badiia le go phoolla sehlangwa sa mafelelo
ka go diria tsebo ya polelo go ya ka maemo a
tshwanelo a kreiti.
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla kgona go diria polelo go
nagana le go gopodiia, ka go realo a
hweta tsebo yeo a tlogo e beakanya
gomme a e diria go ithuta polelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
128
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 5
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go nagana le go gopodiia:
 hlokomediia, a sekaseka tlhaloo, le ka go hlaloa
maikemieto a mongwadi ge go hlathollwa sengwalwa
sa go ngwalwa, sa go bogelwa le sa go
theeletwa mo mererong yohle ya kharikhulamo:
 hlaloa lebaka le pheleto;
 lekola dikgonagalo ka go kgetha dikgonagalo te
kaone;
 hlaloa, a hlabolla tebelelo ya gagwe ya go
kwagala;
 thekga polediano/ngangiano ka mabaka a go
kwagala a go fapafapana (mohlala, dipalopalo le te
dingwe);
 diria dipotio go hlabolla kgopolo ya gagwe goba
ya ba bangwe; le go
 diria dibopego ta polelo ya mmakgonthe go
hlaloa kgopolo ye bothata (mohlala, tirio ya
mediriopealano "ge ditlabakelo di be di le gona go
be go ka se be mathata a.").
Kreiti ya 7
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go nagana le go gopodiia:
 diria mabokgoni a go nagana le go gopola mo
dikamanong ta go fapafapana go phatlalala le
kharikhulamo;
 sekaseka le go hlaloa tebelelo le maemo a
mongwadi dingwalweng ka go fapafapana;
 hlaloa, a sekaseka lebaka le pheleto (Ke ka
lebaka la eng go diregile bjalo? Taba yeo e
hlotwe ke eng ge e tlo ba ka tsela yeo?);
 tweleta ngangiano ye e lego kgahlanong le
ya ba bangwe a fe mabaka (mohlala, Ga ke
kwane le seo ka gobane...Ke thekga polelo ya
ka ka...);
 lemoga, a hlaloa lebaka la go amogela
tshedimoo goba go ganana le taba yeo;
 tweleta boitemogelo bja gagwe go thekga
tebelelo ye e rilego; le go
 botiia, a swantha tharollo ya mathata
gammogo le go hlabolla monagano mabapi le
merero ye bothatana: dikgopolo le maikutlo a
bothatana (mohlala, merero ya ditokelo ta
batho, merero ya tikologo, kgakanego,
ditaba/direrwa ta go phatlalala le
kharikhulamo).
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
129
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go nagana le go gopodiia:
 diria mabokgoni a go nagana le go gopola mo
dikamanong ta go fapafapana go phatlalala le
kharikhulamo le mo tikologong;
 lemoga, le go sekaseka le go hlaloa tebelelo le
maemo a mongwadi dingwalweng ka go
fapafapana;
 sekaseka lebaka le pheleto ka tsenelelo mo
dingwalweng go phatlalala le kharikhulamo
(Ke ka lebaka la eng go diregile bjalo? Taba
yeo e hlotwe ke eng ge e tlo ba ka tsela yeo?);
 hlabolla, a diria dingangiano ka go:
??kwagala mo go mmadi le go motheeleti;
??akanyeta dikarabo le kganano.
 tweleta boitemogelo ka go bo farologanya le
bja ba bangwe go hlagia tebelelo ya gagwe;
 diria dipotio, methopo le tshekatsheko go
hlabolla go nagana go go tseneletego le go
rarolla mathata;
 tweleta ngagiano le go hlagia mabaka; le
go
 diria tshedimoo ya nnete le go hlatholla
dipalopalo ka sebete go thekga ngangiano
yeo.
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla kgona go diria polelo go
nagana le go gopodiia, ka go realo a
hweta tsebo yeo a tlogo e beakanya
gomme a e diria go ithuta polelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
130
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 5
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go nyakiia le go lemoga go:
 kgetha tshedimoo yeo e tsomegago go thua
dinyakiiong ta bothata;
 diria mantu le dikgopolo te bohlokwa go hlaola
methopo ya maleba ya tshedimoo;
 theeleta, a bala le go bogela dingwalwa ta go
twa methopong ya go fapafapana go kgoboketa le
go kgetha dikgopolo;
 diria dithekniki le dikwano ta go hweta tsebo ka
tshwanelo ge go ngwalollwa tshedimoo go twa
methopong (mohlala, ngwala: mongwadi,
leina/thaetlele, tatikgwedi, mogatii, nomoro ya
letlakala, website, bjalobjalo; le go
 rulaganya mananeotogagano go phatlalala le diarea
ka moka ta go ithuta gomme a hlagie
setweletwa sa mabonwa.
Kreiti ya 7
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go nyakiia le go lemoga go:
 botia dipotio ka ga merero ya bosethaba le
ya go phatlalala le kharikhulamo (mohlala,
kotlo: legotlo le lefa ka setopo, dingangiano
ta tikologo);
 dira dinyakiio ta go ikemela ka go
hlokomediia palo ya dikgonagalo;
 hweta le go fihlelela tshedimoo go twa
methopong ya go fapafapana (mohlala, radio,
inthanete, mehutahutana ya dingwalwa ta go
ngwalwa, makgobapuku);
 betla tirio ya maleba ya go diria dithekniki le
dikwano ge go ngwalollwa tshedimoo ya go
twa methopong (mohlala, ngwala: mongwadi,
leina/thaetlele, tatikgwedi, bagatii, nomoro
ya matlakala, website); le go
 swaragana le moomo/diprojeke wo bothatana
mo go diarea ta go ithuta le go tweleta
setweletwatswako.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
131
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go nyakiia le go lemoga ka go:
 botia dipotio ka ga merero ya bosethaba le
ya go phatlalala le kharikhulamo (mohlala,
HIV/AIDS, go gola ga maokoto ka
pankeng);
 lemoga ge seboledi/mothopo se sa kwagale
gabotse, bohlatse bja ditlaio, go llela dilo moo
go sego tshwanelo, go botia dipotio ta
maleba go hweta tshedimoo;
 botia le go lekanyeta dikgonagalo;
 diria mekgwa ya go fapafapana go beakanya,
go rulaganya le go tweleta dinyakiio ka ga
sererwa/taba se se rilego (mo dipolelong le mo
go diarea ta go ithuta;
 swaragana le moomo/diprojeke wo bothatana
mo go diarea ta go ithuta le go tweleta
setweletwatswako;
 akanya ditebelelo ta go fapafapana ge a
kgetha tshedimoo; le go
 oketa methopo le mekgwa ya go humana
lefelo, tshedimoo ya mmakgonthe (mohlala,
dipolelotiriwa le dielektroniki te dingwe,
bjalo ka bolotwangwalwa bja dikuranta,
difilimi ta ditshwanthotumo, makgobapuku a
a sego a mehleng).
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla kgona go diria polelo go
nagana le go gopodiia, ka go realo a
hweta tsebo yeo a tlogo e beakanya
gomme a e diria go ithuta polelo
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
132
Maemo a Kelo Tetelo ya go ithuta ya 5
(e twela pele)
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Sepeta tshedimoo:
 ngwalolla tshedimoo ka tsela ye e tlogo hwetagala
gabonolo (mohlala, mananeo, ditshwaotshwao,
dikakareto);
 rulaganya tshedimoo ka tshwanelo (mohlala, go ya
ka nako, ka bohlokwa);
 fetola tshedimoo ya sebopego [goba polelo ge go
nyakega] go ya go ye nngwe (mohlala, go bopa
ditemana ka diswantho, mananeo a kakareto);
 tweleta ka tsenelelo kabagano le tlhohlo ya
dikgopolo;
 bapeta ditebelelo ta go fapafapana, le go hlaola
dikwano le diphapano;
 diria polelo ya mmakgonthe ge go dirwa dipapato
(mohlala, go swana le, ka lehlakoreng le lengwe, ka
thoko ye nngwe); le go
 kgetha tshedimoo ye kaonekaone ya maleba go
twa methopong le bathong ba go fapafapana, a e
nyalanye le dikgopolo ta gagwe go bopa moomo
wo o logaganego wa moomela.
Kreiti ya 7
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Sepeta tshedimoo:
 Ttsopola, a logaganya tshedimoo, ka go diria
mabokgoni a go theeleta, go bala, go ngwala
le go bogela;
 fetola tshedimoo go twa lehlakoreng le go ya
go le lengwe, goba go twa polelong ye go ya
go ye nngwe (go fetolela);
 tweleta dikgopolo ka molomo le ka go
ngwala te di tlogo diriwa ka mekgwa ya go
tsenelela ge go diriwa tsebo ya polelo
(mohlala, go ngwala mafoko a bonolo go ya go
a bothata);
 dira diteko ta go fapafapana ta go ngwalolla
ditaba/dintlha le go dira/bontha dintlha
(mohlala, go tea dintlha mabakeng a go
fapafapana ka go diria dikhutsofato ge go
peletwa);
 hlokomela ditaba te go bolelwago ka tona; le
go
 akareta tshedimoo goba go hlaola dikgopolo,
go hlopha le go rulaganya gammogo le go
tweleta setweletwa ka kelo hloko.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Sepeta tshedimoo:
 hlabolla mabokgoni a go tea le go bopa
dintlha dingwalweng (mohlala, kgetha, latelanya,
hlopha le go rulaganya tshedimoo ka
go diria mananeo, dikrafo) go akaretwa le
merero ya methopo ka botlalo;
 fetola tshedimoo go twa lehlakoreng le go ya
go le lengwe, goba go twa polelong ye go ya
go ye nngwe (go fetolela);
 Ssekaseka botshepegi bja tshedimoo
magareng ga ya go gatiwa le ya
dipolelotiriwa (mohlala, merero ya ditaba ta
bjale);
 ngwala, a bolela ka go diria dibopego ta
polelo le ta thutapolelo ye thatana go bontha
kweio; le go
 kgetha tshedimoo ye kaonekaone go twa
methopong ya go fapafapana le go batho ba go
fapana, ka go di logaganya le dikgopolo ta
gagwe go bopa sengwalwa sa mmakgonthe.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
133
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla kgona go diria polelo go
nagana le go gopodiia, ka go realo a
hweta tsebo yeo a tlogo e beakanya
gomme a e diria go ithuta polelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Nagana go hlama:
 akanya ka go bona selo ka mahlo a moya, a lore a
phegelela go hweta tlhaloo ya go rarolla mathata;
 nagana dikgonagalo go katoloa kgopolo
(sererwakakanywa le go akanyeta dilo);
 lekola diphapano le tirio ya tona go fihlelela se
sengwe (mohlala, diphapano ta boitemogelo, seto,
dikgahlego le bomotho);
 diria bongwadi go hlabolla dikgopolo (mohlala,
dijenale, go ngangiana/reriana mmogo go fihlela
kgopolo ye e rilego, go ngwala ka bolokologi);
 bapeta ka fao dipolelo ta go fapana di hlaloago
mareo ka gona mo go diarea ta go fapana ta go
ithuta, le go hlola kgokagano go thua kweiano
gape le go thua tharollo ya mathata; le go
 diria polelo go phatlalala le kharikhulamo go
rarolla mathata (mohlala, go hlakahlakanya
dipolelo).
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
134
Kreiti ya 7
Tetelo ya go ithuta ya 5
(e twela pele)
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Nagana go hlama:
 akanya ka go bona selo ka mahlo a moya, a
lore a phegelela go hweta tlhaloo ya go
rarolla mathata;
 nagana dikgonagalo go katoloa kgopolo
(sererwakakanywa le go akanyeta dilo);
 lekola diphapano le tirio ya tona go fihlelela
se sengwe (mohlala, diphapano ta
boitemogelo, seto, dikgahlego le bomotho);
 ngwalela go dira diteko go lemoga dikgopolo,
maikutlo le boitemogelokakanywa; le go
 bapeta ka fao dipolelo ta go fapafapana di
diriwago meroro ya diarea ta go ithuta, le go
bopa tlemagano go thua kweio le go thua
tharollo ya mathata.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Nagana go hlama:
 akanya ka go bona selo ka mahlo a moya, a
lore a phegelela go hweta tlhaloo ya go rarolla
mathata;
 nagana dikgonagalo go katoloa kgopolo
(sererwakakanywa le go akanyeta dilo);
 diria mekgwa ya go fapafapana ka go lemoga
dikgopolo te di katoloitwego (mohlala, go
ngwala, go thala, go tantsha, go diragata);
 ngwalela go dira diteko go lemoga dikgopolo,
maikutlo le boitemogelokakanywa; le go
 bapeta ka fao dipolelo ta go fapafapana di
diriwago ka gona mererong ya diarea ta go
ithuta, le go bopa tlemagano go thua kweio
le go thua tharollo ya mathata.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
135
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
GO NAGANA LE GO GOPODIIA
Moithuti o tla kgona go diria polelo go
nagana le go gopodiia, ka go realo a
hweta tsebo yeo a tlogo e beakanya
gomme a e diria go ithuta polelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go tweleta:
 seo se kwewago goba se balwago le go botia
dipotio ta go hlohleta go nagana;
 tlhabollo ya bokgoni bja gagwe bjalo ka seboledi,
motheeleti le mongwadi dikamanong ta go
tsebega, le go kgetha dikarolo teo go ka bago
dikaonafato go tona; le go
 bokgoni bja gagwe bjalo ka motweleti wa
dikgopolo mererong ya sehlopha le go kgetha
dibaka ta tlhabollo.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
136
Kreiti ya 7
Tetelo ya go ithuta ya 5
(e twela pele)
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go tweleta:
 seo se kwewago goba se balwago le go botia
dipotio ta go hlohleta go nagana;
 tlhabollo ya bokgoni bja gagwe bjalo ka
seboledi, motheeleti le mongwadi
dikamanong ta go fapafapana, le go kgetha
dikarolo teo go ka bago dikaonafato go
tona; le go
 logaganya tweleto ya bokgoni bja motho
bjalo ka mokgathatema sehlopheng le go
hlaola dibaka te dingwe ta tlhabollo.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Diria polelo go tweleta:
 seo se kwewago goba se balwago le go botia
dipotio ta go hlohleta go nagana;
 tweleta le go sekaseka nepagalo ya
tshedimoo moomong wa moithuti le wa ba
bangwe;
 lekola ka tsenelelo mabokgoni a bobadi,
bongwadi le botheeleti bja gagwe, go
akaretwa le ditlwaelo le maitemogelo le mafelo
a a tsomago tlhabollo;
 tweleta le go botia dipotio ta go
tsenelela le go fetola ditebelelo (go akaretwa
go hlohla ditumelo le ditlwaelo) teo di
bonwago, di kwewago le te di balwago; le go
 tsinkela dikgopolo ta gagwe, ge e ba ke ta
maleba, morago ga go kwa goba go bala
dikgopolo ta ba bangwe.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
137
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
SEBOPEGO LE TIRIO YA POLELO
Moithuti o kgona go diria medumo,
mantu le thutapolelo go hlama le go
hlatholla dingwalwa
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
138
Kreiti ya 7
Tetelo ya go ithuta ya 6 Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka mantu go:
 diria mekgwa ya go fapana ya go peleta mantu ao
e sego a mehleng;
 hlama lenaneo la mopeleto wa gagwe le pukuntu
ya mantu a gagwe go phatlalala le kharikhulamo;
 diria pukuntu le thesaurose go oketa tlotlontu le
go kaonafata mopeleto;
 diria dikhutsofato le diakronimi ta go tsebega ka
tshwanelo;
 hlaola le go diria magoro a maina a go
swana/sehlopha se tee, goba ao a amanago go
hlabolla tlotlontu ya go lebana le kamano;
 hlaola dihlogo le meselana ta go fapafapana go
ogana le tlhaloo; le go
 sekaseka ka fao dipolelo di adimanago mantu ka
gona, go twa polelong ye go ya go ye nngwe, le
ka fao mantu a mafsa a bopago ka gona le go a
diriwa ka tshwanelo.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
139
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka mantu go:
 diria mekgwanakgwana ya go fapana ya go
peleta mantu ao e sego a mehleng;
 hlama lenaneo la mopeleto wa gagwe le
pukuntu ya mantu a gagwe go phatlalala le
kharikhulamo ka go sekaseka mantu ao a fago
bothata;
 diria pukuntu le thesaurose go oketa
nyakiio ya tlotlontu le kaonafato ya
mopeleto;
 diria dikhutsofato le diakronimi ta go
tsebega ka tshwanelo;
 diria magaro a maina a go swana/sehlopha se
tee, goba ao a amanago go hlabolla tlotlontu
ya go lebana le kamano;
 diria dihlogo le meselana ta go fapafapana go
ogana le tlhaloo; le go
 hlaloa ka fao dipolelo di adimanago mantu
ka gona, go twa polelong ye go ya go ye
nngwe, le ka fao mantu a mafsa a bopago ka
gona le go diriwa ka tshwanelo.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka mantu go:
 diria mekgwanakgwana ya go fapana ya go
peleta mantu ao e sego a mehleng le go
ahlaahla mekgwa yeo e diriwago;
 hlama lenaneo la mopeleto wa gagwe le
pukuntu ya mantu a gagwe go phatlalala le
kharikhulamo ka go sekaseka mantu ao a
fago bothata;
 diria pukuntu le thesaurose go oketa
nyakiio ya tlotlontu le kaonafato ya
mopeleto le tlhabollo ya mantu;
 diria dikhutsofato le diakronimi ta go
tsebega ka tshwanelo;
 hlaloa, a diria maina a go swana/sehlopha se
tee, goba ao a amanago go hlabolla tlotlontu
ya go lebana le kamano;
 diria dihlogo le meselana ta go fapafapana
go ogana le tlhaloo; le go
 tsinkela ka fao dipolelo di adimanago mantu
ka gona, go twa polelong ye go ya go ye
nngwe, le ka fao mantu a mafsa a bopago ka
gona le go diriwa ka tshwanelo.
SEBOPEGO LE TIRIO YA POLELO
Moithuti o kgona go diria medumo,
mantu le thutapolelo go hlama le go
hlatholla dingwalwa
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
140
Kreiti ya 7
Tetelo ya go ithuta ya 6
(e twela pele)
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka mafoko go:
 hlaola le go diria maina, madiri, medirio,
mahlaodi, maala, matlema, makopanyi, makgokedi,
malahlelwa, maekii;
 hlaola le go diria dithabe ka mehutahuta ya tona
ka nepagalo le ka tshwanelo;
 hlaola le go diria dithabeamanyi le maalaamanyi;
 diria mehuta ya go fapafapana ya mafoko, bjalo ka
dipego, dipotio, ditaelo le ditlabego;
 hlaola le go diria dikarolo ta lefoko bjalo ka
sediri, lediri le sedirwa, thabeina); le go
 diria maswaodikga ka go fapafapana ga ona ka
tshwanelo (mohlala, kgorwana, khutlo).
_ oma ka dingwalwa go:
 tirio ya direrwa/ditaba ta go fapafapana ka go di
thekga ka mafoko (mohlala, go bopa lefoko la go
thewa godimo ga sererwa/taba kua mafelelong) go
hlabolla togagano ya ditemana;
 diria mantukopanyi bjalo ka le ge go le bjalo, ka
tsela yeo, go hlabolla tatelano ya dikgopolo
temaneng;
 swaraganya mafoko ka go a kgokaganya le
ditemana bjalo ka poeleto ya mantu, maala,
mantu a go se amogelwe polelong; le go
 latelanya ditemana ka tshwanelo go bopa
dingwalwa te tetelele.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
141
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka mafoko go:
 hlaola le go diria maina, madiri, medirio,
mahlaodi, maala, matlema, makopanyi,
makgokedi, malahlelwa, maekii;
 hlaola le go diria dithabe ka mehutahuta ya
tona ka nepagalo le ka tshwanelo;
 hlaola le go diria dithabeamanyi le
maalaamanyi;
 sekaseka phapano ya thutapolelo magareng ga
dipego, dipotio, ditaelo le ditlabego;
 hlaola le go diria dikarolo ta lefoko bjalo ka
sediri, lediri le sedirwa, thabeina, mohlala,
khutwana e kgaoganya matseno a sekafoko le
bogolo bja lefoko leo, le go kgaoganya
dikafoko le dithabe temaneng; le go
 diria maswaodikga ka go fapafapana ga ona
ka tshwanelo, mohlala, kgorwana, khutlo).
_ oma ka dingwalwa go:
 tirio ya direrwa/ditaba ta go fapafapana ka go
di thekga ka mafoko (mohlala, go bopa lefoko
la go thewa godimo ga sererwa/taba kua
mafelelong) go hlabolla togagano ya ditemana;
 diria mantukopanyi bjalo ka le ge go le bjalo,
ka tsela yeo, go hlabolla tatelano ya dikgopolo
temaneng;
 swaraganya mafoko ka go a kgokaganya le
ditemana bjalo ka poeleto ya mantu, maala,
mantu a go diriwa mmogo polelong; le go
 latelanya ditemana ka tshwanelo go bopa
dingwalwa te tetelele.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ oma ka mafoko go:
 hlaola le go diria maina, madiri, medirio,
mahlaodi, maala, matlema, makopanyi,
makgokedi, malahlelwa, maekii;
 hlaola, a diria dithabe ka mehutahuta ya tona
ka nepagalo le ka tshwanelo;
 diria tirwa go nepia sedirwa lefokong
(mohlala, Kgomo e gangwa ke modii);
 sekaseka phapano ya thutapolelo magareng ga
dipego, dipotio, ditaelo le ditlabego;
 hlaola, a diria dikarolo ta lefoko bjalo ka
sediri, lediri le sedirwa, thabeina, mohlala,
khutwana e kgaoganya matseno a sekafoko le
bogolo bja lefoko leo, le go kgaoganya
dikafoko le dithabe temaneng; le go
 diria maswaodikga ka go fapafapana ga ona
ka tshwanelo, mohlala, kgorwana, khutlo).
_ oma ka dingwalwa go:
 tirio ya direrwa/ditaba ta go fapafapana ka
go di thekga ka mafoko (mohlala, go bopa
lefoko la go thewa godimo ga sererwa/taba
kua mafelelong) go hlabolla togagano ya
ditemana;
 diria mantukopanyi bjalo ka le ge go le
bjalo, ka tsela yeo, go hlabolla tatelano ya
dikgopolo temaneng;
 swaraganya mafoko ka go a kgokaganya le
ditemana bjalo ka poeleto ya mantu, maala,
mantu a go diriwa mmogo polelong; le go
 latelanya ditemana ka tshwanelo go bopa
dingwalwa te tetelele.
SEBOPEGO LE TIRIO YA POLELO
Moithuti o kgona go diria medumo,
mantu le thutapolelo go hlama le go
hlatholla dingwalwa
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
142
Kreiti ya 7
Tetelo ya go ithuta ya 6
(e twela pele)
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Hlabolla temogo le tirio ya mongwalelo:
 diria botelele le mehutahuta ya mafoko;
 farologanya magareng ga polelo ya semmuo le
yeo e sego ya semmuo; le go
 diria dika le diema ka tshwanelo mo polelong.
_ Hlabolla temogo ye e tseneletego ya polelo:
 hlaola dingwalwa teo go tona polelo e sa
bolelego thwi seo go bolelwago ka sona, lemoga
ditlhaloo teo go bolelwago ka tona;
 hlaola tirio ya polelo ye bohlale; le go
 hlaola le go diria mantu ao a bonthago maikutlo
mererong ya bong, semorafe, tikologo, maphelo le
merero ya leago le seto.
_ Diria polelokakanywa, mohlala, ditaba ta mabapi le
mafokonolo, mafokonti le mafokofokwana.
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
143
Kreiti ya 8 Kreiti ya 9
Sepedi - Polelo ya ka gae
Maemo a Kelo Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Hlabolla temogo le tirio ya mongwalelo:
 sekaseka le go diria botelele le mehutahuta ya
mafoko;
 farologanya magareng ga polelo ya semmuo
le yeo e sego ya semmuo le go diria
mongwalelo wa maleba ge go ngwalwa goba
ge go bolelwa; le go
 diria dika le diema ka tlhohleleto le ka
tshwanelo mo polelong.
_ Hlabolla temogo ye e tseneletego ya polelo:
 hlaola dingwalwa teo go tona polelo e sa
bolelego thwi seo go bolelwago ka sona,
lemoga ditlhaloonti teo go bolelwago ka
tona;
 hlaola tirio ya polelo ye bohlale, ngwalolla
gape taba yeo ntle le khuduego; le go
 logaganya kgetho le tirio ya mantu ao a
bonthago maikutlo mererong ya bong,
semorafe, tikologo, maphelo le merero ya
leago le seto.
_ Diria polelokakanywa, mohlala, thesaurose,
diakronimi, ditaodiwana, dithabeamanyi.
Re lemoga se ge moithuti a:
_ Hlabolla temogo le tirio ya mongwalelo:
 diria botelele le mehutahuta ya mafoko;
 farologanya magareng ga polelo ya semmuo
le yeo e sego ya semmuo le go diria
mongwalelo wa maleba ge go ngwalwa goba
ge go bolelwa;
 diria dika le diema ka tlhohleleto le ka
tshwanelo mo polelong; le go
 tlogela go diria dikgopolo te di sa
kwagalego.
_ Hlabolla temogo ye e tseneletego ya polelo:
 hlaola dingwalwa teo go tona polelo e sa
bolelego thwi seo go bolelwago ka sona,
lemoga ditlhaloonti teo go bolelwago ka
tona;
 sekaseka tirio ya polelo ye bohlale, ngwalolla
gape taba yeo ntle le khuduego; le go
 sekaseka tirio ya mantu a tumelo go bontha
kamego mererong ya bong, semorafe,
tikologo, maphelo le merero ye mengwe ya
leago le seto.
_ Diria polelokakanywa, mohlala, mantu (polelo)
ao a diriwago kudu, togagano, tatelano,
maswaodikga.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7-9)
144
KGAOLO YA 5
KELO YA MOITHUTI
MATSENO
Tlhako ya kelo ya Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9
(dikolong) se theilwe godimo ga dikokwane ta thuto ya go thewa godimo ga ditetelo. Kelo e swanete go
tweleta katlego ya moithuti ka tsela ya maleba, le go kgonthia gore baithuti ba logaganywe le gore ba dirie
tsebo le mabokgoni ka tshwanelo. Kelo, gape, e swanete go thua baithuti go dira diphetho ka ga mabokgoni a
bona gore ba kgone go fihlelela maikemieto a bona a go amana le kgatelopele le go hlohleleta go ithuta.
Go thua mo tshepetong ya kelo ya moithuti, Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba
se:
_ tweleta ditetelo ta go ithuta gammogo le maemo a kelo mo go area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta mo
go kgato ya Thutokakareto le Tlhahlo (Dikreiti ta R-9);
_ akanyeta ditetelotsenelelo le ditetelotlhabollo ka gare ga ditetelo ta go ithuta le maemo a kelo;
_ bea maemo a kelo mo modung wa tshepeto ya kelo kreiting ye nngwe le ye nngwe. Maemo a kelo a hlaloa
kgato yeo baithuti ba swanetego go bontha katlego ya bona ya ditetelo ta go ithuta ka tsela ya go teba ya
go utolla katlego ya bona.
Seswantho se se latelago se laeta kamano magareng ga dikarolwana ta moakanyeto wa Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba:
Kelo ya Moithuti
145
Sepedi - Polelo ya ka gae
DITETELOTSENELELO
DITETELOTLHABOLLO
AREA YA GO ITHUTA
DITETELO TA GO ITHUTA
MAEMO A KELO KREITING
ye nngwe le ye nngwe
DIKOKWANE TA KELO TE DI DIRIWAGO MO GO THUTO YA GO THEWA GODIMO
GA DITETELO
Tlhaloo
Kelo mo go Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba mo go Dikreiti ta R-9 (dikolong)
ke tshepeto ye e twelago pele, ye e beakantwego, ya go kgoboketa tshedimoo ya go ela bokgooni bja
baithuti ka go bo bapeta le maemo a kelo go ya ka ditetelo ta go ithuta. E nyaka tlhaboloo ye e tiilego ya
dinyakwa gammogo le mekgwa ya maleba yeo e tlogo kgontha baithuti go fana ka pegelo ye bohlokwa go
baithuti le go begela batswadi le batho ba bangwe bao ba nago le kgahlego mererong yeo.
Dikarolwana te bohlokwa
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo ke mokgwa wa go ruta le go ithuta woo o hlaloago ka nepagalo teo go
letetwego gore moithuti a di fihlelele. Kokwane ye bohlokwa ya yona e lebane le gore morutii o bolela pele ga
nako teo go letetwego gore baithuti ba di fihlelele. Moomo wa morutii ke go thua go ruta baithuti go
fihlelela dinyakwa ta kelo ya go ithuta go ya ka kharikhulamo; moomo wa baithuti ke go ithuta goba go
phethagata maemo ao a letetwego a kelo. Kelo e bohlokwa mo thutong ya go thewa godimo ga ditetelo ka
gobane ke setlabakelo sa go ela/lekanyeta phihlelelo ya moithuti mo kreiting ye nngwe le ye nngwe.
Go thua baithuti go fihlelela bokgoni bja bona ka botlalo, kelo e swanete go:
_ bonagala le go nepia ka tshwanelo;
_ logaganywa le go ruta le go ithuta;
_ thewa godimo ga dinyakwa goba maemo;
_ logaganywa, ka go diria meomo ya go nyalelana, go akaretwa le mekgwa, le kamano; le go
_ loka, botega, kgotsofata, gata moito o tee le moithuti le gore e be ya go kobega ka tshwanelo go dumelela
go oketego ga dibaka.
Maikemieto a maemo a kelo
Maikemieto a magolo a go ela baithuti ke gore ba gole le gore ba hlabologe. Ka tsela yeo kelo e dirietwa go
hlokomela kgatelopele ya baithuti le go kgonagata go ithuta. Tirio ye nngwe ya kelo e akareta:
_ Kelo ya motheo ya go ithuta pele ga mathomo a thuto
Ganti kelotheo (ya motheo) e direga mo mathomong a kreiti goba sehlopha go kgonthia seo baithuti ba
etego ba se tseba. E thua baithuti go rulaganya mananeo le meomo ya go ithuta.
_ Kelonyakiio
Kelonyakiio e diriwa go hweta mekgwa le mabaka a dithitia/mapheko a go ithuta ao a itemogelwago ke
baithuti ba ba rilego. E latelwa ke tlhahlo, thekgo ya maleba le mekgwa ya tsenelano.
_ Kelo ya fomatifi
Kelo ya fomatifi e diriwa go hlokomela le go thekga tshepeto ya go ithuta le go ruta, gomme gape e
sedimoa baithuti le barutii ka ga kgatelopele ya go ithuta. Pegelo ya maleba e fiwa go kgontha baithuti go
gola.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Kelo ya Moithuti
146
_ Kelo ya samatifi
Kelo ya samatifi e hlaloa seswanthokakareto sa kgatelopele ya baithuti mo nakong ye filwego, mohlala,
mo mafelelong a sehla goba ngwaga, goba ge go le thutio go ya sekolong se sengwe.
_ Kelo ka lenaneo
Kelo go ya ka lenaneo ke tsela ya go hlokomela bokgoni bja lenaneo la thuto. Karolwana ya yona ke kelo ya
bokgoni bja moithuti ge bo bapetwa le dinyakwa ta bosethaba. Kelo ya go ya ka lenaneo e phethagatwa
mo mafelelong a sehlopha se sengwe le se sengwe mo kgatong ya Thutokakareto le Tlhahlo.
Sampolekemedi ya dikolo le baithuti e hlaolwa go twa kelong ka lenaneo ya profense gona ya bosethaba.
KELO YA GO GATELA PELE
Diponagalo ta kelo ya go gatela pele
Kelo ya go gatela pele ke mokgwakgolo woo kelo e diriwago ka gona mo go Setatamente se se Boeleditwego
sa Kharikhulamo ya Bosethaba. E akareta dikokwane ka moka ta kelo ya thuto ya go thewa godimo ga
ditetelo, gomme e tiia gore kelo e:
_ phethagatwe le lebakeng le rilego gomme e be e twele/gatele pele: Go ithuta go elwa ka mehla gomme
direkoto ta kgatelopele ya baithuti di tsebiwa ngwaka ka moka;
_ thekga kgolo le tlhabollo ya baithuti: Baithuti e ba bakgathi ba tema ba mafolofolo mo thutong le ge ba elwa,
ba bile ba kweia dinyakwa ta go diriwa ge go elwa meomo ya bona, gape ba angwa ke morero wa go
itekanyeta, ebile ba iphehlela dinyakwa ta bona, ka go itweleta ka go ithuta, gomme ka go dira bjalo, ba
hlohleleta maitemogelo a bona;
_ fa pegelo ya go twa lehlakoreng la ithuta le go ruta: Pegelo ke karolwana ye bohlokwa ya kelo ya fomatifi.
Mekgwa ya pegelo e akareta go botia dipotio ta maleba, ka go nepia ditshwaotshwao ta morutii ta
bomolomo le ta go ngwalwa ta go lebana le maikemieto a peleng ao a swanetego go fihlelelwa ka
moomo wa kelo ebile gape le go hlohleleta go kgatha tema ga moithuti;
_ dumelela togaganyo ya kelo: Taba ye e ka akareta go elwa ga palo ya ditetelo ta go ithuta ka gare ga
moomo wa go elwa, gomme gwa tswakanywa palo ya mekgwa ya go fapafapana ya go ela. Bokgoni mo go
ditetelo ta go ithuta te di ikgethago, bo ka laetwa ka ditsela ta go fapana, gomme ka yona tsela yeo
mekgwa ya go fapafapana ya kelo go akaretwa le dibaka di swanete go fiwa gore baithuti ba bonthe
bokgoni bja bona;
_ diria mekgwa ya go nepia dinyakwa ta go fapafapana ta moithuti (polelo, nama, maikutlo le seto): Kelo
ya go twela pele e dumelela barutii go angwa ke merero ya baithuti ya go lebana le dinyakwa ta thuto ya
go ikgetha le go kgona go fedia mapheko a go ithuta ka go diria mekgwa ye bonolo. Mo sehlopheng sefe
kapa sefe sa baithuti, go na le mekgwa ya go fapafapana ya go ithuta. Ga se gore go swanete go elwa
baithuti ka moka ka nako e tee le gona ka tsela e tee; le go
Kelo ya Moithuti
147
Sepedi - Polelo ya ka gae
_ dumelela kelo ya samatifi: Go kgoboketwa ga dipoelo ta meomo ya go ela kgatelopele go fa seswantomoka
sa kgatelopele ya moithuti mo nakong ye e filwego. Kelo ya samatifi e swanete go rulaganywa ka
hloko ye kgolo go tloga mathomong a ngwaga, go akaretwa le dibaka ta go fapafapana ta go bontha teo
ba di tsebago/ithutilego tona.
Mekgwa ya kelo
Kgetho ya go diria mekgwa ya kelo ga e nape e kgotsofata le ge e le gore e ikgetha go ya ka morutii yo
mongwe le yo mongwe, kreiti ye nngwe le ye nngwe le sekolo ka sekolo, godimo ga fao e itshamile ka tsebo ya
seprofeene ya morutii. Go ba gona ga tikologo le methopo go hueta dikwano ta mohuta woo, eupa le ge e le
gore methopo e a swana, barutii ba fapana go ya ka dikgetho ta bona. Mekgwa ya go kgethwa ya meomo ya
go elwa e swanete go nepia maemo a kelo a go lekanyetwa, gammogo le maikemieto a kelo ao a swanete
go kweiwa ka botlalo ke baithuti le barutii bao ba angwago. Mabokgoni a ka bonthwa ka ditsela te di
fapanego. Ka fao go myakega mekgwa ya go fapafapana ya go bontha mabokgoni a bona ka botlalo.
Meomo ya go swana ya kelo
Maikemieto a meomo ya kelo ya go swana ke go:
_ Tiia kwano/tshwano ge morutii a ela;
_ Hlohleleta maemo a go swana;
_ Matlafata bokgoni bja kelo ya go twela pele ya ka sekolong;
_ Oketa nepagalo ya tshepeto ya kelo go akaretwa le ditlabakelo;
_ Kgonthia dibaka ta go oketwa ta baithuti; le go
_ Kgonthia gore meomo ya go elwa ka dikolong e nepie mabokgone le katlego.
Meomo ya ka mehla ya kelo e ka rulaganywa ke dikolo kgatong ya bosethaba, profense, selete goba sehlopha
gomme e swanete go lekolwa go twa ka ntle.
GO LAOLA KELO
Batho bao ba angwago ke kelo
Sekolo le barutii ba ikere maikarabelo a go elwa ga baithuti. Go letetwe gore barutii ba twelete tshepeto
ya maleba ya go nepagala ya kelo. Merero/melao ya profense e swanete go tiia gore baithuti ba kgatha tema
mererong ya go ithuta, gape go ba le dihlophakelo ta sekolo, dihlophathekgo ta selete, ditirelothuo le
batswadi.
Lenaneo la kelo la sekolo
Sekolo se sengwe le se sengwe se swanete go hlabolla lenaneo la kelo la go thewa godimo ga ditlhahlo ta
profense le ta bosethaba. O swanete go ba le leanokelo le sehlopha la sekolo go hlohleleta phethagato ya
lenaneo leo. Sehlopha se swanete go ba le kemedi go twa Sehlopheng se sengwe le se sengwe le go area ye
nngwe le ye nngwe ya go ithuta.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Kelo ya Moithuti
148
Go kgonthia mokgwa wo wa go ela wa seprofeene, lenaneo la sekolo la kelo o swanete go hlalowa gabotse:
_ Ka fao kelo ya go gatela pele e swanetego go rulaganywa ka gona gammogo le go phethagatwa;
_ Ka fao dipuku ta direkoto di swanetego go swarwa ka gona, go akaretwa le phihlelelo le polokego ya
tona;
_ Dikhoutu ta kelo di laolwa ke profense;
_ Ka fao kgonthio ya kelo ya ka ntle e swanetego go ba gona;
_ Go tlwaelwa ga mokgwa wa go bega;
_ Go hlokomelwa ga ditshepeto ka moka ta kelo; le
_ Go hlahlwa ga baomedi mererong a kelo.
Mererong yeo tlhahlo e nyakegago sekolong e akareta:
_ Tsela ya go diria dinyakwa/dipapato go ela;
_ Go hweta kwano magareng ga barutii mo kreiting e tee go ya ka dinyakwa te di kgotsofatago ta ditetelo
ta go ithuta;
_ Ka fao ditshwaotshwao di ka ngwalwago ka gona go elwa ga dipoelo le dipego; le
_ Go fihlelela kweio ya go swana ya lenaneo la sekolo la kelo.
GO BOLOKA DIREKOTO
Dipuku ta direkoto
Go boloka direkoto ka tshwanelo go bohlokwa mererong ya kelo ka moka, gagolo kelo ya go gatela pele. Puku
ya direkoto goba faele e swanete go bolokwa ka tshwanelo ke morutii yo mongwe le yo mongwe. E swanate
go ba le:
_ Leina la moithuti;
_ Tatikgwedi ya kelo;
_ Leina le tlhaloo ta moomo wa go elwa;
_ Dipoelo ta meomo ya kelo, go ya ka diarea ta go ithuta goba mananeo a go ithuta; le
_ Ditshwaotshwao go thekga maikemieto.
Direkoto ka moka di swanete go fihlelelwa, di swanete go hlathollega gabonolo, di swanete go bolokwa ka
tshwanelo, di se bonwe ke mang goba mang le gore di be le thuo mo tshepetong ya go ruta le go bega.
Lenaneo la sekolo la kelo le ntha ditaba ka botlalo ta mabapi le go tlatwa ga dipuku ta direkoto. Dikhoutu ta
kelo di diriwa go hlaloa ka fao moithuti a tweletago bokgoni ka gona ge go bapetwa le ditetelo ta go ithuta.
Dikhoutu teo di diriwago, di swanete go ba bonolo di be di kweiwe ke baithuti le batswadi.
Kelo ya Moithuti
149
Sepedi - Polelo ya ka gae
Dikhoutu ta go diriwa ge go elwa
Go na le ditsela te nti teo ka tona kelo ya pegelo e ka fiwago baithuti ka gona le ka fao e ka ngwalollwago
ke barutii ka gona. Go kgetha tsela ye kaone go ela moomo go magetleng a palo ya dinyakwa ta go swana le:
_ Palo ya baithuti ka phapoingborutelo le bogolo bja nako yeo e fiwago morutii;
_ Bothata le botelele bja moomo wo o elwago;
_ Diteng te go ithutwago tona go akaretwa le mabokgoni ao a elwago (mohlala Mmetse goba bongwadi);
_ Ka fao pegelo e ka fiwa ka potlako;
_ Ka fao pegelo e ka nepia motho ka gona;
_ Go diriwa ga dinyakwa (dipapato) ke morutii ka go hlaloa bokgoni bja moithuti; le
_ Go bona ka fao moithuti a tweletago bokgoni ka gona ge go bapetwa le bokgoni bja gagwe bja go feta;
le/goba dinyakwa ta maemo a kelo le ditetelo ta go ithuta.
Dikhoutu ta kelo di kaone go phala merero ye mengwe. Mohlala, ditshwaotshwao di ka fiwa ka botlalo,
moithuti yo mongwe le yo mongwe a ka twelela ka dithiinyo ka maikemieto a go kaonafata.
Ditshwaotshwao gape di bohlokwa ge go begwa ka ga bokgoni bja moithuti ge go bapetwa le maemo a kelo. Le
ge go le bjalo, ditshwaotshwao di tea nako go ngwalwa ebile ga di bonolo go ngwalollwa. Dikhoutu ta go
swana le 'Go kgona kudukdu', 'Go kgona kudu', 'Go kgona', Go ba le bokgoni' le 'Go se be le bokgoni' di
ngwalega gabonolo ebile ka potlako, gape di dumelela kgatelopele ya kelo ge e bapetwa le moomo wa peleng
le ge go bapetwa le maemo a kelo ao. Le ge go le bjalo, ga a fe ditaba ka botlalo ta malebana le
ditshwaotshwao. Ka lehlakoreng le lengwe, meputso yona e ngwalollwa ka potlako gomme ebile e ka
hlakanywa, ya atiwa ya be ya aroganywa. Ditaba teo ka moka di bohlokwa ge go elwa bokgoni/tsebo bja
moithuti bja go nyalana le bja ba bangwe ka phapoingborutelo, gammogo le ka dikreiting le dikolong te
dingwe. Le ge go le bjalo, di fa tshedimoo ye nnyane ya bokgoni bja moithuti ge bo bapetwa le maemo a kelo.
Mehlala, magareng ga te dingwe, dikhoutu te dingwe gape ta kelo di lebane le:
_ Go se atlege, go nyakile go ba gona, go fihleletwe;
_ Bokgoni bja go kgotsofata, go nyakega thekgo;
_ A, B, C; le
_ Dikafoko (goba dipapato) di rulaganyeditwe go ela moomo goba pego.
Ge go diriwa khoutu ya kelo, pegelo e bohlokwa ge e tswakanywa le ditshwaotshwao. Go na le kgonagalo ya
dikaonafato teo di tlogo fihlelelwa ge baithuti ba fiwa pegelo ya go ngwalwa go phala go fa meputso fela. Le
ge e le gore meputso le dipersente di na le mohola kudu go ngwalolla moomo, ka gobane go bonolo go ngwala
meputso ka gare ga puku ya direkoto, ganti ga di bohlokwa ge go begwa le ge go fiwa pegelo. Mathata a
mangwe a go hlagiwa ke meputso ke a gore meputso e ka oketwa kudu le go hlakahlakanywa, gomme ka tsela
yeo ga e twelete seswantho se sebotse sa katlego le kgatelopele ya baithuti. Ge baithuti ba fedite moomo wa
go feta o tee go na le bofokodi bja go diria dipalo meputsong, go hlakanya le go hweta palogare. Ge seo se
phethilwe, meputso e lahlegelwa ke maatla a yona a go tweleta/begela tshedimoo ya kgonthe. Palogare goba
moputso wa magareng ga o twelete seo moithuti a lego sona, ke gore moithuti a ka no be a fihlelete seo a
ithutilego sona ka tshwanelo karolong e tee, eupa e sego go tona ka moka.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Kelo ya Moithuti
150
Kelo ya Moithuti
151
Sepedi - Polelo ya ka gae
Meputso e fa palomoka ya katlego/phihlelelo eupa e itia mabaka a kelo ya katlego yeo (goba go hloka
katlego) ga moithuti, gomme yona taba yeo e itia nepio ya go ithuta se sengwe malebana le kelo ye e rilego.
Gape meputso ga e hlaloe kgatelopele ya moithuti ka tshwanelo ge go hlokometwe kharikhulamo. Mabakeng a
manti go hweta moputso wa go swana (ka ntle le ge o kgotsofata), o ka bonwa bjalo ka kgatelopele ye botse.
Moputso wa go kaaka 70 ge o bapetwa le maemo a kelo a Kreiti ya 5, le moputso wa go lekana 70 ge o
bapetwa le maemo a kelo a Kreiti 6 o ka lahleta motho mabapi le kgatelopele ya moithuti yeo a e dirilego mo
ngwageng, yeo e ka hlalowago bokaone ke setatamente, khoutu goba tshwaotshwao.
Dikhoutu ta bosethaba
Ge go ngwalollwa goba go begwa ka ga katlego ya moithuti mo go ditetelo ta go ithuta ta go ikgetha go ya ka
kreiti, dikhoutu te di latelago di ka diriwa:
1 = Bokgoni bja moithuti bo fetile dinyakwa ta tetelo ya go ithuta ya kreiti.
2 = Bokgoni bja moithuti bo fetile ka go kgotsofata dinyakwa ta tetelo ya go ithuta ya kreiti.
3 = Bokgoni bja moithuti bo kgotsofadite kudu dinyakwa ta tetelo ya go ithuta ya kreiti.
4 = Bokgoni bja moithuti ga bo kgotsofate dinyakwa ta tetelo ya go ithuta ya kreiti, fela bo kgauswi.
Mananeo a kgatelopele
Mo mafelelong a ngwaga ka ngwaga, lenaneo la kgatelopele le swanete go tlatwa, le be le saenwe ke hlogo ya
sekolo le mohlankedi wa kgoro. Lenaneo la kgatelopele ke rekoto ya go akareta tshedimoo ka ga kgatelopele
ya baithuti ka moka mo kreiting mo sekolong.
Lenaneo la kgatelopele le swanete go akareta tshedimoo ye e latelago:
_ leina la sekolo le setempe sa sekolo;
_ lenaneo la baithuti kreiting ye nngwe le ye nngwe;
_ dikhoutu ta go laeta kgatelopele kreiting ye nngwe le ye nngwe (kgatelopele ya go ya kreiting goba go se
ye kreiting ye nngwe);
_ dikhouta ta go laeta kgatelopele mo ga area ya go ithuta (Lenaneo la Dikhoutu la Bosethaba) ye nngwe le
ye nngwe;
_ ditshwaotshwao ka ga go kgona le mafapha ao a nyakago thekgo lenaneong la go ithuta; le
_ letatikgwedi le tshwaeno ya hlogo ya sekolo, morutii goba setsebi se sengwe sa thuto, le mohlankedi wa
kgoro.
Profaele ya moithuti
Profaele ya moithuti ke rekoto ya go gatela pele ya tshedimoo ya go akareta kgatelopele ya moithuti, go
akaretwa tlhabollomoka ya dikokwane te bohlokwa ta bophelo, maikutlo le tlhabollo ya leago. E thua
morutii go kweia moithuti bokaone mo kreiting ye e latelago goba mo sekolong se sengwe, ka yona tsela yeo
o kgona go fetola ka tshwanelo mabapi le dinyakwa ta moithuti. Profaele ya moithuti yo mongwe le yo
mongwe e swanete go hlokomelwa ka tshwanelo gomme gape e swanete go ika le moithuti ka dinaklo tohle
mererong yohle ya sekolo.
Mehuta ye e latelago ya tshedimoo e swanete go akaretwa mo profaeleng ya moithuti:
_ tshedimoo ya moithuti;
_ maemo a bophelo le histori ya maphelo a gagwe;
_ sekolo se a tsenago go sona le rekoto ya go tsena ga gagwe;
_ go kgatha tema le dikatlego mererong ya go amana kudu le kharikhulamo;
_ maikutlo le maitshwaro a leago;
_ go amega ga batswadi thutong;
_ mafapha ao a nyakago thekgo;
_ pego ya samatifi ya meomo ka moka ya ngwaga; le
_ tweta pele direkoto ta go akareta, ta mengwaga ya sekolo.
Ditshwaotshwao:
_ Profaele ya moithuti e emela mangwalo/didokumente ka moka ta peleng ta direkoto ta kgatelopele ao a
bego a diriwa ke dikolo, a go swana le dikarata ta direkoto, dikarata ta mohlahli, le dikarata ta Edlab.
Maikemietomagolo a profaele ya moithuti ke go thua moithuti gore a kgone go fihlelela tshedimoo ka go
fapafapana ga yona.
_ Tshedimoo ya moithuti ka mo faeleng ga se e swanele go diriwa go kgetholla moithuti yo a rilego e se
tshwanelo.
_ Profaele ya moithuti ga se e swanele go hlakahlakanywa le dipotfolio. Potfolio ke mokgwa wa go ela wa go
fa moithuti le morutii sebaka sa go lekola moomo woo o dirilwego wa go elwa ka meongwana ya go
fapafapana. Moomo woo a bewa ka gare ga pampiri ya go phuthwa, faele goba lepokisi. Ka lehlakoreng le
lengwe, profaele ya moithuti ke rekoto ya go ba le tshedimoo ka ga moithuti.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Kelo ya Moithuti
152
Kelo ya Moithuti
153
Sepedi - Polelo ya ka gae
DIPEGO
Tshedimoo ya go akaretwa ka gare ga dipego
Barutii ba swanete go rwala maikarabelo godimo ga baithuti, batswadi, lenaneo la thuto le sethaba ka bophara
ge ba ela baithuti. Taba yeo e phethagatwa ka tsela ya pego. Go oketa dipego ta go ngwalwa, ta molomo
goba ta go diragatwa, dibonthwa ta moomo wa baithuti le dibontshwa ka bophara di ka diriwa.
Pego ye nngwe le ye nngwe ya kgatelopelekakareto ya moithuti e swanete go akareta tshedimoo ye:
_ katlego ya moithuti;
_ bokgoni bja moithuti;
_ thekgo fao go nyakegago; le
_ pegelo ya mmakgonthe e swanetego go ba le ditshwaotshwao ka ga bokgoni bja moithuti bja go nyalelana le
bokgoni bja sehlopha le bja moithuti bja nakong ya go feta ge e bapetwa le dinyakwa tva diarea ta go
ithuta.
Go begela batswadi go swanete go dirwa ka mehla go ba hlohleleta go kgatha tema mererong ya thuto.
Barutii ba swanete go bega mo mafelelong a sehla se sengwe le se sengwe ka go diria dikarata ta pego ya
semmuo.
Ganti go ka se kgonege go fa tshedimoo ka ga katlego mo tetelong ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta. Le ge
go le bjalo, dipego di swanete go aba tshedimoo ka ga katlego/phihlelelo mo go area ye nngwe le ye nngwe ya
go ithuta goba lenaneong le lengwe le le lengwe la go ithuta (ge go hlokometwe Sehlopha sa Tlase).
Dikarata ta pego
Bonnyane dinyakwa ta karata ya pego ke:
1) Tshedimoo ya motheo
_ leina la sekolo;
_ leina la moithuti;
_ kreiti ya moithuti;
_ letatikgwedi la matswalo a moithuti;
_ ngwaga le sehla;
_ letatikgwedi le tshaeno ya motswadi goba mohlokomedi;
_ letatikgwedi le tshaeno ya morutii;
_ letatikgwedi le tshaeno ya hlogo ya sekolo;
_ letatikgwedi la go tswalelwa le go bulwa ga sekolo;
_ setempe sa sekolo;
_ profaele ya go tsena sekolo;
_ tlhaloo ya dikhoutu ta lenaneo la dikhoutu ta bosethaba.
2) Bokgoni le dinyakwa
_ Fa tlhaloo ya bokgoni, dinyakwatlhabollwa, goba mafapha a go nyaka thekgo ka lehlakoreng la moithuti mo
go area ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe goba lona lenaneo la go ithuta le lengwe le le lengwe
_ Diria lenaneo la dikhoutu la bosethaba go lekanyeta bokgoni bja ditetelo ta go ithuta go fihlela fao - ga go
bohlokwa go fa khoutu ya tetelo ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta. Pego ya mafelelo a ngwaga,
bokgonikakareto bja moithuti mo go diarea ta go ithuta bo swanete go bonthwa
3) Ditshwaotshwao ka ga area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneo le lengwe le le lengwe la go
ithuta
_ fa ditshwaotshwao ka ga area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta goba lenaneo le lengwe le le lengwe la go
ithuta, ka go gatelela baithuti bao ba fetilego dinyakwa goba bao ba nyakago thekgo ye nngwe.
Ditshwaotshwao ka ga bokgoni bjo bo ikgethago le mafapha ao a nyakago thekgo di swanete go
kgokaganywa le maemo a kelo. Ditshwaotshwao teo di tla dumelela batswadi, baithuti le ditsebi te dingwe
ta thuto go hweta kweio yeo e lebanego le go thuwa ga moithuti.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Kelo ya Moithuti
154
MANANEO A METHOPO
TLHALOO YA MAREO/KLOSARI A KHARIKHULAMO
Le ke lenaneo la mareo a bohlokwa a alfabete, la go diriwa ge go rulaganywa go beakanywa Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba mo go Dikreiti ta R-9 (dikolong) gammogo le dikokwane ta
kelo ya moithuti.
Kelo - ke tshepedio ya go rulaganywa ya go twela pele ya go kgoboketa tshedimoo ka ga modiro wa
moithuti woo o elwago go ya ka maemo a kelo.
Maemo a kelo - ke tsebo, mabokgoni le dikokwane te bohlokwa ta bophelo, teo moithuti a swanetego go di
tweleta le go di fihlelela mo go area ya go ithuta ye nngwe le ye nngwe.
Kelotheo/-tsenelelo - Ke kelo ya mathomothomo ya go diriwa go nyakiia seo moithuti a etego a se tseba.
Kelotwelopele - ke mohuta (mmotlolo) wa kelo wa go hlohleleta togagano ya kelo thutong le tlhabollong ya
baithuti ka tsela ya go twela pele ya pegelo.
Ditetelotsenelelo - ke ditetelo ta tsenelelo ta Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba
mo go Dikreiti ta R-9 (dikolong) ta go thewa godimo ga Molaotheo; di akareta mabokgoni a bohlokwa a
bophelo le go baithuti, bjalo ka kgokagano, go gopodiia ka tsenelelo, taolo ya moomo wa le tshedimoo,
moomo ka sehlopha le ka sethaba le mabokgoni a go lekanyeta.
Kharikhulamo 2005 - e bolela tlhaloo ya mathomo ya Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba ka morago
ga Apartheid. Lengwalo le la morero wa thuto la 1997, le hlaloa Tlhako ya Tlhabollo ya Thuto ya ngwana go
tloga bonnyaneng, Thutokakareto le Tlhahlo, Thutotelopele le Tlhahlo, le Thutomotheo le Tlhahlo ya Batho ba
bagolo. Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa go beakanywa lefsa mo go Dikreiti ta R-9 (dikolong),
se nepia go tiia/kgonthia Kharikhulamo 2005.
Ditetelotlhabollo - ke ditetelo ta go ithuta ta tsenelelo ta Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba ta go
akareta le ditetelotsenelelo ta go hlohleletwa/uumetwa ke Molaotheo: di akareta go kgontha baithuti go
ithuta ka tshwanelo gore ba be badudi ba mmapaale, ba maikarabelo, ba go ema tsoro, ka bokgoni bja go
phethagata tweleto.
Kgato ya mafelelo ya go twa sehlopheng - ge baithuti ba phethile Kreiti ya 9, ba fiwa Setifikheiti sa
Thutokakareto le Tlhahlo.
Kelo ya mabokgoni a meomotwelopele ngwageng (fomatifi) - ke mohuta wa kelo wa go ela
twelopele/kgatelopele ya moithuti ge a dute a ithuta go phethagata dikarabo le ditshwaotshwao ta go tiia
thuto ya gagwe.
Sehlopha sa Tlase - se lebane le kgato ya Thutokakareto le Tlhahlo go tloga go Dikreiti ta R, 1, 2, le 3.
Mananeo a Methopo
155
Sepedi - Polelo ya ka gae
Kgato ya Thutokakareto le Tlhahlo - mengwaga ye 10 ya kgapeleto ya go tsena sekolo e bopilwe ka Sehlopha
sa Tlase, sa Gare le sa Godimo.
Setifikeiti sa Thutokakareto le Tlhahlo - ke setifikeiti sa go tsena le go phetha dithuto ka katlego sa kgato ya
Thutokakarreto le Tlhahlo.
Togagano - ke kokwane ya peakanyo ye bohlokwa ya Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya
Bosethaba ya go hlahla baithuti go diria tsebo le mabokgoni a go rutwa. Diareeng te dingwe ta go ithuta
goba go twa dikarolong te dingwe ta go fapafapana ta ye nngwe ya diarea teo, go phethagata mediro le
meongwana ye e rilego.
Sehlopha sa Gare - se lebane le kgato ya bobedi ya Thutokakareto le Tlhahlo - Dikreiting ta 4, 5 le 6.
Polelo ya go ithuta le go ruta - ke polelo ya go diriwa kudu go ithuta le go ruta go go rilego. Baithuti ba
bangwe ba itemogela go ithuta le go rutwa ka polelo ya go tlaleleta, ke gore e sego polelo ya ka gae.
Diarea ta go Ithuta - mafapha a 8 a tsebo mo go Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya
Bosethaba mo go Dikreiti ta R-9 (dikolong) ke: Dipolelo, Mmetse, Disaense ta Tlhago, Theknoloti, Disaense
ta Leago, Bokgabo le Seto, Mafapha a go tlwaeta merero ya Bophelo le Disaense ta Ekonomi le Taolo.
Ditatamente ta area ya go go ithuta - ke Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe ya go ithuta seo se
tweletago/rulaganyago ditetelo ta go ithuta le maemo a kelo.
Ditetelo ta go ithuta - ditetelo ta go ithuta di twa mo go ditetelo ta go ithuta ta tsenelelo le tlhabollo,
gomme di hlaloa seo baithuti ba swanetego go se tseba le go kgona go se dira mo mafelelo a kreiti, sehlopha
goba kgato.
Profaele ya moithuti - ke rekotokakareto ya twetopele ya moithuti yeo e akaretago tshedimoo ya gagwe,
tlhabollo ya leago, dinyakwathekgo, disampole ta modiro le dipego ta ngwaga ka ngwaga.
Mananeo a go ithuta - mananeo a, a lebane le meomo go akaretwa le diteng le mekgwa ya go ruta - ona a
hlahlwa ke Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba, ya go hlabollwa ke diprofense,
dikolo le barutii.
Lenaneo la molaothomo - ke lenaneo la bosethaba la maemo a go tweleta modiro/moomo ka tsela ya go
bega ka ga twelopele ya moithuti.
Ditetelo - ke dipoelo ta mafelelo a tshepedio ya go ithuta mo go thuto ya go thewa godimo ga ditetelo ta go
ithuta - ditetelo teo di thua go betla tshepedio ya go ithuta.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Mananeo a Methopo
156
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo ta go ithuta - e lebane le tshepedio le katlego, meomo le
thutotshepeto ya go thewa godimo ga moithuti. Ge go latelwa mokgwa woo, gona Kharikhulamo 2005 le
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba di nepia go hlohleleta go ithuta ga go ya go
ile.
Potfolio - e lebane le faele (goba setsekana) ye nngwe ye nngwe ya moomo wa moithuti yo mongwe le yo
mngwe.
Manaeo a kgatelopele - ke setlabakelo sa go diriwa mo mafelelong a ngwaga sa go ngwalolla kgatelopele ya
baithuti ka moka mo kreiting, go akaretwa dikhoutu ta kgatelopele mo go a re ya go ithuta ye nngwe le ye
nngwe le kreiti ye nngwe le ye nngwe go akaretwa ditshwaotshwaothekgo ge go tsomega.
Kelo ya samatifi - go fapana le kelo ya fomatifi, e hlagia dipego ta ka mehla ka ga kgatelopele ya moithuti,
ganti mo mafelelong a sehla goba ngwaga.
Mananeo a Methopo
157
Sepedi - Polelo ya ka gae
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Mananeo a Methopo
158
TLHALOO YA MAREO/KLOSARI A AREA YA GO ITHUTA
Go theeleta ka mafolofolo - ge motho a leka go itira seboledi gomme a theeleta ka tlhoafalo go tohle teo a
ratago go di bolela.
Polelotlaleleto - polelo ya go rutwa ka go tlaleleta polelo ya ka gae.
Go ithuta dipolelonti - ge motho a ithuta polelo goba dipolelo go tlaleleta polelo ya ka gae. Seo ga se go fedia
polelo ya ka gae eupa go ithuta yona mmogo le yeo.
Bokgabo - tirio ya polelo go hlohleleta go tweleta bobotse bja selo gore se kganyogege.
Sengwalwatshwanthio, tshwanthio/seka - tshwanthio ke kanegelo yeo baanegwa le ditiro di emelago
nnete ya kakareto gammogo le diponagalo ta botse le bobe. Polelo ya seswantho/seka ke polelo yeo baanegwa
le ditiro ba diriwago go tweleta morero wa boitshwaro.
Poeletamodumo - go boeletwa ga modumo wa go swana mo mathomong a mantu ka tatelano ye e rilego
(mohlala, O na le potane ya popota).
Lelatodi - lentu la go ganeta tlhaloo ya le lengwe mo polelong e tee (mohlala, sega - lla).
Memo a kelo - tsebo ya polelo, mabokgoni le dikokwane ta bohlokwa ta bophelo teo moithuti a swanetego
go bontha gore o a di tseba goba o a di kgona mo mafelelong a kreiti ye e rilego.
Batheeleti - motho goba batho bao ba theeletago, ba balago goba ba bogelago sengwalwa se se rilego
(mohlala, batheeleti ba polelo ya radio, ba taodiwana ya kuranta goba papato ya thelebiene).
Dingwalwa ta nnete - ke dingwalwa teo di diriwago lefaseng la nnete (mohlala, ditaodiwana ta
dikgatiobaka, dikgatio ta radio le thelebiene, dipapato, ditlankana ta difomo, mangwalo, dipukwana).
Mokgwa wa tekatekano wa go bala le go ngwala - ke mokgwa wa go thekga bobadi le bongwadi bja baithuti
(bona difiwa ka tlase), wa go hlohleleta baithuti go ipshina ka go bala dipuku le go nepia tlhaloo, gammogo le
go ba thua ka dithekniki le mekgwa ya go utolla le go diria khoutu ya lentu la go ngwalwa.
Go sekamela ka lehlakoreng le le rilgo - ke mokgwa wa go kgetha lehlakore gore kelo ya maleba e se
phethagatwe ka tshwanelo.
Go hlakanya ditlhaka - ke tsela ya go ithuta medumo ya go hlakanya ditlhaka/ngwala ditlhaka mmogo (go
ngwalwa ga ditlhaka te pedi goba te tharo mmogo go bopa modumo wo o rilego).
Mmolelwana wa go lahlegelwa ke tlhaloo - ke kgopolo yeo e diriitwego kudu gomme mafelelong ya
lahlegelwa ke tlhaloo ya yona ya maleba.
Mananeo a Methopo
159
Sepedi - Polelo ya ka gae
Sehloa/sehlwa - ke magomo a kgohlano mo sengwalweng, morago ga thulano yeo ga go sa tlo ba ye nngwe
(thulano ya mafelelo ya sengwalwa).
Go tswaka dipolelo - ke go hlakahlakanya dipolelo ka maikemieto a a rilego (gore o kwewe le ke bao ba sa
tsebego polelo yeo).
Momagano/togagano - seo se logaganthago dikgopolo go ba kgopana e tee ya go ba le moko. Temana ya go
logaganywa ke yeo go yona go lego tlhabollo le go gola ga dikgopolo fao mafoko a gona a nyalanego.
Kwano/kopano - dithekniki ta go bopa kwano di kopanya mafoko temaneng goba sengwalweng go bopa
kgopana e tee. E ka ba ka tsela ya maala goba mantu ao a boeletwago ka mokgwa wa go fapafapana go bopa
diteng.
Mantutshwano/-kwano - mediro ya go swana/kwana goba mantu a kgoro e tee, a go bolela ka ga taba/sererwa
e tee (mohlala, letswai, pherefere).
Lekopanyi - ke lentu la go diriwa go kopanya mantu le dithabe mafokong (mohlala, le, fela, ka fao).
Ditlkhaloonti - ke ditlhaloo teo di ka bolelwago/hlalowago ke lentu le le rilego.
Kopanyo ya ditlhaka - ke go kopanywa ga ditlhaka go bopa modumo wa polelo (ph, psh, tlh).
Kamano - sengwalwa se ka tweletwa go fihlelela kamano ye rilego. Kamano e swanete go nyalelana le
sengwalwa.
Tlhalootshwanelo - ke tlhaloo ya go lebana le sengwalwa goba tlhaloo ye e bolelwago thwi ke lentu.
Daekrafo (Tlhakapedi) - go diria ditlhaka te pedi go bopa modumo o tee (mohlala, oo, aa, tl, ts, t).
Taetobobadi - go bala go tloga ka letsogong la nngele go ya letsogong la go ja, go thoma gape go tloga
letsogong le letshadi go ya letsogong le letona. Baithuti ba swanete go rutwa taba yeo.
Tsebo ya go bala le go ngwala - e hlaloa tsebo ye e golago ya moithuti ya go ngwala lentu. Baithuti ba bona
kgatio sengwalweng gomme ba thoma go kweia nepo ya yona. Ba ka anegelwa dikanegelo goba gona go di
balelwa ka tsela yeo ba tlago tseba ka fao dikanegelo/dipuku di lego bohlokwa ka gona. Le pele ga ge ba etla
sekolong ba tla ba ete ba na le tsebo yeo. Ba ka leka go ngwala maina a bona ka go diria dikelelo ta bona ka
ga ditlhaka le mopeleto (mohlala, go ithuta mopeleto) gomme gape ba ka itira o ka re ba bala puku (go bala ka
mokgwa wa go tlwaetwa). A ke ona mathomo a bongwadi le bobadi bja baithuti (bana).
Polelo ya maikutlo - ke polelo ya go diriwa go kgotla maikutlo a motho.
Mabokgoni a boikgopolelo - ke bokgoni bja go inagana o le maemong a motho yo mongwe.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Mananeo a Methopo
160
Pito ya mantu - ke go bita mantu ka tshwanelo.
Sengwalwatlhaloi - ke sengwalwa sa go nyaka tlhaloo.
Poleloele - ke polelo e ele ya go bolelwa ka ntle ga mellwane ya Afrika-Borwa (mohlala, Sefora, Setoithi).
Polelomadume - ke polelo ya go diriwa ge go dumedianwa. Ganti e diriwa dikamanong ta go ikgetha
(mohlala, go otara dijo ka hoteleng). Ge re thoma go ithuta polelo, bonti bja te re ithutago tona di ka yona
tsela yeo. Gannyane gannyane, re thoma go bolela gabotse go ya ka melao le dipatrone ta polelo, gomme re
kgona go hlaloa dikgopolo ta rena ka tsele ye bonolo.
Motheo/freimi - ke thekgo/thuo ya motwaoswere ya go ngwala goba go bolela, mohlala, morutii a ka
tweleta freimi ya sereto ka tsela ye:
Bohubedu mmaleng wa ntwa ------ke mmala wa-----
Bohubedu mmaleng wa madi ------ke mmala wa-----
Bohubedu mmaleng wa kotsi ------ke mmala wa-----
Bohubedu mmaleng wa lerato ------ke mmala wa-----
Go ngwala ka bolokologi- ke ge baithuti ba filwe bolokologi bja go ngwala ka seo se ba tshwenyago. Baithuti
ba swanete go hlohleletwa go ngwala ka fao ba ka kgonago ka gona.
Dipuku ta polelo - ke dipuku ta go ngwalelwa popapolelo le tlotlontu mo dikgatong ta go fapafapana
(mohlala, ta mantu a 500, a 1000).
Legohle/mokgwamoka - ke mekgwa ya polelo ya go logaganya mabokgoni ka moka gammogo le mehutahuta
ya tsebo mo meomong ka go se nepie o tee wa yona.
Polelo ya ka gae - ke polelo yeo baithuti ba ithutago yona ka gae goba motseng. Polelo ya go feta e tee e ka
rutwa ka tsela yeo, ka fao baithuti ba ka tseba polelo ya ka gae ya go feta e tee.
Homonimi/mantuswanangwalwa - ke masntu a go swana ka modumo le ka mopeleto fela a fapana ka
tlhaloo (noka/noka/noka; pela/pela).
Homofone - lentu la go ba le modumo wa go swana fela la go peletwa ka tsela ya go fapana le tlhaloo ya go
fapana.
Tlopelo - ke go bolela ditaba ka go di godia (mohlala, O rile go gana a be a itshwarelela ka maru).
Seswantho - ke seswantho goba setweletwa sa go bogelwa.
Tshwanthokgopolo - ke go swantha kgopolo (mohlala, mothofato, tshwanthanyo, tshwantio).
Mananeo a Methopo
161
Sepedi - Polelo ya ka gae
Tlhaloio - go bala ka maikemieto a go hweta tlhaloo ya go teba.
Tenego - ke tshwenyego ya moya wa motho ka tsela ya go irela.
Segalo - ke patrone ya lentu la segalo sa go ya godimo le fase go tweleta moito wa lefoko.
Kgegeo - kganeto ya seo go bolelwago ka sona ka go diria mantu a go hlaloa kganeto yeo.
Bobadi le bongwadi - ke bokgoni bja go bala le go ngwala tshedimoo mererong ya go fapafapana. Ke karolo ya
bokgonikakareto bja go hlaloa selo.
Mekgwa ya go ngwala le go bala - ke mehuta ya go fapafapana ya go ngwala le go bala: go bala le go ngwala;
go bala le go ngwala merero ya seto (go kweia dingwalwa ta seto, leago le dikokwane te bohlokwa ta
bophelo); go bala le go ngwala ka tsenelelo (go kgona go fetola melaeta ya dingwalwa ka tsenelelo); go bala le
go ngwala dibogelwa (go bala/ngwala ga ditshwanthokgopolo, dika, diswantho, bj.bj.); go bala le go ngwala
dipolelotiriwanti (go bala dikuranta, dikgatiobaka, thelebiene le difilimi e le melaeta ya seto).
Polelotswakwa - ke polelo ya go diriwa go bolela ka dipolelo te dingwe. E akareta mareo a go swana le
modumo, lentu, lefoko, sengwalwa, kamano, botheeleti, bjalobjalo.
Tshwanthio - go diria selo se tee go hlaloa se sengwe sa go swana le seo ka diponagalo/dinyakawa.
Medirio - (go akaretwa le madiri a modirio) e kgontha mmoledi/seboledi/bangwadi go hlagia ditlhaloo ta
go fapafapana bjalo ka dikgonagalo. Gape e diriwa go hlaloa bonolo/mabobo.
Mokgwakgokagano - Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go kgokagana: mokgwa wa go ngwala, wa go
bolela goba wa bomolomo, wa go bogela (woo o akaretago dibopego ta krafo bjalo ka dithate). Go fetola
tshedimoo go tloga mokgweng wo go ya go wo mongwe (ka go diria krafo go ngwala temana, go diria
tshedimoo ya sengwalwa sa bomolomo go fa seswantho maina) go bohlokwahlokwa mo mererong ya go ithuta
polelo.
Polelotiriwanti - ke mekgwa ya go logagana ya go akareta le sengwalwa, ditlabela ta go bogelwa, modumo,
video, bjalobjalo.
Dingwalwa ta mokgwatirionti - ke dingwalwa ta go rulaganywa go dirietwa mekgwakgokagano ya go
feta o tee.
Onomatopea - ke mantu ao a nago le modumo wa go swana le tlhaloo ya ona (kgomo e re mmu, lesea le re
nnge).
Karolonoko ya mathomo - ke karolo ya senoko ya pele ga tumanoi (b-ona).
Mothofato - ke go dira gore selo se phediwe bjalo ka motho.
Fonimi/modumo - ke medumo ye e aroganego ya polelo (t, p, th, tlh, ts, ee, , p).
Temogo ya fonimi - ke bokgoni bja go kgethologanya magareng ga medumo ya go fapana ya polelo (bona,
roba).
Medumokwano - kamano magareng ga medumo le mepeleto ya yona. Taba yeo e thua go lemogwa ga lentu
ge go balwa, gape e thua go peleta ka tshwanelo.
Legoro la medumokwano - ke sehlopha sa mantu a go ba le modumo wa go swana.
Phane (papalantu) - ke go bapala ka mantu.
Mantwanyanakanego/-motlae - ke mantu a se makae a motlae goba kanegelo a go bopa tlhaloo goba
motlae.
Tlotlontu ya bobadi - mantu ao a kweiwago ke mmadi go ya ka kamano. A mangwe a mantu ao e tla ba
karolo ya tlotlontu ya go lemogwa ya moithuti (mantu ao a a diriago). A mangwe e tla ba karolo ya tlotlontu
ya go se lemogwe (mantu ao a a kweiago go ya ka kamano gomme a sa tsebe tirio ya ona gabotse).
Go anega histori - ke go anega ka ga ditiragalo ta nako ya go feta ka tatelano (go bolela goba go ngwala ka ga
seo se dirilwego lebakeng la go feta).
Sengwalwa sa histori - ke mohuta wa sengwalwa. Seboledi goba mongwadi o hlaloa tatelano ya ditiragalo,
mohlala, moithuti a bolela ka teo di diregilego mafelelo a beke ka mo phapoingborutelo nakong ya thuto ya
ditaba.
Retistara - ke mantu, setaele le popapolelo ya go diriwa ke seboledi goba mongwadi mo dikamanong ta go
fapafapana (mohlala, mangwalo/didokumente a semmuo a ngwalwa ka retistara ya semmuo, mangwalo a
semolao a ngwalwa ka retistara ya semolao).
Potioretoriki/makgethepolelo - ke potio ya go ba le karabo.
Morumokwano - ke mantu goba methaladi ya sereto ya go felela ka medumo ya go swana/kwana go akaretwa
le ditumanoi.
Moito/morethetho - ke patrone ya mehleng ya go boeletwa ga medumo (segalo sa godimo le sa fase).
Karolonokothomi - ke karolo ya senoko sa tumanoi ya mathomo (mohlala, b-opa). E nyalelane le
morumokwano.
Tshotlo - ke go bolela goba go ngwala ka go diria ditlhaloo ta go bontha kganetothwi ya seo se ukangwago.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Mananeo a Methopo
162
Thutothekgo/-thuo - Ge go thuwa merero ya go ithuta, baithuti ba kgona go ithuta ka thuo yeo ba e hlokago.
Ge bjale ba kgona go itirela moomo ka go ikemela, gona go ka etwa mekgwa ye e latelago yeo ya thekgo.
Go bala ka potlako - ke ge go sepediwa mahlo ka lebelo sengwalweng go hweta tshedimoo ya go ikgetha
(mohlala, bala pukumogala go hweta leina le nomoro goba lenaneo la nako ya pese goba setimela).
Tshwanthanyo - ke go bapia selo se tee le se sengwe (O bjalo ka tau).
Mantu a go utswiwa ka mahlo - ke mantu ao babadi ba a lemogago ntle le bothata. Ga ba nyake go a tsinkela
ka tsenelelo goba go gopodiia ka ga ona. Mo mathomong a go ithuta go bala, mantu a mohuta woo ganti a
twelela ganti, mohlala, nna, wena yena, lena).
Go bala ka lebelo/potlako - ke go bala sengwalwa ka potlako go hweta kakareto ya sona (go bala
dintlha/dihlogo ta kuranta ka lebelo go hweta tabakgolo).
Seleng - ke polelo yeo e diriwago ka tsela ye e sego ya mehleng ganti e diriwa ke sehlopha sa bafsa
mererong ya bona.
Maemo - Maemo a go fapafapana a polelo ke ao a gatiitwego ka dipukung, dikuranteng, mangwalong a
semmuo, popapolelo le go dipukuntu. Ga se gore ke tsela ye kaone ya polelo, eupa ke yeo e amogelwago
mererong ya histori le/goba sepolitiki bjalo ka maemo a go fapafapana.
Pono ya go se fetoge - ke tebelelo ya go se fetoge ganti ya go kgetha lehlakore ya mohuta wo o rilego wa
motho.
Kgatelelo (lentu, lefoko) - ke go gatelelwa ga senoko se se rilego mo lentung (mohlala, mohlare = kgatelelo ya
lentu mo senokong sa gare).
Thabethui - ke thabe yeo mo lefokong e ithekgilego ka thabeina.
Senoko, go lekola senoko, nokonti - lentu goba karolo ya lentu la go ba le modumo wa tumanoi goba
tumammogo ya go eta tumanoi (lentu le motho le na le dinoko te pedi : mo- le -tho). Go lekola senoko ke
tsela yeo dinoko di bopago mantu ka gona. Nokonti e amana le lentu leo le nago le dinoko te nti.
Seka/seswantho - se sengwe seo se emelago selo se sengwe (Leeba ke seka sa khuto).
Lehlaloetagotee - ke lentu leo le nago le tlhaloo ya go swana goba ya go nyako swana le ya le lengwe mo
polelong e tee (bogobe = bouwa).
Togagano (go loganganya) ya dikgopolo - ke go kopanya dikgopolo goba tshedimoo go twa methopong ya go
fapafapana. Ka go realo togagano ya dikgopolo ke kakareto ya dikgopolo ta mohuta woo.
Mananeo a Methopo
163
Sepedi - Polelo ya ka gae
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Mananeo a Methopo
164
Lebelo/tempo (bjalo ka lebelo la polelo) - ke lebelo leo mantu a bolelwago ka lona (mohlala, polelo yeo e
diriwago ke moreti/seretong).
Sengwalwa - ke sengwalwa sa go ngwalwa, sa go bolelwa goba sa go bogelwa mo mererong ya kgokagano ya
polelo.
Sebopego sa sengwalwa - go na le mehuta ya go fapana ya dingwalwa yeo e lemogwago ka dibopego
(mohlala, ditaodio, direto, mangwalo, metlae, dikanegelo, ditaelo, dipadi, ditiragato).
Maikutlo - ke molaeta wa khuduego mo sengwalweng. Mo sengwalweng sa go ngwalwa, so fihlelelwa ka
mantu (mohlala, mantu a magareng go bopa maikutlo). Mo filiming khuduego yeo e ka tweletwa ka
mmino/koa goba tikologo).
Pego ye bofefo - ke pego ye e se nago maatla go hlaloa nnete goba dintlha goba maikutlo.
Sebogelwakgethollo - ke go hlatha magareng ga sebopego sa ditlhaka le mantu a go fapafapana.
Ditumanoitshadi (ta go se tie) - dinoko ta go hloka kgatelelo di na le sebopego sa go se tie.
Seego sa mantu - ke faele goba sona seego sa mantu a mafsa.
Lethogo/lehloyo la matwantle - ke lehloyo goba go ia (go se na mabaka) batho ba ele. Go diriwa polelo ya
mohuta woo.

Lengwalo (dokumente) le le swanete go balwa bjalo ka karolo ya
Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreiti ta R - 9.
Setatamente se sa Kharikhulamo ya Bosethaba se akareta:
1. Tebelelokakareto
2. Ditatamente te seswai ta Diarea ta go Ithuta
GO MMADI
Ke ka lethabo le legolo ge Kgoro ya Thuto e tweleta Setatamente se
se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba mo go Dikreiti ta
R - 9 (Dikolong) ka dipolelo ka moka te 11 ta semmuo ta Afrika-
Borwa.
Tshepeto ya tlhaloo le tlhathollo ke ye bothata, ebile e tshotshoma
ka ditlhohlo. Go batho bao ba bego ba hlaloa le go hlatholla
mangwalo (didokumente) ao, go bile nyakego ya go beakanya mareo
le go rulaganya ditemana ta kharikhulamo ka tshwanelo. Mangwalo
ao a lekotwe ke ditsebi ta ditsinkelo ka tsela ya dinyakiio.
Kgoro ya Thuto e bona mangwalo ao bjalo ka mathomomayo a
tshepeto, ka nepo ya go tweta pele le go hlabolla dipolelo ta
gaborena. Re amogela, re bile re hlohleleta batho ka lefapheng le, go
diria mangwalo a bjalo ka motheo wa kgatelopele ya moomela.

Setatamente se se
Boeleditwego
sa Kharikhulamo ya
Bosethaba
sa Dikreiti ta R-9
(Dikolo)
(Kgoro ya Thuto)
E gatiitwe ke Kgoro ya Thuto
Sol Plaatje House
123 Schoeman Street
Tshwane
Private Bag X895
Tshwane
Mogala: +27 (12) 312 5911
Fax: +27 (12) 321 6770
Website: http://education.pwv.gov.za
Tokelo ya go ngwalolla (c) Kgoro ya Thuto ya Afrika-Borwa
Dikhopi ta kgatio ye di ka hwetagala Lefapheng la Bolaodi:
Kgokagano ya Mereo ya Bosethaba le ya Profense, Kgoro ya Thuto,
Tshwane.
Mogala: (012) 312 5410
ISBN 1-919917-30-6
Gazette No.: 23406, Vol 443, May 2002
Matsenyagae 1
Ketapele 2
Boto 4
Molaotheo, Dikokwane te Bohloklwa ta Bophelo,
Kagosethaba le Kharikhulamo 7
Mohuta wa Moithuti yo go ukangwago ka ga gagwe 9
Mohuta wa Morutii yo go ukangwago ka ga gagwe 10
Sebopego sa Kharikhulamo ye e Boeleditwego ya Bosethaba
Dikreiting ta R - 9 (Dikolong) 11
Dikokwane ta Setatamente se se Boeleditwego sa
Kharikhulamo ya Bosethaba 12
Tokelo ya Sethaba, Tikologo ya mmapaale, Ditokelo ta Botho
le go hloka Kgethollo 12
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo 13
Mabokgoni a Maemo a Godimo le Tsebo go Bohle 14
Kweiego le Phihlelelo 15
Kgatelopele le Togagano 15
Sebopego le Dikgopolo ta go Diriwa mo go Ditatamente ta
Area ya go Ithuta 16
Tetelo ya Go ithuta ke eng? 17
Maemo a Kelo ke eng? 17
Maemo a Kelo a fapana bjang le Tetelo ya go Ithuta? 17
Mananeo a go ithuta 18
Mananeo a Go ithuta go ya ka Sehlopha 18
Ditlhahlo ta Mananeo a Go ithuta 19
Kabo ya Dinako 20
i
LETLAKALA
Tebelelokakareto
Diteng
Diteng
Kelo 22
Setifikeiti sa Thutokakareto le Tlhahlo 22
Diarea ta Go ithuta: Ditlhaloo le Ditetelo 23
Dipolelo 23
Tlhaloo 23
Ditetelo 24
Mmetse 24
Tlhaloo 24
Ditetelo 25
Seanse ya Tlhago 25
Tlhaloo 25
Ditetelo 26
Saense ya Leago 27
Tlhaloo 27
Ditetelo 27
Bokgabo le Seto 28
Tlhaloo 28
Ditetelo 29
Mabokgoni a Bophelo 29
Tlhaloo 29
Ditetelo 30
Disaense ta Ekonomi le Taolo 31
Tlhaloo 31
Ditetelo 31
Theknoloti 32
Tlhaloo 32
Ditetelo 32
ii
LETLAKALA
Tebelelokakareto
Tlhabollo ya kharikhulamo ya bosethaba ke tlhohlo ye kgolo sethabeng sefe
kapa sefe. Tshepedio ya rena ya thuto le kharikhulamo ya yona ka bophara di
tweleta ponego yeo e lebanego le ka fao re bonago sebopego se sefsa sa
sethaba baneng le go baithuti ba rena. Kharikulamo e emela dinyakwa le
dikakanyo ta rena teo di bopago kgwekgwe ya 'thuto ye kaone' ka tsela ya go
hlaola teo di swanetego go ba gona ka gare ga yona.
Kharikhulamo ye e ngwadilwe ke Maafrika-Borwa a Afrika-Borwa ao a
kweiago dikokwane le ditlwaelo ta demokrasi. Kharikhulamo ye e tweleta
ponego ya barutii le baithuti ba go ba le tsebo ya go naba, gape ba go angwa ke
merero ya tikologo, bao gape ba bilego ba kgona go iphetolela le go itshenkela
ditlhohlo te di sa tlogo ba kgahlanong le merero ya Afrika-Borwa le mo
ngwagakgolong wa bomasomepeditee.
Gape re swanete go kweia gabotse seo kharikhulamo e ka se fihlelelago le seo
e ka se kgonego go se fihlelela. Go hloka tekatekano, go akaretwa le bodiidi, e
sa le ditlhohlo te kgolo te di lebanego le boitemogelo bja malapa le bana ba ona
mererong ya thuto. Kharikhulamo e tla hlathollwa ka ditsela te di fapafapanego
gomme ya be ya phurollwa go ya ka dikano ta go fapafapana. Re tla dira ra be
ra phethagata dikaonafato mo kharikhulamong go ya ka fao re ka kgonago ka
gona. Gape re tla leka ka meogofela go kgonagata ponego ya yona ka mokgwa
wa go hlokomela merero ka moka ya go bopa seriti sa go ruta le go ithuta.
Taba yeo e nyaka boikgafo le go kgatha tema ga maleba go bohle bao e lego bona
badiredi ba mmapaale ba thuto. Re tsoma tiriano ya mmakgonthe ya Mmuo,
batswadi, barutii, baithuti le sethaba ka bophara. Ke holofela gore Setatamente
se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se tla kgokgoeta
dikgopolo te botse ta go tsooloa moya wa tiriano.
PROFESSOR KADER ASMAL, SETHO SA PALAMENTE,
TONA YA THUTO
1 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Matsenyagae
Matsenyagae
Mo kopanong ye e ikgethago ya la 12 Setemere 1997, Dihlogo ta Dikomiti ta
Dikgoro ta Thuto di iinte gore Setatamente sa Mathomo se se Boeleditwego sa
Kharikhulamo ya Bosethaba sa (Dikreiti ta R - 9) se amogelwe ke Lekgotla la
Ditona. Taba yeo e ile ya gomietwa go, ya be ya amogelwa ke Khantshele ya
Ditona mo kopanong ya la 29 Setemere 1997 e le morero wa mangwalo
(didokumente) a mararo a go farologana a go bitwa Sehlopha sa Tlase,
Sehlopha sa Gare le Sehlopha sa Godimo.
Mo kopanong ya June 2000, Khantshele ya Ditona ta Thuto e dumete gore
Setatamente sa Mathomo sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa (Dikreiti ta R - 9) se
swanete go boeletwa gore se sepelelane le dithiinyo ta Pego ya
Komitinyakiio (31 Mei 2000) go rulaganya le go maatlafata Kharikhulamo ya
2005.
Komiti ya Projeke ya Ditona ya go rulaganya le go maatlafata Kharikhulamo ya
2005 e ile ya theelwa moomo woo. Tshepeto ya poeleto e thomile ka Janaware
2001 ka bahlabolli ba kharikhulamo ba go twa mererong ya thuto ba go ka ba
150. Ka la 30 Julae 2001 Setatamente sa Mathomo se se Boeleditwego sa Kharikhulamo
ya Bosethaba se ile sa hlagiwa pele ga sethaba ka maikemieto a go phurolla
mafahla mo lebakeng la go kaaka dikgwedi te tharo. Ka kgwedi ya Nofemere,
go ile gwa swarwa dikopanophatlalata ta sethaba ta go ntha maikutlo ka ga
kharikhulamo ye. Bjalo ka ge go amogetwe le go tsinkelwa ditshwaotshwao ta
sethaba, dihlopha ta go swaragana le kago ya kharikhulamo ta Komiti ya
Projeke ya Ditona di ile ta bothana ka kgwedi ya Desemere 2001 ka morero wa
go logaganya diphetogo te di iintwego le gore di phethagatwe. Setatamente
se se boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba ke seenywa (ditlamorage) sa
tshepeto yeo.
Lengwalo le, go akaretwa le Ditatamente te seswai ta Area ya Go ithuta, di
gatiitwe e le Koketo ya go bopa motheo wa Setatamente se se Boeleditwego sa
Kharikhulamo ya Bosethaba Dikreting ta R - 9 (Dikolong). Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa Dikreti ta R - 9 sa go amogelwa ka
1997 ke ge se thoma go tsenywa lenaneong.
Morero (maikemieto) wa Kelo wa bjale wa 23 Desemere 1998 (Government
Gazette 19640) le Morero wa Polelo Thutong wa 14 Julae 1997 (Government
Gazette No 17997) e swanete go balwa ka go nyalanya Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba. Gape Morero wa Kelo le wona o
swaneto go balwa mmogo le karolo ya Setatamente se sengwe le se sengwe sa
area ya go ithuta. Go tlogela ka 2008 morero wa bjale wa go amana le merero ya
setifikeiti o tla thoma go diriwa. Ka morago ga fao Setifikeiti sa Thutokakareto
2 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Ketapele
Ketapele
le Tlhahlo sa go nyalana le Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya
Bosethaba se tla ba molao. Thutokakareto ya kgapeleto ka dikolong le Tlhahlo,
teo e lego wona morero wa thuto ya dikolo wa go thewa godimo ga ditetelo ta
go ithuta di fihlelelwa ka maemo a kelo a Kreiti ya 9.
Go fihlela ka 2008, go tla no ba go rena morero wa bjale wa go amana le kabo ya
ditifikeiti. Morago ga fao Lekgotlakabo la Ditifikeiti la Thutokakareto le
Tlhahlo la go sepelelana le morero wa Setatamente se se Boeleditwego sa
Kharikhulamo ya Bosethaba e tla ba molao.
Lekgotlakabo la Ditifikeiti ta Thutokakareto le Tlhahlo la thutokgapeletwa ka
dikolong ke lona moko wa tshepeto ya dithuto ta ka dikolong fao go
letetwego gore ditetelo ta go ithuta di tlo fihlelelwa go ya ka tirio ya maemo
a kelo a Kreiti ya 9.
MOLAODIPHAREPHARE
THAMI MSELEKU
3 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Afrika-Borwa ya puo ya demokrasi e hwedite kabelo ya lenaneo la thuto le le
arogantwego ka dikarolo te nti ta go se lekane ka maemo. Ka tlase ga
mmuo wa kgethollo, Afrika-Borwa e be e na le dikgoro te 19 ta go fapana ta
thuto, teo di fapantwego go ya ka mmala, tikologo/mafelo le
aedeoloti/tumelo. Lenaneo le la thuto le be le lokieta bana ka mekgwa le
merafe ya go fapafapana, go humana maemo ao ba bego ba letelwa go ka a
fihlelela mererong ya leago le ya bophelo, ekonomi le dipolitiki ka fase ga
mmuo wa kgethollo. Mo kgorong ye nngwe le ye nngwe ya thuto,
mananeothuto a be a kgatha tema ye bohlokwa go tiieta go hloka tekatekano.
Baithuti ba be ba gapeletwa ka mekgwa yohle go ithuta dilo ta go fapana go
ya ka tetelo ya tema yeo ba bego ba swanete go e kgatha mo sethabeng ka
bophara.
Phetogo ya kharikhulamo ka morago ga go phuulwa ga mmuo wa kgethollo
e lemogilwe ka moragwanyana ga dikgetho ta 1994, ge Foramo ya Thuto le
Tlhahlo ya Bosethaba (NETF) e thoma ka lenaneo le lefsa la go hlama thuto (le
go beakanya lefsa dithuto). Maikemieto a lenaneo le e be e le go ala motheo wa
go hlama lenaneothuto le tee go batho ka moka. Godimo ga go beakanya lefsa
le go tiieta lenaneothuto, bahlabolli ba kharikhulamo ba Foramo ya Thuto le
Tlhahlo ya Bosethaba ba bile le moomo wa go hlokola semorafe gammogo le
polelo ya kgethollo mo go lenaneothuto la bjale. E bile la mathomo ka
Kharikhulamo ye ge diphetho di tewa ke batho ka moka gape le ka mokgwa
wa kemedi. Fela maikemieto a Foramo ya Thuto le Tlhahlo ya Bosethaba
(NETF) ga se ya ka ya ba go hlokomela merero ya tshepeto ya go hlabolla
kharikhulamo.
Lengwalo (dokumente) la go Ithuta Bophelong bja motho ka moka ka Lenaneo la
Kharikhulamo ya Bosethaba (1996) e bile setatamente sa mathomo se bohlokwa sa
kharikhulamo ya Afrika-Borwa ya demokrasi. Lengwalo leo le theilwe godimo
ga tlhahlo ka ditheo teo di bopago Pegosemmuo ya Thuto le Tlhahlo (1995), le
Molao wa bo58 (1995) wa Dithuto wa Afrika-Borwa gammogo le Molao wa
Bosethaba wa Maikemieto/Morero (wa bo27 wa 1996) wa Afrika-Borwa. Go
ya ka Pegosemmuo go be go gatelelwa tlhokego ya diphetogo te kgolo mo go
thuto le tlhahlo, teo di swanetego go fetola le go bueta maemo a go ruta le
go ithuta sekeng mono Afrika-Borwa. Gape e gatelete phedio ya mokgwa
wola wa kgale wa go ruta ka go lebelela morero le nepo ya thuto ya go thewa
godimo ga Ditetelo wa:
4 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Boto
Boto
Go ba naga ya twelopele, yeo e logagantwego ka thereo, ya demokrasi le
maemo a godimo a bodithabathaba, ya badudi ba go tseba go ngwala le go
bala, ba go kgona go hlama le go tsinkela, ba ba phelago bophelo bja
twelopele bjo bo kgotsofatago mo nageng ya go hloka dithulano, kgethollo
le lehufa.
Molao wa Bosethaba wa Maikemieto/Morero (wa bo27 wa 1996) o
beakanyedite tlhabollo ya didiriwa te di latelago ta moakanyeto wa
kharikhulamo go thekga mokgwa wa go ruta woo o theilwego godimo ga
ditetelo:
?Ditetelo ta tsenelelo (teo ka morago di tlogo tsebja ka la ditetelotsenelelo
le ditetelotlhabollo, di bopilwe la mathomo ke Molao wa Lekgotla la
Dithuto wa Afrika-Borwa wa 1995)
?Ditetelo ta go ikgetha/ditetelotebanywa
?Dipegokakareto
?Maemo a a nyakegago
?Diupo ta phethagato
?Nakotebanyathuto le nako ye e fetogago (ya go ikgethela go oma)
?Kelo ye e twelago pele ya go ngwala le go bega
Moakanyeto wa ditlabakelotlaleleto ta kharikhulamo o hlamilwe go ya ka
mengwaga, go akaretwa le:
?Dipeakanyathuto
?Dipeakanyalenaneo
?Magato a phethagato ao a letetwego
?Mananeo a go ithuta
Ka kgwedi ya Oktoboro 1997, Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa
Dikreiti ta R-9 se gatiitwe go ya ka tsebio ya mmuo ya 1445.
Morero/maikemieto wa kelo ya Thutokakareto le Tlhahlo gammogo le kgato
ya Dikreiti ta R-9 gape le wa Thutotheo le Tlhahlo ya Batho ba Bagolo o
phethagaditwe ka Desemere 1998 (Molawana,19640). Kharikhulamo ya 2005 e
thomilwe dikolong ka 1998 gomme phethagato ya yona e sekasekilwe ke
Komiti ya Tona ka 2000. Pegokakareto ya tshekaseko ye e tweleta sebopego
le moakanyeto wa kharikhulamo, tlwaeto ya barutii, tlhahlo le twetopele,
ditlabakelo ta thekgo ya go ithuta, thekgo ya barutii ba profense mo dikolong
le go hlokomela gape le nakopeakanyo ya phethagato. Komititshekaseko ya
Tona e hlagiite pego ka la 31 Mei 2000.
5 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Komiti ya Tshekaseko e iinte gore maatlafato ya kharikhulamo e magetleng
a go lokologanywa ga diponagalo ta moakanyeto wa yona ka tshwanelo, gape
le go nolofata polelo ya yona ka go tweleta Setatamente se se Boeleditwego
sa Kharikhulamo ya Bosethaba. Go feta fao, Komiti e digete gore Setatamente
se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se swanete go fokota
diphapantho ta kharikhulamo go twa go te seswai go ya go te tharo:
ditetelo te bohlokwa le ta twetopele, ditetelo ta go ithuta le maemo a kelo.
Gape e swanete go kwantha kharikhulamo le kelo. Go tlaleleta fao e digete
gape gore phethagato e swanete go tiiwa ka go kaonafata tlwaeto ya
barutii gammogo le ditlabakelothekgo ta go ithuta, go akaretwa le thekgo ya
go twa go profense. Komiti e digete gape gore nako ya go phethagata modiro
e nolofatwe.
Ka June 2000, Khantsele ya Ditona ta Thuto e amogete tigelo ya Kharikhulamo
ya Komititshekaseko. Ka Julae 2000 Kapinete e tere sephetho sa go re:
Tlhabollo ya Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba, yeo e swanetego
go tweletwa ka polelo ye bonolo ya go kweiega go hlagia dinyakwa ta
kharikhulamo mo magatong le mo dihlopheng te di fapafapanego, e
swanete go phethagatwa ntle le tikatiko. Setatamente sa mohuta wo se
swanete go nepia dipelaelo mabapi le morwalo wo boima wa
kharikhulamo, ebile se swanete go fa tlhaloo ye e kwagalago mabapi le
mohuta wa moithuti, go ya ka tsebo, mabokgoni, dikokwane te bohlokwa
ta bophelo, le maikutlo - teo di letetwego mafelelong a kgato ya GET
Poeleto ya Kharikhulamo ya 2005 e tweledite Setatamentekakanywa se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba go Dikreiti ta R-9 (Dikolong).
Setatamentekakanywa se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba go
Dikreiti ta R-9 (Dikolong) se rometwe sethaba ka la 30 Julae 2001 go phurolla
mafahla sona mabapi le diteng ta sona. Ka morago ga go hweta
ditshwaotshwao go twa sethabeng mo gare ga mengwaga ya 2001 le 2002,
setatamente sa kharikhulamo se ile sa boeletwa ka go tsinkela ka leihlo le
bogale maele ao. Ka tsela yeo Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo
ya Bosethaba ga se kharikhulamo ye mpsha, eupa ke kharikhulamo ya go
rulaganywa le go maatlafatwa ya go bitwa Kharikhulamo ya 2005. E
swaraganya dikokwane, maikemieto ebile e bofoganya lehuto la
Kharikhulamo ya 2005 gore e be kgopana e tee ya go kgwahla; gape e tiia kemo
ya thuto ya go thewa godimo ga ditetelo.
6 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Ge dipoeleto ta kharikhulamo di dute di kgatlampana, thuto yona e tla be e
gatela pele dikolong go tloga go Dikreiti ta R-9 go ya ka morero wa peleng. Ge
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba mo go Dikreiti
ta R-9 (Dikolong) se eba morero (molao), se tla tea legato la Setatamente sa
Kharikhulamo ya Bosethaba sa go amogelwa ka 1997. Go tsebiwa ga
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba go Dikreiti ta
R-9 (Dikolong) mo go Sehlopha sa Gare se rulaganyeditwe go thoma ka 2004.
Lengwalo/dokumente le ke matsenyagae ebile le tweleta merero ye e
amanago le Ditatamente te seswai ta area ya go ithuta ta go bopa mareo a
motheo a Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba
Dikreiting ta R-9 (Dikolong) mo go kgato ya Thutokakareto le Tlhahlo.
Molaotheo wa Afrika-Borwa wa 1996, (Molao wa 108 wa 1996) o fa motheo wa
kagolefsa le tlhabollo ya kharikhulamo mo Afrika-Borwa ya sebjalebjale.
Matseno a Molaotheo a hlaloa gore maikemieto a ona ke go:
?Fedia le go fodia kgethologanyo ya go feta le go bopa sethaba seo se
theilwego godimo ga dikokwane te bohlokwa ta bophelo malebana le
demokrasi, toka ya sethaba le motheo wa ditokelo ta batho.
?Kaonafata maphelo a batho ka moka le go phurolla seatla sa maamuo a
motho yo mongwe le yo mongwe.
?Ala metheo ya sethaba sa demokrasi se se lokologilego, fao e lego gore
mmuo o theilwe godimo ga dikgetho ka batho, ebile modudi yo mongwe
le yo mongwe o ireleditwe ke molao.
?Aga Afrika-Borwa ye e kopantwego ya demokrasi, yeo e tlago kgona go
tea maemo a yona bjalo ka naga ye e ikemetego mo go dinaga ta mafase.
7 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Molaotheo, Dikokwane te Bohlokwa ta
Bophelo, Kagosethaba le Kharikhulamo
Molaotheo, Dikokwane te
Bohlokwa ta Bophelo,
Kagosethaba le Kharikhulamo
Lengwalo la go bitwa The Manifesto on Values, Education and Democracy (Kgoro
ya Thuto, 2001) le .upa dikokwanetheo te bohlokwa ta bophelo te lesome ta
Molaokakanywa. Tona ke:
?Demokrasi
?Toka ya ta leago le tekatekano
?Go se be le kgethollo ya semorafe le go se be le kgethollo go ya ka bong
?Botho (Seriti)
?Sethaba se se lokologilego
?Boikarabelo
?Tlhompho
?Molao/Phethagato ya molao
?Poelano
Go twela pele, tlhaloaboemo e .upa mekgwa ye 16 ya go tlwaeta bafsa ba
Afrika-Borwa bohlokwa bja Molaotheo. Maikemieto ao a twelela gabotse ka
go Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba ka go
akareta:
?Tsooloo ya moya wa kgokagano le go kgatha tema ka sekolong.
?Go ba mohlala: go tweta pele boikgafo le bokgoni magareng ga bahlahli.
?Go kgonthia gore modudi yo mongwe le yo mongwe wa Afrika-Borwa o
kgona go bala, go ngwala, go bala ka dinomoro le go nagana.
?Go lemoa baithuti ka ga seto sa ditokelo ta botho.
?Go tweleta Bokgabo le Seto go ba karolo ya kharikhulamo.
?Go bueta histori maemong a yona ka mo go kharikhulamo.
?Go ruta dito le ditumelo ta go fapafapana go akaretwa le ditebelelo te
dingwe mo bophelong teo di bopago tlemaganyo magareng ga badudi ba
Afrika-Borwa.
?Go hlohleleta kgonagalo ya polelonti.
?Go dira gore dipapadi di age le go bopa merero ya leago le go godia
kagosethaba dikolong.
?Go kgonthia gore ga go kgethollo thutong.
?Go hlohleleta le go godia go se be gona ga kgethollo ya semorafe
dikolong.
?Go lokolla maamuo/mabokgoni a banenyana gammogo le ba.emane.
?Go ogaogana le merero ya HIV/AIDS le go tutueta boikarabelo mabapi
le ta thobalano le leago.
8 LETLAKALA
Tebelelokakareto
?Go dira gore tikologo ya sekolo e be ye e bolokegilego gore go ruta le go
ithuta go kgonagale, gape le gore molao o tle o phethagale ka tshwanelo.
?Go tweta pele maitshwaro le tikologo.
?Go godia go rata naga ya geno go gofsa, goba go kgonthia boagi bjo bo
swanago/lekanago.
Molaotheo o hlagia dikokwane te bohlokwa ta bophelo ta leago sethabeng
le ditetelo te bohlokwa, ditokelo le boikarabelo go baagi ba Afrika-Borwa ya
demokrasi. Molaokakanywa wa Ditokelo o bea go lekana, seemo sa botho,
bophelo, tokologo le thireleto ya batho maemong a godimodimo. Te ka moka,
le ditokelo te dingwe ta tokologo ya bodumedi le ditumelo, tlhagio le kwano,
di hlopha mmogo le ditokelo ta leago le boiphedio. Motho yo mongwe le yo
mongwe o na le tokelo ya go lokologa le go efoga bodiid, go hloka madulo,
maphelo a a fokolago le tlala.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se nyaka go
gokareta dikokwane te bohlokwa ta bophelo ka moka, go bopa tsebo le
mabokgoni ao a lebeletwego go twetwa pele. Magareng ga te dingwe se
hlohleleta baithuti ka moka gore ba be le temogo le kweio ya dito, ditumelo
le ditebelelo ta maemo a godimo ta go tweleta kopano magareng ga merafe
ya Afrika-Borwa.
Tlhohlo ya Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba ke
gore maikemieto le dikokwane te bohlokwa ta bophelo ta malebana le
leago le toka, tekatekano meomong le demokrasi ka moka, di ka logagana go
putlaganya kharikhulamo. Twetopele ya dikokwane te bohlokwa ta
bophelo, e sego fela tlhabollo ya bomotho, eupa le kgonthio ya gore boithupo
bja bosethaba sa Afrika-Borwa bo agilwe godimo ga dikokwane te bohlokwa
ta bophelo, e fapana le yeo e bego e le leswika la motheo la thuto ya kgethollo.
Mohuta wa moithuti yo a akanywago ke yo a tlogo hlohleletwa le go noetwa
ka dikokwane teo gomme a di diragate kgodiong ya sethaba yeo e theilwego
9 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Mohuta wa Moithuti yo go
ukangwago ka ga gagwe
Mohuta wa Moithuti yo go
ukangwago ka ga gagwe
godimo ga tlhompho ya demokrasi, tekano, tlhompho ya bomotho, bophelo le
toka ya ta leago.
Maikemieto a kharikhulamo ke go tweta pele bokgoni bjo bo feleletego bja
moithuti yo mongwe le yo mongwe. E nyaka go hlama moithuti yo a tlogo
rutwa bophelo bja gagwe ka moka, yo a nago le boitshepo le boikemelo a
kgonago go bala le go ngwala, go bala dinomoro, ebile a nago le mabokgoni a
manti, gape a nago le kwelobohloko, le tlhompho go tikologo le bokgoni bja go
kgatha tema ka tsinkelo mo mererong ya sethaba.
Barutii le ditsebi ta thuto, magatong ka moka, ba bohlokwahlokwa mo
phethagatong ya thuto mo Afrika-Borwa. Barutii ba na le seabe se bohlokwa
sa go ikgetha. Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba se iinya gore
barutii ba maleba, ba go ba le dithuto ta mmakgonthe, ba lerato thutong, bao
ba kgonago go phethagata merero ya go fapafapana ya thuto, ba hlalowe ke
Morero wa Dinyakwa le Maemo a Kelo ta Barutii wa 2000 (Government
Gazette No 20844). Barutii ba bonwa e le bommaditsela ba go ithuta, ba go
hlatholla le ba go beakanya/rulaganya Mananeo a go Ithuta ebile gape e le
ditlabakelo, baetapele, balaodi, dirutegi, boramatlotlo, banyakiii le baithuti ba
mmapaale ba go ya go ile, ditho ta sethaba, badudi le baruti,
baedi/balekanyeti le ditsebi ta diarea/dihlopha ta go ithuta.
10 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Mohuta wa morutii yo a
ukangwago ka go gagwe
Mohuta wa Morutii yo go
ukangwago ka ga gagwe
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se hlamilwe
ka mokgwa wa go akaretwa ka gare ga ditatamente ta area ya go ithuta.
Go na le diarea ta go ithuta te seswai ka go Setatamente sa Kharikhulamo ya
Bosethaba. Area ya go ithuta ke lehlakore la tsebo, mabokgoni le dikokwane te
bohlokwa ta bophelo teo di nago le dikarolo ta go ikgetha gammogo le
dikamano le mahlakore a mangwe a tsebo ya go lebana le diarea ta go ithuta.
Ka mo go Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba,
diarea ta go ithuta ke:
?Dipolelo
?Mmetse
?Disaense ta Tlhago
?Theknoloti
?Disaense ta Leago
?Bokgabo le Seto
?Mabokgoni a Bophelo
?Disaense ta Ekonomi le Taolo
Kamano magareng ga ditokelo ta botho, tikologo ye e hlwekilego le toka ya
leago e ahlwaahlwa ka go Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go
ithuta.
Ditatamente ta area ya go ithuta di nea tlhahlo ya dinyakwa le ditetelo go tloga
go Kreiti ya R go fihla go Kreiti ya 9 mo dikolong teo di welago Sehlopheng sa
Thutokakareto le Tlhahlo.
11 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Sebopego sa Kharikhulamo ye e
Boeleditwego ya Bosethaba
Dikreiti ta R-9 (Dikolong)
Sebopego sa Kharikhulamo ye e
Boeleditwego ya Bosethaba
Dikreting ta R-9 (Dikolong)
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba sa dikolo
(Dikreiti ta R-9) se theilwe godimo ga pono le dikokwane te bohlokwa ta
bophelo ta go hlalowa ke Molaotheo le Kharikhulamo ya 2005. Metheo yeo e
akareta:
Kharikhulamo e ka kgatha tema ye bohlokwa go lemoa batho ka kamano gare
ga ditokelo ta botho, tikologo ya maphelo a a hlwekilego, toka ya bosethaba le
kapareto. Mafaseng a mangwe, se se phethwa ka dithuto ta go swana le ta
merero ya metse. Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya
Bosethaba se lekile go tiieta gore ditatamente ta diarea ta go ithuta ka moka
di laeta metheo le ditiragato ta toka ya leago, tlhompho ya tikologo le ditokelo
ta botho bjalo ka ge di twelela ka go Molaotheo. Gagolo, kharikhulamo e
leka go laeta kwelobohloko go ditaba ta bodiidi, go se lekane, semorafe, bong,
bogolo, bogole, le merero ya go hlohla maikutlo ya go swana le HIV/AIDS.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se amogela
mokgwa wa go apareta ka go bontha bonnyane dinyakwa te bohlokwa go
baithuti ka moka. Dinyakwa ta go ikgetha ta thuto, maikutlo gammogo le
dinyakwa ta botho, di tla hlokomelwa go ya ka tlhako le tlhabollo ya mananeo
a maleba a go ithuta.
12 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Dikokwane ta Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya
Bosethaba
Dikokwane ta Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo
ya Bosethaba
Tokelo ya Set .haba, Tikologo ya mmapaale, Ditokelo t .a Botho le go hloka Kgethollo
Tokelo ya Sethaba, Tikologo ya mmapaale, Ditokelo ta
Botho le go hloka Kgethollo
Thuto ye e theilwego godimo ga ditetelo e bona tshepeto ya go ithuta e le
sebeta se bohlokwa bjalo ka diteng. Bobedi tshepeto le diteng ta thuto di
gatelelwa ka go hlaloa ditetelo teo di swanetego go fihlelelwa mafelelong a
tshepeto. Mo go Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya
Bosethaba, ditetelo ta go ithuta le maemo a kelo di hlamilwe go twa go ditetelo
te bohlokwa le ditetelo ta twetopele.
Ditetelo te bohlokwa le ta twetopele ke lenaneo la ditetelo teo di
tsopotwego go twa go Molaotheo gomme gape di ngwadilwe ka go Molao wa
Dithuto wa Afrika-Borwa (1995). Di hlaloa mohuta wa modudi yo peakanyo ya
thuto le tlhahlo e lebanego le go mo aga. Ditetelo te bohlokwa di ukama gore
baithuti ba tla kgona go:
?Hlaola le go rarolla mathata le go tea sephetho ka go nagana le go hlama
ka tsinkelo.
?oma ka mokgwa wo o kgonthago le maloko a mangwe a sehlopha,
mokgatlo le sethaba.
?Beakanya le go laola ditiro ta bona ka boikarabelo.
?Kgoboketa, go hlopholla, go rulaganya le go sekaseka tshedimoo ka
tsinkelo.
?Kgokagana ka mokgwa wo bonolo ka go diria dibogelwa, diupo le/goba
mabokgoni a polelo mekgweng ya go fapana.
?Diria saense le theknoloti ka mokgwa wa maleba le tsinkelo ba laeta
boikarabelo go tikologo le go maphelo.
?Laeta kweio ya gore lefase ke sehlaga/sete sa dipeakanyo te di
nyalelanago ka go lemoga gore maemo a go rarolla mathata ga a hwete
moithuti a ikemete ka boyena.
Ditetelo ta twetopele di ukama baithuti bao ka go ba hlohleleta go:
?Nagana le go utolla mekgwa ye e fapanego ya go ithuta ka tshwanelo.
?Kgatha tema bjalo ka badudi ba maikarabelo mo dithabeng ta magaeng,
bosethaba le lefase ka bophara.
?Ba le kwelobohloko go merero ya seto le bokgabo go putlaganya maemo
a a fapanego a ta leago.
13 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo
Thuto ya go thewa godimo ga ditetelo
?Utolla dibaka ta thuto le boiphedio.
?Hlabolla dibaka ta botsebakgwebo.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se leka go
gokareta le go rwala pono ya demokrasi ya sethaba le badudi bao ba tla
inolwago mo peakanyong ya ta dikolo ta rena.
Go ya ka ditatamente ta area ya go ithuta, Setatamente se se Boeleditwego sa
Kharikhulamo ya Bosethaba se .upa maikemieto, ditetelo le ditlamorago
gore di phethagatwe ka ditetelo ta go ithuta teo di nyalelanego ka botona ge
go bapetwa maemo a kelo. Ditetelo ta go ithuta ta area ye nngwe le ye nngwe
ya go ithuta di tla tweletwa ka morago, ka go Tebelelokakareto ye. Maemo a
kelo a hwetwa ka gare ga ditatamente ta area ya go ithuta teo di gatiitwego
e le koketo ka mo go Tebelelokakareto ye.
Ditetelo le maemo a kelo di gatelela bohlokwa bja thuto yeo go yona go kgatha
tema go lego bohlokwa, le gore moithuti ke yena a swaraganego le thuto le ditiro
teo di swanetego go phethagatwa. Di fa morutii sebaka se sebotse sa go
hlama le go hlagia dikgopolo ta gagwe ka go di hlaloa le go di lebelediia
mo thutong ya gagwe.
Mohuta wa thuto ye e theilwego godimo ga ditetelo ya Afrika-Borwa o
ikemiedite go hlohla megopolo ya bafsa gore ba kgone go kgatha tema ka
botlalo mo mererong ya ta boiphedio le ta leago. Mohuta wo o ikemiedite
go kgonthia gore baithuti ka moka ba kgona go hlabologa le go phethagata seo
ba ithutago go ya ka bokgoni bja bona bja tlhago bophelong bja bona ka moka.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se ikemieta
go tlia tlhabollo ya maemo a godimo a tsebo le mabokgoni go batho ka moka.
Se rulaganya dipoelo ta maemo a godimo go twa go seo baithuti ba Afrika-
Borwa ba ka se fihlelelago. Toka ya bosethaba e nyaka gore dihlopha ta badudi
teo peleng di bego di se na maatla le tsebo, ka lebaka la go hloka tsebo le
mabokgoni, bjale di swanete go fiwa maatla le tsebo yeo. Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se ikemiedite go fa
14 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Mabokgoni a Maemo a Godimo le Tsebo go Bohle
Mabokgoni a Maemo a Godimo le Tsebo go Bohle
motheo wo o tiilego woo go wona go swanetego go ba tlhabollo ya maemo a
godimo a mabokgoni le tsebo go batho ka moka. Se dira bjalo ka go .upa
tswakanyo, bonnyane tsebo le mabokgoni, teo di swanetego go fihlelelwa ke
mothuti mo kreiting ye nngwe le ye nngwe gomme gape se bea maemo a thuto
mankalakaleng ao a ka fihlelelwago mo go diarea ka moka ta go ithuta.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se ikemieta
go hlohleleta kweiego le phihlelego ka tsela ye bonolo mo tlhakong ya sona
ya polelo. Dibopego te pedi ta tlhako yeo, e lego ditetelo ta go ithuta le
maemo a kelo, di hlaloa ka mokgwa wo bonolo gore batho ka moka ba kweie
maikemieto le ditetelo teo di nyakegago go ka twetwa pele go ya kgatong
ye nngwe ya lenaneo. Go tlaleleta seo, Setatamente se se Boeleditwego sa
Kharikhulamo ya Bosethaba se tla ba gona ka dipolelo ka moka ta semmuo
le ka breile.
Taba ya go logaganya go ithuta ke karolo ya thuto ya go thewa godimo ga
ditetelo. Togagano e kgonthia gore baithuti ba itemogele diarea ta go ithuta
bjalo ka ge di kgokagantwe ebile di nyalelane. E thekga ebile e godia dibaka
ta bona go fihlelela mabokgoni, tsebo ye ba e rutwago le go hlabolla maikutlo
le dikokwane te bohlokwa ta bophelo ta go aparetwa go putlaganya
kharikhulamo.
Go bohlokwa gore kharikhulamo e beelebaithuti ditetelo te bothatana te di
tseneletego. Kgopolo ya twetopele ke lereo leo le diriwago go hlaloa karolo
ye ya kharikhulamo. Ka go Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo
ya Bosethaba, maemo a kelo mo go setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe
ya go ithuta a fana ka kgopolo ya twetopele mo go area ye nngwe le ye nngwe
ya go ithuta go tloga kreiting ye go ya go ye nngwe.
Ka yona nako yeo baithuti ga se ba swanela go ogana le maemo a kelo ka
bobona ka mokgwa wa boikemelo. Dikgokaganyo di swanete go dirwa ka gare
ga dibe diputle ditetelo ta go ithuta le diarea ta go ithuta. Katlego ya kamano
15 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Kwe i .ego le Phihlelego
Kweiego le Phihlelego
Kgatelopele le Togagano
Kgatelopele le Togagano
ya mmapaale magareng ga togagana go putlaganya diarea ta go ithuta le
kgopolo ya twetopele go tloga go kreiti ye go ya go yela ke kgwekgwe ya
kharikhulamo ye.
Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta se na le dikarolo te
tharo:
Matseno: Karolo ye ke matsenyagae a Setatamente sa Kharikhulamo ya
Bosethaba le area ye e rilego ya go ithuta - go akaretwa le maikemieto le
diponagalo ta go ikgetha.
Karolo ya ditetelo ta go ithuta le maemo a kelo: Taba ye e hlaloa dinyakwa le
ditetelo ta baithuti go dikreiti mo go Sehlopha sa Tlase (Dikreiti ta R - 3),
Sehlopha sa Gare (Dikreiti ta 4 - 6) le Sehlopha sa Godimo (Dikreiti ta 7- 9).
Sehlopha sa Tlase se hlokomete mabokgoni a motheo, tsebo le dikokwane te
bohlokwa ta bophelo go kgonthia tlhabollo ya go ithutela pele. Ditetelo ta go
ithuta le maemo a kelo di swanete go bonwa e le tsebo, dikokwane te
bohlokwa ta bophelo le mabokgoni a motheo ao a swanetego go dirwa; eupa
ga se tona fela teo di swanetego go rutwa. Di no bontha teo di lego
bohlokwa go tshepeto mo lenaneong ebile di beakantwe go fihla go dinyakwa
ta Kreiti 9.
Karolo ya kelo: Karolo ye e fa metheo le dithupeto ta kelo le dithiinyo
mabapi le go ngwala le go bega merero ya kelo.
Mananeo a methopo: Karolo ye ganti e ba le khutsufato, diakronimi, le
tlhaloo ya mareo.
16 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Sebopego le Dikgopolo ta go Diriwa
mo go Ditatamente ta Area ya go Ithuta
Sebopego le Dikgopolo ta go
Diriwa mo go Ditatamente ta Area
ya go Ithuta
Tetelo ya thuto e hwetwa go ditetelo te bohlokwa le ta twetopele. Ke
tlhaloo ya seo (tsebo, mabokgoni, le dikokwane te bohlokwa ta bophelo)
moithuti a swanetego go se tseba le go kgona go se dira mo mafelelong a
sehlopha sa Thutokakareto le Tlhahlo. Kgobokanyo/Sete ya ditetelo ta go
ithuta e swanete go tiieta kapareto le twetopele mo tlhabollong ya
dikgopolo, mabokgoni, le dikokwane te bohlokwa ta bophelo malebana le
maemo a kelo. Ditetelo ta thuto ga di kgethelwe dikagare/diteng goba
mokgwa.
Maemo a kelo a hlaloa magato ao baithuti ba swanetego go bontha ka ona
bokgoni bja go fihlelela ditetelo ta thuto le mekgwa (ka bophara le botelele) ya
go bontha bokgoni. Alaeta go ya ka dikreiti le go bontha ka fao tshepedio ya
dikgopolo e swanetego go sepela ka gona mo go area ya go ithuta. A akareta
tsebo, dikokwane te bohlokwa ta bophelo, mabokgoni, le dikokwane te
bohlokwa ta bophelo te di nyakegago go fihlelelwa malebana le ditetelo ta go
ithuta. Tona ga di kgethelwe mokgwa.
Ditetelo ta thuto di hlaloa seo moithuti a swanetego go se tseba le go kgona
go se dira. Maemo a kelo a hlaloa bonnyane legato le boteng, bophara le
botelele bja seo se swanetego go rutwa. Go ya ka mokgwa wa tirio, se se ra
gore ganti, ditetelo ta go ithuta di a swana go tloga go kreiti ye go ya go ye e
latelago, ke gore mo dikreiting ka moka, mola maemo a kelo a fetoga kreiti ka
kreiti.
Gape maemo a kelo a kgatha tema ye bohlokwa malebana le go ba le mangwalo
a dithuto. Sehlopha sa Thutokakareto le Tlhahlo se aba setifikeiti sa Thuto le
Tlhahlo.
Dithuathuto ta go ruta le mananeo a go hlabolla barutii di tla kgatha tema ye
bohlokwa mo tlhaloong le tlhabollong ya ditetelo ta go ithuta le maemo a kelo.
17 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Tetelo ya go ithuta ke eng?
Tetelo ya go Ithuta ke eng?
Maemo a Kelo ke eng?
Maemo a Kelo ke eng?
Maemo a Kelo a fapana bjang le Tetelo ya go Ithuta
Maemo a Kelo a fapana bjang le Tetelo ya go Ithuta
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba Dikreiting ta
R-9 (Dikolong) se tla phethagatwa dikolong ka tirio ya mananeo a go ithuta.
Mananeo a go ithuta a rulagantwe ka lenaneotshepeto la meomo leo le
hlabollago phethagato ya ditetelo ta go ithuta le maemo a kelo a sehlopha seo.
Ka lehlakoreng le lengwe Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya
Bosethaba se hlaloa dikgopolo, mabokgoni le dikokwane te bohlokwa ta
bophelo go ya ka kreiti ye nngwe le ye nngwe. Mananeo a go ithuta a hlatholla
bogomo bja go ithuta le maemo a meomo go ya ka sehlopha. Gape mananeo a
go ithuta a na le lenaneothomo la go bontha lebelo le tatelano ya meomo ya
ngwaga ka ngwaga, go akaretwa le mehlala ya thulaganyo ya thutio yeo e ka
phethagatwago nakong efe kapa efe. Metheo le dikokwane te bohlokwa ta
bophelo ta Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba le
tona di gatelela bohlokwa bja mananeo a a go ithuta.
Mananeo a go ithuta a swanete go tiia gore ditetelo ta go ithuta ka moka, go
akaretwa le maemo a kelo, di .alwa morago ka tshwanelo le gore area ye
nngwe le ye nngwe ya go ithuta e fiwa nako ya maleba gore e tle e gatelelwe
gabotse. Mananeo a go ithuta a tla thewa godimo ga setswalle magareng ga
ditetelo ta go ithuta le maemo a kelo ka ntle ga go se lahlegelwe ke kgatelelo ya
togagano ya diarea ta go ithuta.
Mo Sehlopheng sa Tlase go na le mananeo a mararo, e lego: Phahlogelo ya go
bala le go ngwala, phahlogelo ya go bala dinomoro le Mabokgoni a Bophelo.
Mo Sehlopheng sa Gare, Polelo le Mmetse ke te bohlokwahlokwa mananeong
a go ithuta. Mabapi le diarea te dingwe ta go ithuta, dithiinyo malebana le
metswako (go kopanywa ga diarea ta go ithuta) yeo, di swanete go dirwa ke
dikolo le/goba dilete gore dikgoro ta thuto ta di profense di neele tumelelo.
Diprofense ke tona di nago le maatla a go tweta pele diphetho mabapi le
metswako yeo ya Sehlopheng sa Gare.
Mo go Sehlopha sa Godimo go na le mananeo a go ithuta a seswai ao a
theilwego godimo ga diarea ta go ithuta.
18 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Mananeo a go Ithuta
Mananeo a go Ithuta
Mananeo a go Ithuta go ya ka Sehlopha
Mananeo a go Ithuta go ya ka Sehlopha
Barutii ke bona ba rwelego maikarabelo a go hlabolla mananeo a go ithuta.
Kgoro ya Thuto e tla fa tlhahlo ya morero/maikemieto mabapi le tlhabollo ya
mananeo a go ithuta ao a theilwego godimo ga Setatamente sa area ye nngwe le
ye ngwe ya go ithuta gore e kgone go thekga tshepeto yeo. Diprofense di tla
hlabolla ditlhahlo te dingwe gape ta be ta beakanya mananeo ao.
Mananeo a thuto ya barutii a tla aga bokgoni bja barutii, taolo ya dihlopha ta
dikolo le thekgo ya baomedi ba kgoro ka go hlabolla, go phethagata, go laola
le go thua tlhabollo ya mananeo a go ithuta.
Go fihlelela katlego ya maemo a bosethaba a go thekgwa ke Setatamente se se
Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba, ditlhahlo ta morero
(maikemieto) wa mananeo a go ithuta a maleba di tla hlabollwa kgatong ya
bosethaba ka tiriano le diprofense. Ditlhahlo te di tla gatelela dikokwane ta
togagano ya go ithuta gammogo le katlego ya kamano magareng ga togagano
go putlaganya diarea ta go ithuta gammogo le dikgopolo ta kgatelopele mo
kreiting ye nngwe le ye nngwe. Gare ga te dingwe, Molao wa Morero wa Thuto
ya Bosethaba (1966, karolo ya 3 temana ya 4) o fa Tona ya Thuto maatla a go
phethagata tlhahlo ya morero wa bosethaba wa go rulaganya mananeo a
thuto.
Ditlhahlo te ta morero/maikemieto di tla neela tataio go:
?Togagano ka gare ga /le go putlaganya diarea le ta go ithuta
?Tlhopho ya maemo a kelo
?Kamano magareng ga ditetelo ta go ithuta
?Kabo ya nako
?Kelo
?Mapheko a go ithuta
?Moakanyeto wa lenaneo la go ithuta
?Morero le molao
?Tlhahlo, tlhabollo le phethagato
?Methopo le thekgo/thuo
?Peakanyo le thulaganyo
19 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Ditlhahlo t .aMananeo a go Ithuta
Ditlhahlo ta Mananeo a go Ithuta
Ditlhahlo te di tla phethagatwa mo maemong a morero wo o lego gona go
akaretwa le tlhako ya Melaokakanywa ye e selelago ka ga Thuto, Molao wa
Morero wa Thuto ya Bosethaba (1996), Molao wa Dikolo wa Afrika-Borwa
(1996) le Molao wa go Thwalwa ga Barutii/Bahlahli (1998). Tlhahlo ya
mananeo a go ithuta e tla neela tlhako, ya lebelela dinyakwa le maemo a a itego
a baithuti.
Go ya ka Karolo ya 4 ya Molao wa go Thwalwa ga Barutii, 1998, letati la
semmuo la go oma ga barutii le tla ba le diiri te 7. Go ya ka Molawana wa
1996 wa Morero wa Kgoro ya Thuto nako ya semmuo ya go ruta mo bekeng ke
diiri te 35 teo di tlogo arolwa ka tsela ye:
Kabo ya nako ya go ruta ka shwanelo mo go Sehlopha sa Tlase e tweletwa ka
dipersente ta dinako ka mo tlase mo tafoleng:
20 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Kabo ya Dinako
Kabo ya Dinako
Sehlopha Dikhuto
(Diiri ka Beke)
Sehlopha sa Tlase
Sehlopha se Gare
le sa Godimo
(Kreiti ya 7)
Sehlopha sa Godima
(Kreiti ya 8 le ya 9)
R, 1 le 2
3
4, 5 le 6
7
8 le 9
22 diiri 30 metsotso
25 diiri 30 metsotso
26 diiri 30 metsotso
26 diiri 30 metsotso
27 diiri 30 metsotso
Nako
Dikabo ta dinako ta nnete ta go kopana ka phapoingborutelo mo go
Sehlopha sa Tlase di tweleditwe ka dipersente ta dinako mo tafoleng ka tsela
ye:
Dikabo ta nako (te di twelelago mo tafoleng ka godimo) ke ta Sehlopha sa
Gare le sa Godimo:
Ditlhahlo ta merero ya go rulaganya di twelela mo Ditlhahlong ta Lenaneo la
go Ithuta.
21 LETLAKALA
Tebelelokakareto
lenaneo la
go Ithuta
Nako (%)
Go bala le go
ngwala
Go bala
dinomoro
Mabokgoni a
Bophelo
40%
35%
25%
Ditetelo Ta
go Ithuta/
Lenaneo
Nako (%)
Dipolelo
Mmetse
Disaense ta
Tlhago
Disaense ta
Leago
Theknoloti
Disaense ta
Ekonomi le Taolo
Ditlwaelo ta
Bophelo
Bokgabo le Seto
25%
18%
13%
12%
8%
8%
8%
8%
Setatamente se sengwe le se sengwe sa area ya go ithuta se akareta karolo ya
kelo ka botlalo. Mo go tlhako ya go thewa godimo ga ditetelo, go diriwa
mekgwa ya maleba ya go tswalanya dintlhakakanywa ta go fapana. Kelo e
swanete go fa dinyakwa ta phihlelelo ya moithuti ka tsela ya maleba, gomme
e be e kgonthie gore tsebo ya baithuti e logagantwe le mabokgoni a bona.
Gape kelo e swanete go thua baithuti go lekola mabokgoni a bona, le go ipeela
dinepo ta kgatelopele gammogo le go hlohleleta go ithuta.
Setatamente se se Boeleditwego sa Kharikhulamo ya Bosethaba se nyalanya
kharikhulamo le morero wa kelo wa go hlalowa ka gare ga Morero wa Kelo
(Government gazette 19640 ya 1998). Tlhahlo ya go tsebega ya barutii e
hlalowa mo mafelelong a Setatamente sa area ye nngwe le ye nngwe ya go
ithuta.
Go ruta le go ithuta go tloga Kreiting ya R go fihla go ya 9 go bolela mohuta wa
moithuti yoo a ukangwago ke Setatamente sa Kharikhulamo ya Bosethaba.
Kelo ya go ithuta e twelela ka tsela ya go twela pele mo lebakeng la mengwaga
ye lesome ya go ithuta ka sekolong. Kelo le kabo ya dithuto ya mokgwa wo wa
go ithuta e direga mo mafelelong a Kreiti ya 9 ge baithuti ba go phetha
dinyakwa ta maleba ba ka fiwa Setifikeiti sa Thutokakareto le Tlhahlo (GETC).
Lekgotlakabo la Ditifikeiti ta Thutokakareto le Tlhahlo la thutokgapeletwa ka
dikolong ke lona moko wa tshepeto ya dithuto ta ka dikolong fao go
letetwego gore ditetelo ta go ithuta di tlo fihlelelwa go ya ka tirio ya maemo
a kelo a Kreiti ya 9.
Morero wa bjale wa go nyalanya thuto ye le setifikeiti o tla no twela pele go
fihlela ka 2008. Morago ga fao GETC ya go sepelelana le Setatamente sa
Kharikhulamo ya Bosethaba e tla thoma go oma.
22 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Setifikeiti sa Thutokakareto
le Tlhahlo
Setifikeiti sa Thutokakareto
le Tlhahlo
Kelo
Kelo
Dipolelo
Setatamente sa diarea ta go ithuta dipolelo se akareta:
?Dipolelo ka moka te lesometee ta semmuo: Sepedi, Sesotho, Setswana,
Xitsonga, Tshivenda, isiNdebele, siSwati, isiXhosa, isiZulu, Afrikaans le
English.
?Dipolelo teo, go akaretwa le Breile le Polelo ya dika ya Afrika-Borwa, di
amogelwa ke Boto ya Afrika-Borwa ya Dipolelo (PANSALB) le
Lekgotlatlhako la Ditifikeiti la Afrika-Borwa (SAFCERT).
Mo nageng ya dipolelo te dinti go swana le Afrika-Borwa, go bohlokwa gore
baithuti ba tsebe ba be ba be le bokgoni bja dipolelo, bonnyane te pedi , gomme
gape ba kgone go bolela ka dipolelo te dingwe.
Setatamente sa area ya go ithuta polelo se latela mokgwa wa koketo wa go
ithuta dipolelo te dinti:
?Baithuti ka moka ba ithuta polelo ya bona ya ka gae, gomme ba twela pele
go ithuta le polelo e tee ya tlaleleto.
?Baithuti ba swanete go hlakwa ka mabokgoni a polelo ya tlaleleto mola
gape ba ithuta le polelo ya ka gae ka lehlakoreng le lengwe, ebile gape ba e
hlabolla.
Setatamente sa area ya go ithuta se akareta dipolelo ka moka ta semmuo bjalo
ka:
?Polelo ya ka gae
?Polelotlaleleto ya mathomo
?Polelotlaleleto ya bobedi
23 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Diarea ta Go ithuta:
Ditlhaloo le Ditetelo
Diarea ta Go ithuta:
Ditlhaloo le Ditetelo
Tlhalo o
Tlhaloo
1. Go theeleta: Moithuti o tla kgona go theeleta ka nepo ya go hweta
tshedimoo, gomme a kgona go iphetolela ka tshwanelo le ka tsinkelo mo
bophelong ka kakareto.
2. Go bolela: Moithuti o tla kgona go kgokagana/bolediana ka bokgoni le
boitshepo ge a bolela bophelong ka kakareto.
3. Go bogela: Moithuti o tla kgona go bala ka nepo ya go ikhweleta
tshedimoo le boipshino gomme a kgona go iphetolela ka tshwanelo le ka
go tsinkela dikokwane te bohlokwa ta bophelo ta go lebana le
dingwalwa ta bokgabo, seto le maikutlo.
4. Go ngwala: Moithuti o tla kgona go ngwala mehuta ye e fapafapanego ya
dingwalwa ta nnete le ta boikgopolelo a lebelete mafapha a a
fapafapanego.
5. Go nagana le go gopodiia: Moithuti o tla kgona go diria polelo go
nagana le go gopodiia, ka go realo a hweta tsebo yeo a tlogo e beakanya
gomme a e diria go ithuta polelo.
6. Sebopego sa polelo le tirio ya yona: Moithuti o kgona go diria
medumo, mantu le thutapolelo go hlama le go hlatholla dingwalwa.
Go theeleta le go bolela, go bala le go bogela, go ngwala, go nagana le go
gopodiia, le tsebo ya medumo, mantu le thutapolelo, le ge e le gore di
bonagala di tweletwa e le ditetelo ta go aroganywa, go bohlokwahlokwa gore
di logaganywe ge go rutwa le ge go elwa meomo ya moithuti.
Mmetse
Mmetse ke tlholego ya moomo wa motho wo o amanago le tekolo, kemedi le
dipatrone ta dinyakiio go akaretwa le dikamano ta go swana le dinyakiio
ka bonti mererong ya bonama le leago le magareng ga dilo ta go lebana le
mmetse. Ka yona tsela yeo go hlohleletwa dikgopolo le dikakanyotsenelelo te
mpsha ta mmetse.
24 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Ditetelo
Ditetelo
Tlhaloo
Tlhaloo
Mmetse o na le polelo yeo e itego ya go diria maswao/dikae le mongwalopalo
go hlaloa tswalano gare ga dipalo, geometri le dikrafo. Dikgopolo ta Mmetse
di bopa godimo ga te dingwe, gomme ka yona tsela yeo go hlohleletwa
sebopego sa go kgokagana tidi!
Mmetse ke setweletwa sa dinyakiio ditong ta go fapafapana; ke moomo
wa go phethwa ka maikemieto dikamanong ta leago, dipolitiki le merero ya
go lebana le le go rarolla mathata. Ga o lebane ebile gao angwe ke go lokologa
ga dikokwane te bohlokwa ta bophelo goba gona go angwa ke merero ya
seto.
1. Dinomoro, tirio le kamano: Moithuti o kgona go lemoga, go hlaloa le
go dira gore dinomoro di emele se sengwe; ka go realo go tweletwa
dikamano ta go lebana le le go bala dinomoro, go akanyeta, go hlakanya
le go lekodiia go rarolla dipalo ka bokgoni le ka .edi.
2. Dipatrone, Meomo le Algebra: Moithuti o kgona go lemoga, go hlaloa
le go dira gore dipatrone di twelete dikamano, le gore di twelete
tharollo ya dipalo ka go diria polelo le mabokgoni a algebra.
3. Tikologo le Sebopego: Moithuti o kgona go hlaloa le go dira gore
diponagalo le dikamano magareng ga dibopego ta 2-D le 3-D ta dilo di
tweletwa mererong (ditlwaelong) ya go fapafana.
4. Kelo: Moithuti o kgona go diria go ela diyuniti, ditlabakelo le difomula
dikamanong ta go fapafapana.
5. Go oma ka difiwa (data): Moithuti o kgona go kgoboketa, go akareta,
go bontha le go sekaseka ka tsenelelo difiwa go hweta diphetho, le go
akanya, gape le go hlatholla gammogo le go laeta dipharologanyo.
Saense ya Tlhago
Saense e bopilwe ka dito ta Maafrika, Maarapo, Maamerika le Mayuropa. E
bopilwe ka tumo ya motho ya go kweia lefase (le tlhago) ka mokgwa wa go
ela hloko le go dira diteko, ebile se se .ete e le karolo ya bohwa bja seto sa
25 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Ditetelo
Ditetelo
Tlhalo o
Tlhaloo
dithaba ka moka. Ganti e lemogega ka kgonagalo ya go dira dipegothwi ka
diteko (McGraw-Hill, Concise Encyclopaedia of Science and Technology, 2nd Edition,
letl. 1647).
Setatamente sa area ya go ithuta sa Disaense ta Tlhago se ukama tikologo ya go
ruta le go ithuta yeo e amogelago gore batho ba Afrika-Borwa ba na le mekgwa
ya go fapafapana ya go ithuta, go akaretwa le ditebelelo ta go huetwa ke
seto. Area ya go ithuta Disaense ta Tlhago e thoma ka go fo amogela gore
baithuti ka moka ba swanete go kgona go amogela thuto ya saense ya maemo
a godimo. Thuto yeo ye bohlokwa e theilwe godimo ga moithuti. E swanete go
thua baithuti go kweia, e sego fela tsebo ya saense le ka fao e tweletwago
ka gona, eupa le go kweia merero ya tikologo le ya lefase ka bophara. Area ya
go ithuta Disaense ta Tlhago e nepia go thewa ga motheo woo baithuti ba ka
itshamago ka wona bophelong bjohle.
Setatamente sa area ya go ithuta Disaense ta Tlhago se hlohleleta go bala le go
ngwala goo go theilwego godimo ga saense. Taba yeo e bonagatwa ka:
?Tlhabologo le tirio ya tshepeto ya mabokgoni a saense mererong ya go
fapafapana
?Tlhabologo le tirio ya tsebo le kweio ya saense
?Tirio ya dikamano le maikarabelo magareng ga saense, sethaba le
tikologo
1. Dinyakiio ta Saense: Baithuti ba itlhagia go rata go tseba dilo ta tlhago
ka mafolofolo; ba nyakiia dikamano le tharollo ya mathata magareng
ga dingwalwa ta saense, Theknoloti le tikologo
2. Go Bopa Tsebo ya Saense: Baithuti ba tseba go hlatholla le go diria tsebo
ya saense le tikologo
3. Saense, Sethaba le Tikologo: Baithuti ba kgona go bontha le go kweia
dikamano magareng ga saense le Theknoloti, sethaba le tikologo
26 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Ditetelo
Ditetelo
Saense ya Leago
Disaense ta Leago di bolela ka ga kamano magareng ga batho le magareng ga
batho le tikologo. Dikamano te di fapafapana go ya ka nako le tikologo. Gape
di huetwa ke dingwalwa ta leago, dipolitiki, ekonomi le tikologo, le
dikokwane te bohlokwa ta bophelo, maikutlo le ditumelo.
Dikgopolo, mabokgoni le ditshepeto ta histori le thutaleago di bopa dikarolo
te bohlokwa ta Setatamente sa area ya go ithuta sa Disaense ta Leago.
Thutatikologo le thutaditokelo di logagantwe go bopa histori le thutaleago.
Setatamente sa area ya go ithuta sa Disaense ta Leago se amana le seo baithuti
ba ithutago sona, le tsela yeo ba ithutago ka yona, gape le ka fao baithuti ba
tweletago tsebo ka gona. Setatamente sa area ya go ithuta se hlohleleta
baithuti go botia le go hweta dikarabo ta dipotio ka ga sethaba le tikologo
yeo ba dulago go yona.
Setatamente se sa area ya go ithuta se nepia go aba seabe mo tlhabollong ya
badudi ba go ba le tsebo, ba go nyankurela le ba go ba le maikarabelo, bao ba
kgonago go kgatha tema ka tshwanelo mo sethabeng sa dito ta go fapafapana
teo di fetogago go ya le mabaka. Gape se thua baithuti go aba seabe
tlhabollong ya sethaba sa demokrasi ya mmakgonthe.
Histori
1. Dinyakiio ta Histori: Moithuti o kgona go diria mabokgoni a
dinyakiio go fatolla merero ya nako ya go feta le ya bjale
2. Tsebo le Kweio ya Histori: Moithuti o kgona go bontha tsebo le
kweio ta histori
3. Tlhathollo ya Histori: Moithuti o kgona go laeta kweio ya tlhaloo ya
histori
27 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Tlhalo o
Tlhaloo
Ditetelo
Ditetelo
Thutaleago
1. Nyakiio ya Thutaleago: Moithuti o kgona go diria mabokgoni a dinyaki
io ka ga dikgopolo le ditshepeto ta thutaleago le tikologo.
2. Tsebo le Kweio ya Thutaleago: Moithuti o kgona go bontha tsebo le
kweio ta thutaleago.
3. Go Itemogela Ditaba: Moithuti o kgona go tea diphetho ta maleba ka
ga merero ya leago le tikologo go akaretwa le mathata a a rilego.
Bokgabo le Seto
Setatamente sa area ya go ithuta sa Bokgabo le Seto se akareta dintlha te
bohlokwa ta tlhago te di fapanego ta go lebana le mekgwa le ditlwaelo ta
Bokgabo le Seto ta badudi ba Afrika-Borwa. Bokgabo le Seto ke karolo ya
bophelo ya go logaganywa, yeo e akaretago merero ya semoya, ditlabakelo,
kgolo ya monagano le maikutlo le maitekelo a motho sethabeng.
Seto se itweleta ka bokgabo le ditsela ta bophelo, dipatrone ta boitshwaro,
bohwa, tsebo le mananeo a ditumelo. Dito ga ta ema felo gotee - di na le
dingwalwa ta dihistori, gomme di a fetogafetoga, gagolo ge go le tswakano
magareng ga dito te dingwe.
Mokgwa wa seto mo go Setatamente sa area ya go ithuta o hlohleleta baithuti
go:
?Tlogela go se kgathe tema mererong ya seto, go fetoga ya ba bakgathatema
ba mafolofolo mererong yeo
?Tweleta bohlami bja bokgabo, tlhagio le ditiragalo ta seto
?.upa dikgokagano magareng ga meomo ya bokgabo le seto
?Kweia dingwalwa ta thutaleago, ekonomi le leago fao Bokgabo le Seto
di lemago tema ye bohlokwahlokwa
?.upa kgokagano magareng ga merero ya seto, maatla le kgatelelo ya
merero ya seto
?Sekaseka khueto ya nako mo mererong ya seto le bokgabo
?Kweia ka fao bokgabo bo hlaloago bo bilego bo fetola ditsela ta seto
ta go ikgetha
28 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Tlhalo o
Tlhaloo
Mokgwa wa go diria bokgabo mo go Setatamente sa area ya go ithuta o
akareta boitemogelo ka bophara bjo bo amago dibopego ta go fapafapana ta
bokgabo mo dingwalweng ta go fapafapana ta seto, godimo ga fao go
letetwe gore tsebo ya go teba le mabokgoni di oketege mo kgatong ya Kreiti
ya 8 le ya 9. Go swanete go lemogwa bohlokwa bja maemo a godimo a bokgabo
le mohola wa go logaganya maitemogelo a go ithuta. Setatamente sa area ya go
ithuta se lebane le go hlabolla tekatekano magareng ga tsebokakareto yeo e
golago ya Bokgabo le Seto, le tsebo ye e ikgethago, go akaretwa le mabokgoni
a sebopego se sengwe le se sengwe sa bokgabo.
1. Go hlama, go hlatholla le go tweleta: Moithuti o kgona go hlama le go
hlagia moomo mokgweng wo mongwe le wo mongwe wa bokgabo.
2. Tweleto: Moithuti o kgona go itekola ka tsinkelo mo ditshepetong le
ditweletong ta bokgabo le seto maemong a bjale le ao a fetilego.
3. Go kgatha tema le go diriana: Moithuti o kgona go bontha mabokgoni
a gagwe le a go diriana le ba bangwe ka tsela ya go lema tema ga motho
o tee goba ka sehlopha mererong ya Bokgabo le Seto.
4. Go itlhaloa le go kgokagana: Moithuti o kgona go sekaseka le go diria
dibopego ta go fapafapana go kgokagana le go itlhaloa mo mererong ya
Bokgabo le Seto.
Mabokgoni a Bophelo
Kgopolo ye, mabokgoni a bophelo, e gokareta bokgonthe bja Setatamente sa
area ye ya go ithuta. E hlahla ebile e lokieta baithuti ka ta bophelo le
dikgonagalo ta bona. Tlwaeto mererong ya bophelo e bopa baithuti gore ba be
le bophelo bjo bo nago le maikeme.eto le katlego mo sethabeng se se fetogago
ka potlako.
Setatamente sa area ya go ithuta sa Mabokgoni a Bophelo se hlabolla
mabokgoni, tsebo, dikokwane te bohlokwa ta bophelo le maikutlo teo di
29 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Ditetelo
Ditetelo
Tlhalo o
Tlhaloo
kgonthiago baithuti go tea diphetho te bohlale le go kgatha tema ka ditsela
ta maleba ka:
?Kwalakwato ya maphelo
?Tlhabollo ya leago
?Tlhabollo ya bomotho (mmele)
?Tlhabollo ya mmele le tshepeto
?Tlwaeto ya lefase la moomo
Mmogo mafapha a mahlano a a Setatamente sa area ya go ithuta sa Mabokgoni
a Bophelo a hlaloa ditokelo ta batho le tikologo teo di hlathollwago ke
Molaotheo.
1. Kwalakwato ya maphelo: Moithuti o kgona go tea diphetho ta go ba le
tsebo mabapi le ta maphelo a gagwe, sethaba le tikologo.
2. Tlhabollo ya leago: Moithuti o kgona go laeta kweio le boikgafo
malebana le ditokelo ta botho, gomme a laeta go ba le maikutlo go ta
seto le go ditumelo.
3. Tlhabollo ya bomotho: Mothuti o kgona go diria mabokgoni a ta
bophelo ao kaona a ithutago go hweta le go hlabolla bokgoni bjo a ka
bago nabjo gore a kgone go ikarabela ka tshwanelo malebana le ditlhohlo
lefaseng le a phelago go lona.
4. Tlhabollo ya mmele le tshepeto: Moithuti o kgona go laeta, go kweia
le go kgatha tema mo medirong yeo e twetago pele thiinyego ya
mmele le tlhahlo ya wona.
5. Tlwaeto ya lefase la moomo: Moithuti o kgona go tea diphetho te di
laetago gore o na le tsebo mabapi le go tweta pele dithuto le dikgetho
ta moomo.
30 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Ditetelo
Ditetelo
Disaense ta Ekonomi le Taolo
Setatamente sa area ya go ithuta sa Disaense ta Ekonomi le Taolo se lebane le
go ithuta tirio ya mehuta ya go fapana ya methopo ya praebete, ya sethaba
goba ya go lebana le ya tirianommogo ka maikemieto a go kgotsofata
dinyakwa ta batho, mola ka lehlakoreng le lengwe se tweleta khueto ye e
tseneletego go batho ka go diria methopo ya tikologo.
Gagolo, Setatamente sa area ya go ithuta sa Disaense ta Ekonomi le Taolo se
amana le:
?Tlhago, ditshepeto le tweleto ya diphahlo le ditirelo.
?Ekonomi ya Afrika-Borwa le mananeo a leago le ekonomi ya dinaga te
dingwe.
?Peeleto le taolo ya matlotlo le mabokgoni a peakanyo, e ka ba ta praebete,
sethaba goba ta bona ka moka.
?Mabokgoni le tsebo ta kgwebopotlana di swanete go laola maphelong a
batho le ditikologo.
1. Tsebo le Kweio ya Thulaganyo ya Ekonomi: Moithuti o kgona go laeta
tsebo le kweio ka ga tshepeto ya thelete go rarolla bothata bja ekonomi.
2. Kweio ya Kgolo ya go tielela le Tlhabollo: Moithuti o kgona go laeta
kweio ka ga kagolefsa, kgolo le tlhabologo, le go nagana magato a tona
ka tsinkelo.
3. Tsebo le Mabokgoni a Taolo, Kgwebo le Matlotlo: Moithuti o kgona go
laeta tsebo le bokgoni bja go omia mabokgoni a taolo, kgwebo le
thelete.
4. Tsebo le Mabokgoni a Kgwebo: Moithuti o kgona go hlabolla maikutlo,
tsebo le mabokgoni a ta kgwebo.
31 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Tlhalo o
Tlhaloo
Ditetelo
Ditetelo
Theknoloti
Theknoloti e bile gona go tlogela tlholegong ya histori e le moomo woo batho
ba diriago motswako wa tsebo, mabokgoni le methopo ye e lego gona go
hlabolla ditharollo ta dinyakwa ta bona teo ba kopanago le tona letati ka
letati. Te dingwe ta ditharollo teo di ka sebopego sa ditweletwa, mola te
dingwe di amana le motswako wa ditweletwa go bopa mananeo (dikago).
Le lehono batho ba sa na le dinyakwa te di rilego. Ditharollo tona di sa
hlabollwa ka tsela ya merero ya go kopanya tsebo, mabokgoni le go ba gona ga
methopo. Le ge go le bjalo, tsebo, mabokgoni le methopo di diriwa matating
a bolehono ka ditsela te di fapanego ka lebaka la katlego ya tlhabollo ya
theknoloti. Sethaba sa lehono se raragane ebile se a fapafapana. Mabaka a
ekonomi le tikologo, go akaretwa le maikutlo le dikokwane te bohlokwa ta
bophelo ka go fapafapana, a swanete go elwa .edi ye kgolo ge go hlabollwa
ditharollo ta theknoloti. Ke ka yona kamano yeo gore theknoloti e hlalowe
bjalo ka:
Tirio ya tsebo, mabokgoni le methopo go hweta dinyakwa ta batho ka go
tweleta ditharollo te di lego pepeneneng ta mathata mola ka lehlakoreng le
go .etwa mabaka a leago le tikologo.
1. Ditshepeto le Mabokgoni a Theknoloti: Moithuti o kgona go diria
ditshepeto le mabokgoni a theknoloti ka tsenelelo le ka maikarabelo ka
go diria tshedimoo le mekgwa ya kgokagano ya maleba.
2. Tsebo le Kweio ta Theknoloti: Moithuti o kgona go kweia le go
diria tsebo ya maleba ya theknoloti ka maikarabelo le ka boitshwaro.
3. Theknoloti, Sethaba le Tikologo: Moithuti o kgona go bontha kweio
ya dikamano magareng ga saense, Theknoloti, sethaba le tikologo ge
nako e dute e eya.
32 LETLAKALA
Tebelelokakareto
Tlhalo o
Tlhaloo
Ditetelo
Ditetelo

BOIPILETO BJA GORE GO ONGWE: GO RAPA BADUDI GORE BA AGE PEAKANYO YA THUTO LE TLHAHLO YA AFRIKA-BORWA YA NGWAGAKGOLO WA BO 21
 
Ka Moprofesara Kader Asmal, Leloko la Palamente, Tona ya Thuto, ka Labobedi la di 27 Julae 1999.
 
MOLAETA WA GO TWA GO MOPRESIDENTE THABO MBEKI.
 
"Thuto le tlhahlo di swanete go hlama dithuumeto teo di sa tekemego mo matsapeng a rena a go aga sethaba seo se fenyago.
 
"Ka fao, Mmuo o tla tiia tebanyo ya wona go thuto gore re tle re atlege go tweleteng sethaba seo se rutegilego se bilego se na le botsebitsebi.
 
"Moomo wo mogolo kutwana o ete o dirilwe, eupa re tla kgonthia gore maikemieto le mareo ao a lego gona a diragatwa ka bjako le boikgafo go fihla di twelela.
 
"Gore re fihlelele diphetho te, re swanelwa ke go swaragana le tlhahlo ye kgolo ya batho bao ba omago le bao ba sa tlilego go oma. Magato ka moka ao a nyakegago a swanete a bile a tlile go tewa go kgonthia gore barutwana ba a rutwa, barutii ba a ruta gomme balaodi ba a laola.
 
"Gape re tla tea le matsapa a go rapa batho, go akaretwa le batswadi, gore re twelele re le naga, go kgonagata tlhohlo ya go ruta batho ba rena ka moka.
 
Setsopolwa sa go twa polelong ya Mopresidente Thabo Mbeki ya mathomo yeo a e filego e le Mopresidente, ka Palamenteng, ka la di 25 June 1999. Mopresidente wo moswa wa Afrika-Borwa o laedite boikgafo-gape bja Mmuo go aga sethaba seo se hlokomelago, seo se tlago go tiieta serithi sa modudi yo mongwe le yo mongwe.
TIRIANO: GO OMA MMOGO GORE RE AGE PEAKANYO YA THUTO LE TLHAHLO YA AFRIKA-BORWA YA NGWAGAKGOLO WA BO 21.
 
KETAPELE
 
Moya wa go dira dilo ka bjako ke wona o kwagalago kudu mo "Boipiletong" bja Tona Kader Asmal "bja gore Go ongwe".
 
Ka morago ga go lebelediia maemo a thuto le tlhahlo, gammogo le go swaragana nayo le boetapele bja peakanyo le mararangrang ka moka a yona, o lekanyedite maemo a ditaba gomme a beela thoko mafelo a senyane ao a tlago go nyaka tlhokomelo pele.
 
Dintlhakgolo te tharo ke tona di twelelago ka magetla mo polelong ye:
 
* mohola wo bohlokwa kudu wa peakanyo ya thuto le tlhahlo yeo e omago ka botlalo go tweleta pele bophelo bjo bobotse le twelopele ya sethaba. 
 
* nyakego ya ka pela ya go lokia bohlokatoka le tlhaselo serithing sa batho teo di hwetwago mo go go tingweng thuto moo re hwetago go le gona. 
 
* tumelo ya gore Afrika-Borwa e ka diria boinaganelo bjoo bo dutego bo le gona bo sa omiwe, le maikemieto a go katoloa dibaka ta thuto le go bueta thuto sekeng sa go ba maemong a bohlokwa mo bophelong bja sethaba. 
 
Lenaneo le dintlha te senyane teo di nyakago tlhokomelo pele mo go polelo ya "Boipileto bja gore go ongwe le hlaolwa ka tlhaloo. Ga le leke go akareta dintlha ka moka ta peakanyo. Mola a nyaka gore go lebelelwe kudu mafelo ka kakareto a senyane ao a lego bohlokwa kudukudu, Tona ya Thuto o ikgafete go tweleta pele kagoleswa ya thuto le twelopele mahlakoreng ka moka a peakanyo magatong ka moka, go thoma ka tweletopele ya bana bao ba sa lego ba bannyane go fihla ka dithuto ta bosealogasegolwane le dinyakiio. Kgoro ya Tona e tla twela pele go oma le bohle bao ba amegago mo thutong, go tiia metheo ya rena ya thuto le go thua go aga moago wa thuto wa saruri wa bophelo ka moka woo sethaba ka moka se ka itumelago ka wona.
 
 
Trevor Coombe
Mohlahli-Kakareto wa Motwaoswere
Kgoro ya Thuto
 
 
 
MATSENO
 
Lehono ke tsebia go thoma go rapa ga sethaba se rapelwa thuto le tlhahlo.
 
Kopanong ya mathomo ya mmuo wo moswa, Mopresidente Thabo Mbeki o botiite potio: "Na peakanyo ya thuto ya rena e mo tseleng ya go ya go ngwagakgolo wa bo 21.
 
Batho ba Afrika-Borwa ka kakareto ba na le kgahlego ye kgolo go karabo ya potio ye.
 
Lehono, ka morago ga go reriana le bao ba kago go ba baetapele ka moka bao ba hlaotwego ba peakanyo ya thuto le tlhahlo, yena le sethaba nka ba fa karabo ya ka.
 
 
TLHOHLOMIO YA LEFELOTHOMO
 
Mo dibekeng te tlhano ta go feta, ke iphile moomo wo o makatago wa go ribolla. Ke badile dingwalwa te dinti. Bahlankedi ba ka ba mphile ditemoo te ntinti. Mo bekeng ya dikopano teo di sa lekanyetwego ka botebo le go bolela-phaa go tona, ke kopane le baemedi ba bagolo ba mekgatlo ka moka ye bohlokwa ya bosethaba ya thuto.
 
Ba bolete legatong la makgotla a semolao ka go thuto le tlhahlo, makgotla a semmuo ao a hlomilwego ke molaotheo wa rena go ireleta temokrasi ya rena, makgotlakemedi a batlata-bakanseliri le dihlogo ta dikolo magatong ka moka, mekgatlo ya makgotlataolo a bosethaba, makgotlakemedi ka moka a bosethaba a barutii le makgotla a badiriani, makgotla a bosethaba a baithuti a go emela mafapha ka moka, baetapele thutong ya ba bagolo, twelotopele ya bana ba sa le ba bannyane, le thuto yeo e lebeitwego go dinyakwa teo e sego ta ka mehla, baomi bao ba ipopilego le kgwebo.
 
Re bolete, re ganetane, gomme re fihlile moo re ilego ra kwana. Mafelelong, go thumeseta lesolo le le sego la ka mehla la go theeleta, maabane ke reriane le badirianimmogo ba ka ba profense ka go Lekgotla la Ditona ta Thuto.
 
Ke rata go hlaola dintlha te tharo teo di bonagalago kudu makgatheng ga makgolokgolo a dintlha, dikgopolo le dipono teo lesolo le la go theeleta le di utulutego.
 
 
Re na le boetapele bjo maatla bjoo bo ikgafilego bja ngwagakgolo wa bo 21.
 
Sa mathomo, boetapele bja rena bja peakanyo ya thuto le tlhahlo bjoo bo omago bo akareta dikhwalithi ta boratalabo, mpho, boitemogelo, le boikgafo. Baetapele bao ke gahlanego nabo, le mekgatlo le diintituene teo ba di emelago ba be ba dira diabe ta bonatla teo go sa bolelwego ka tona ta go fetoa peakanyo ya rena ya thuto le tlhahlo. Ke ba rolela kuane. Ke bona motswedi wo bohlokwa wa tebogo yeo e latelago ya phetoo ya thuto ya rena. Go feta fao, ba rata go twela pele ka yona.
 
 
Re na le ditshepeto le melao ye kaonekaone ya ngwagakgolo wa bo 21
 
Sa bobedi, ke boditwe ke bohle bao ke gahlanego nabo gore re hlamile sehlopha sa maikemieto le melao ya thuto le tlhahlo teo, go sego mohola, di lekanago le te kaonekaone lefaseng.
 
Ka 1994, ge re be re otologela la mafelelo bohwa bjo bosehlogo bja kgethollo yeo e aroganyago, thuto e be e tewa bjalo ka karolo ya mmudubudu, ya kotsi, yeo e tliago dikgogakgogano le go se kwane bophelong bja sethaba.
 
Ke a itumela ge mmuo wa rena wa temokrasi ye mpsha, ka morago ga ditheriano ta go akareta ta botshephegi, o agile kwano ya bosethaba ya maemo a magolo a maikemieto ka ga ta thuto a mokgatlo wa maabaaba wa temokrasi, mola ka yona nako yeo e beakanya leswa sebopego ka moka sa taolo le khwetagato ya thuto.
 
Selo se bohlokwa ka ga go aga kwano ya maikemieto goba molao ke gore ke wa batho gomme ba nyaka go o dira gore o ome. Tiragato e tea nako, eupa ke bone bohlatse bjoo bo kgodiago gore e a diragala dikarolong ka moka ta peakanyo, gagolo go thuto le tlhahlo yeo motheo wa yona e lego batho ba bagolo, thuto ya bana ba sa le ba bannyane, lenaneothuto la sekolo, thuto le tlhahlo yeo e twelago pele, peakanyeto ya thuto ya maemo a godimo, puo ya temokrasi, le taolo ya maemo a godimo.
 
Go bile le phetlego yeo e sepelago le pherekano ka mono Afrika-Borwa, yeo e amago kgopolo ka ga thuto le tlhahlo. Kwano yeo re e fihleletego e ithekgi gabotse ka Molaotheo wa temokrasi le; e amana thwii le dinnete ka ga Afrika-Borwa, e re tsepanyeta gore re arabele ditlhohlo ta kakareto ta ngwagakgolo wo moswa.
 
 
Mo mabakeng a bohlokwa ga se ra lokela ngwagakgolo wa bo 21
 
Sa boraro, ketapele ya thuto ya sethaba e a dumelelana gore peakanyo ya rena ya thuto le tlhahlo e na le mabofokodi a magolo, gomme e sa imelwa ke mathata a kgale. Dikarolo te kgolo ta peakanyo ya rena di tloga di sa ome. Re tla be re sa okete ge re ka re go na le bothata bjo legatong le lengwe le le lengwe la peakanyo.
 
Ke tla kgetha dibopego teo di befilego go feta tohle di bilego di efa mathata, ta thuto le tlhahlo ya rena, gomme ka bolela ka ga yona: go hloka tekatekano mo gogolo le mekgwa ya go dira gammogo le didiriwa, maemo ao a hlobaetago a moya wa barutii, go itwa ka go puo le taolo, le maemo ao a fokolago a go ithuta mo go bogolo bja peakanyo.
 
 
FAO RE ITWAGO GONA
 
Go se lekalekane mo gogolo
 
Sa mathomo, go na le go se lekalekane mo gogolo mabapi le khwetagalo ya dibaka ta thuto ta maemo ao a kgotsofatago. Gagologolo, batho ba go diila metseng ka moka, bao bonti bja bona e lego maAfrika a magaeng, ba twela pele go tsena dikolong teo di hlagetego, ganti di hloka meetse goba dintlwana ta go hloka meetse goba dintlwana ta go hloka kelelathila, mohlagase goba megala, makgobapuku, boomelo goba laboratori. Barutii ba fao ba ka no se bone bahlahlobi ba bona, ngwaga wa fela gwa be gwa thoma wo mongwe. Batswadi ba felo fao ba no dula ba sa kgone go ngwala le go bala, ba diila ba bile ba hloka maatla. Ba itwa ke go fa bana ba bona thekgo ya ta borutegi ka fao e omago, gore ba fihlelele dikganyogo ta thuto.
 
Go bana ba babjalo ba Afrika-Borwa ya temokrasi, ditshephio ta Molaokakanywa wa Ditokelo, e tla no dula e le ditoro ta kua kgole. Ka ntle le motheo wa go tia wa go ithuta, dibaka ta bona ta go nyaka go fihlelela thuto le katlego ya ta ikonomi mengwageng yeo e latelago, ga di tshephie. Ka fao, bodiidi bo a ikoketa.
 
 
Tlhokego ya moya wa go oma wa barutii
 
Sa bobedi, ke boditwe kgafetakgafeta gore moya wa barutii mo metseng ka moka o fase. Le ke lefelo leo le raranego kudu ka gore mabaka le ditiragalo di ka no fapana di-institueneng teo di fapanego.
 
Go molaleng gore barutii ba feditwe maatla ke go se tsebe pele le morago le kgakanego ya tekatekanyeto le khuduo. Go tloga ka 1995, dipolediano teo di sa felego, ditheriano, ditiragalo ta semolao le ta baomi gammogo le mabarebare ao a tliago kgakgamalo di be di sepelelana le tshepeto ye. Mabaka a kabo ya barutii yeo e kweiegago e bilego e tla no fela e twela pele e a kwagala e bile e a nyakega, molato ke maeleng - e bile a manti kudu. Barutii ba na le tokelo ya go letela gore meomong ya bona go be le khuto le polokego, eupa teo e sa le di letwa, ga di bonagale.
 
Lebaka le lengwe le maatla ke kgonagalo ya go gobatwa ga barutwana le barutii dikolong te dinti, dikholetheng le di-intitueneng te dingwe ta thuto ka lebaka la bosenyi bja go tshela mellwane, tshenyo ya dithoto, go ika ka dibeta le go di omia, go gweba ka diokobati, go kata, go tlhakia ka ta thobalano le mekgwa ye mengwe ya go hlasela mmela, ga eita le go bolaya. Goba di dirwa ka gare goba ka ntle ga dikgorwana ta sekolo, maula a a baka go se bolokego le lethogo, gomme a senya motheo wa sethaba seo se ithutago.
 
Go hloka boitio ga dihlogo ta dikolo, barutii le barutwana le gona go boletwe kgafetakgafeta gore ke mothopo wa go feta maatla magareng ga bao ba ratago go oma gomme ba atlege. Ke ile ka tloga ke tshwenywa kudu ke ditemogo ta gore dikolo te nti kudu di palelwa ke go thoma ka nako, gomme di twa ka pela, le gore barutwana ba banti kudu ba itulela moo ba ratago gomme ba se ye sekolong, gore barutii ba banti kudu ba dumela gore ditlamego ta bona di fela ka iri ya 1 goba ya 2 ka letati la sekolo.
 
Batliathuto ba banti magatong ka moka ba ka welwa ke leru la go fela maatla leo le sa lemogegego ao a tlago ka go tsatsela ge ba se na boithutedi goba ba na le bokgoni bja go kgona dinyakwa te diswa teo ba lebanago nato, ekabe di tliwa ke go kopanywa ga merafe, goba lenanethuto le leswa le mokgwa wa go ruta.
 
 
Go palelwa ga mmuo le taolo
 
Taba ya boraro ya go tshwenya yeo ke ilego ka e lemowa ke mathata a maoro a go tlia khuduego ao a lego gona boetapeleng, puong, taolong le tshepediong ya taolo dikarolong te nti ta peakanyo. Taba ye e na le mahlakore a manti. Seo e lego tlhobaboroko kudu, go ya ka tekanyeto, ke go palelwa ga dikgoro te mmalwa ta thuto mo diprofenseng go bea mananeo a dipeakanyo ta tona, go dira meomo ya tona ka tlhokomelo ye kgolo le go fa thekgo ya boithutedi go di-instutuene ta tona ta borutelo.
 
Ka mo go di-instituene, go tloga di-yunibesithing le ditheknikoneng go ya go dikolo te nnyane ta magaeng, go palelwa mo go bjalo go ama mafelo ao gampe. Di dira gore bomenemene bo kgonagale sesolo, go jeleta le tlhokego ya boitio. Dilo te di feta maatla a badiriani bao ba omago ka tlhokomelo ye kgolo. Bofelong dilo te di dira gore go rutia gabotse le go ithuta go nyatege, ka gore go rutiwa le go ithuta di botile khuto, molao le tlhohlo ya boithutedi.
 
Maemo a senyegela pele ge makgotla a taolo a sa ome gabotse, ge a ema le balaodi gomme dihlopha te dingwe di bona ka go feta, goba ge makgotla a a itumelela gore a twe tseleng ka lebaka la dihlophanahlophana. Ka mabaka a mabjalo, makgotla a palelwa ke go phethagata karolo ya ona ye bohlokwa ya puo ye botse le bohlokomedi bja nnete. Ditlamorago di ka ba te mpe kudu, gagolo di-institueneng ta maemo a godimo.
 
 
Khwalithi ye e fokolago ya go rutwa
Go ya ka maemo ao a hlaloitwego mo godimo, ga se gwa swanela go makata ge baetapele ba ta thuto bao ke boledianego le bona ba tshwenyegile kudu ka ga khwalithi yeo e fokolago ya go rutwa mo dikarolong te kgolo ta peakanyo ya rena.
 
Ditlhahlobo ta Lengwalobohlatsekgolwane bofelong bja Kreiti 12 ke tlhahlobontle ya mathomo ya go hlahloba bokgoni mo peakanyong ya rena ya dikolo, gomme dipoelo teo di fokolago, gagolo ka diprofenseng te tshela, di thoite sethaba. Ge ba bapetwa le barutwana ba bangwe ba dinaga ta ditseno ta magareng, barutwana ba rena ba omile gampe mo ditlhahlobong ta ditekanyeto ta bosethabathaba mo dithutong ta mmetse le thutamahlale.
 
Bao ba tlogelago sekolo ba fetoga banyaki ba moomo goba ba tsenela dithuto ta godingwana ba na le dikgoba te oro ta tsebo ya motheo, bokgoni bja go phegia, le mokgwa wa go ithuta.
 
Gagologolo, maemo a fase a go ithuta a sepelelana le bodiidi, dinolofati ta maemo a fase goba teo di sego gona, barutii bao ba sa itokiego, tlhokego ya didiriwa ta go ithuta, le tlhokego yeo e iiago ya boikemieto le boitio dikolong te nti, goba seo se bitwago setlwaedi sa go ithuta, go ruta le tirelo.
 
Baswa ba mmalwa bao ba ithutago mmetse ka kweio le bokgoni bjoo bo bonagalago, ba fokotegile ka palo, mola ekabe ba oketega ka lebelo. Ka lebaka leo go palelwa ke mmetse go atile mo sethabeng sa rena, gomme palo ya bakgokgoetwa ba go tlo dira twetopele ya thuto le thuto ya godingwana ka makaleng a maithutelo a ta botsebio le a go sekamela go ta saense, e a fokotega, e lego taba yeo e re botago gore bokamoso bja rena bjalo ka sethaba bo mo kotsing ge re tsena go ngwagokgolo wa bo 21.
 
 
GA RE SA NA NAKO
 
Na ke feta ka goreng go twa go lenanatekanyeto le ke filogo go dula fase ka le thalathala, e le la letlotlo le melato ya peakanyo ya ta thuto le tlhahlo? Le ge ka kakareto go kwagala gore re atlegile, re a itwa, gagolo mo mafelong ao a phatleletego a peakanyo yeo e dirilego metse yeo e diilago ya metsesetoropomg le magaeng. Mekgwa ya rena ye meswa ya puo, ya taolo le ta matlotlo ga se ya twa e atlega go nha metse ye ka mo maemong ao batho ba bilego go ona e se ka go rata ga bona, a go se lekane le a ba bangwe, ao a gapeleditwego batho ke mengwagangwaga ya puo ya kgethologanyo, moo bonnyane bo bego bo bua bonti. Mo maemong a ditaba a mangwe, le mo mafelong a mangwe, maemo a theogile.
 
Dithaba ka moka ta sebjale ta go ba le ditlwaelo ta temokrasi le di-ekonomi teo di twetego pele di tere thelete ta fa batho thuto le tlhahlo, e le gona go boloka, go kgonthia gore baagi ka moka ba hwete dibaka ta thuto, gomme ta twela pele go rotoa maemo le khwalithi ya go rutwa dithabeng ka moka. Naga ya rena e sa le kgole le go fihla moo e yago, gomme ga go na nako yeo e kago go no senywa.
 
 
BOIPILETO BJA BOSETHABA KA GA THUTO LE TLHAHLO
 
 
Taelo ya rena le moomo wa rena
Molaotheo o gapeleta mmuo gore o hlomphe, o irelete, o twelete pele o be o phethagate tokelo ya motho yo mongwe le yo mongwe ya go hweta thuto ya motheo, go akaretwa le thuto ya motheo ya batho ba bagolo, le go tea magato ao a bonagalago a go dira gore twelopele ya thuto e hwetagala gannyanegannyane, e be e fihlelelege (karolo 29).
 
Ka June ngwaga wo, batho ba naga ye ba file mebuo ya bosethaba le ya diprofense taelo le maikarabelo a go phakiia khwetagato ya ditirelo ta motheo teo di tlago go kaonafata khwalithi ya maphelo a bona. Batho ka bophara ba dumela gore re na le mathata ao a tliago kgakanego. Batho ba rena ba na le tokelo ya go hweta thuto, e le tokelo yeo mmuo o sa e phethagatego. Batho ba beile tshepho ya bona go tshepeto ya temokrasi, gomme ba buedite mmuo wa bona puong ka bonti bjoo bo makatago bja taelo. Ka morago ga mengwaga ye mehlano ya temokrasi ya kagoleswa le twelopele, batho ba na le tokelo ya go hweta tirelo ya thuto ye kaone, gomme ba swanete go e hweta.
 
Re ka se phethagate maikemieto a rena a temokrasi, gomme le sethaba sa rena se ka se be mo maemong a mabotse a go tsena go ngwagakgolo wa bo 21, ka ntle ga gore re kaonafate khwetagato go batho ba rena ka moka, ya thuto le tlhahlo, ka didiriweng teo di kgotsofatago, gomme re kgonthie peakanyo yeo e omago ka botlalo ya khwalithi ye kaone magatong ka moka, go tloga go thuto ya bana go ya go yunibesithi le go feta. 
 
 
Taelo ya Mopresidente Mbeki
Mopresidente o letile gore meomo ye bohlokwa ya peakanyo ya thuto e tla dirwa ka bokgoni le ka lebelo. Bjale ka ge a swaedite mo phetolong ya gagwe ka nako ya ngangiano polelong ya gagwe go Palamente ya Maemo a Sethaba, "Barutii ba swanete go ruta. Barutwana ba swanete go ithuta. Balaodi ba swanete go laola." Ye ke tetelo ye bonolo yeo e kweiegago, yeo dikatlego te dingwe ta thuto di tlago go ithekga go yona. Re tla e hlokomela.
 
 
 
Tiriano
Ka morago ga ditheriano teo di tseneletego le baemedi ba bateakarolo ka moka mo go thuto le tlhahlo, le di-MEC ta Thuto, ke fedite ka gore maemo a thuto ya bonti bja batho ka mo nageng ye ke maemo a thoganeto.
 
Maemo a thoganeto a nyaka karabelo yeo e sego ya ka mehla go twa go mebuo ya bosethaba le ya diprofense.
 
Ke tsebia boipileto bja bosethaba bja thuto le tlhahlo, ka thomio ya tlhabataba ye: "Tiriano," go oma mmogo. Mopresidente Mbeki o tsebiite morero wa mmuo wa bobedi wa temokrasi, "Sethaba seo se omago, se omela bophelo bjo bokaone go bohle.". Seo ke se re swanetego go se dira mo thutong, mmogo.
 
Dintlha di tla beakanywa mo dikgweding le dibekeng te di tlago, ka theriano le bohle bao ba amegago.
 
Tema ke ye kgolo, gomme le mmuo wa mafolofolo o ka se leke go dira dilo tohle ka nako ye tee. Re tla lebelela gore dilo te bohlokwa ke dife, gomme go tona teo te bohlokwa ra beakanya ditebanywa.
 
Re tla oma gape le dikgoro te dingwe ta mmuo mo diprojekeng teo do kopantwego gomme gwa thongwa ka tona, e le go tsooloa mafelo a magaeng le a metsesetoropong, e le seo Mopresidente Mbeki a rilego se dirwe mola polelong ya gagwe, gomme seo bjale se a beakanywa.
 
Seo ke se kgopelago ka ye nako ke boikgafo bja badudi le makala ka moka a sethaba, gore go ongwe mmogo le ba Kgoro ya Thuto le makgotlathero a thuto a diprofense, gore go lebelelwe mathata ao a nyakago tlhokomelo ya ka pela.
 
 
 
Palamente ya Bosethaba ya Thuto
 
Gatee ka ngwaga re tlile go bita Palamente ya Bosethaba ya Thuto. Ye e tlile go ba kgobokano ya dipolediano ya bateakarolo ka moka go ta thuto. Moomo wa yona e tla ba go lebelela twelopele ya rena ya mohlakanelwa ka go hlokomela dilo teo di swanetego go dirwa pele, go aga thomiano magareng ga bateakarolo ba bohlokwa go ta kabo ya thuto le dikgoro ta thuto, gomme ya laeta gore go tloga fa go dirwe eng.
 
 
TE NYAKAGO EDI TE SENYANE
Senyakaedi 1: Re swanete go dira gore dipeakanyo ta rena ta diprofense di ome ka go dira gore puo ya mohlakanelwa e ome.
 
Ka kakareto, taolo yeo e omago ya peakanyo ya thuto ke maikarabelo a Tona ya Thuto, gomme ke ikemiedite go phethagata maikarabelo ao. Ke tla dira bjalo ka go latela Molaotheo, gagolo dipeelano teo di sepelelanago le puo ya mohlakanelwa, makgotlaphethio a Republiki, le makgotlataolo a diprofense.
 
Go ya ka peakanyeto ya rena ya bjale, thuto ka moka ya ka tlase ga legato la godimo la thuto, e laolwa ke mebuo ya diprofense, yeo Tona ya Thuto a nago le taolo ya ta sepolitiki, eupa e sego maatla a go phethagata. Ke ikemiedite go phethagata taolo ya ka ya ta sepolitiki ka mafolofolo le maatla ao a nyakegago go tweleta pele kaonafalo ya peakanyo ya thuto le tlhahlo ya bosethaba.
 
Taolo ya dipeakanyo ta thuto ke moomo woo o raraganego wa mmuo, gomme dikgoro ta diprofense ta thuto di fapana kudu ka bokgoni bja tona bja go laola thuto gabotse. Mathata a maoro kudu a bokgoni bja tshepedio a hwetwa diprofenseng teo di kopanetego mebuo ya peleng ya magaeng goba "dinaga teo di ipuago." Diprofense te kgolokgolo te tharo di na le mathata a magolo go fetia. Gape, ke diprofense ta go dila kudu, teo di nago le thalelomorago ya meago le ditirelo, le metheo yeo e fokolago ya dikgokagano mafelong a magaeng.
 
Melao ya bosethaba ya thuto e tlema melao ya diprofense ka mabaka a a itego, gomme go bohlokwa, ka fao, gore Melao ya bosethaba, melawana le maikemieto ga di tlie dithitio teo di sa kweiegego mo diprofenseng. Ge go sa dirwe bjalo, dikgoro ta diprofense di ka fiwa maatla, ka thuo ya kgoro ya bosethaba, go phethagata maikarabelo a tona a bosethaba. Melao ya bosethaba le didiriwa te dingwe di tla lebelelwa ka leswa go naganwa ka taba ye.
 
Go na le mathata a magolo ka ga kabo le taolo ya ditekanyeto ta diprofense. Tona ya Thuto o na le taolo ditabeng te bjale, ka tshepeto ya ditekanyeto ka tlase ga Tlhako ya Ditshenyegelo ya Nako ya Magareng, le ge e le gore se ga se diragale thwii. Ke ikemiedite go tea maikarabelo, le Tona ya Matlotlo, a moomo wa mohlakanelwa ka ga ditekanyeto ta thuto ya diprofense, gammogo le di-MEC ta diprofense, le di-MEC ta Ditaba ta Ekonomi le Matlotlo.
 
Go bohlokwa go kaonafata kabo ya thelete go baomi bao ba omago ka batho ge e bapetwa le ya bao ba sa omego ka batho. Moomo wo mobotse woo o dirwago go fokota tshenyo le bomeneta le go kaonafata bokgoni mo go dipeakanyo ta diprofense o thekgwa ke nna kudukudu. Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore mebuo ya diprofense e abe dithelete teo di lekanego ta dinyakwa ta bathwalwa bao ba omago ka batho le bao ba sa omego ka batho, le gore dikabo te bjalo ga di a swanela go tsenatsenwa nakong ya ngwaga wa dithelete.
 
Kgoro ya Thuto ya Sethaba, ka go omia kabelo ya ka mehla, e gafile thuo ya mmuo, le thekgo ya ka ntle, e thua badirammogo ba yona ba diprofense ka thekgothwii ya ta taolo le ta boithuti. Ke tla lebediia gape seo se diragalago bjale ka tlase ga mananeo a thuo ya ta setegniki, go kgonthia gore a lebantwe gabotse le gona a a oma, le go nyakiia gore na a ka katolowa.
 
Tona ya thuto o na le maatla, ka tlase ga Molao wa Maikemieto a Thuto ya Sethaba, a go dia moomo wa taolo ya thuto ya profense, go bona gore ba phethagata ditlamego ta bona ta molaotheo ka go diragata maikemieto a sethaba. Tona o swanete go bega ditshelo ta molao Palamenteng, gammogo le modiro wa go lokia woo o beakantwego ka kopanelo ke dikgoro ta diprofense le ta bosethaba. Maatla a a semmuo a go dia le go bega a tla omiwa ge go nyakega, gagolo ge go bonala eke go bile le go palelwa kudu ga diprofense go phethagata ditlamego ta tona.
 
Le ge go le bjalo, ke tla omia mokgwa wo o sego wa semolao kudu, wa ka pela, go dia le go eleta, ka go hweta bahlankedi ka moka ba maemo a godimo ba Kgoro ya Thuto gammogo le baeleti ba ka go omia nako ye nngwe ya bona go etela dikgoro ta thuto ta diprofense le di-instituene. Diketelo te bjalo, teo go tona mohlankedi yo mongwe le yo mongwe a swanetego go bega, di tla oma bjalo ka mokgwa wo mongwe wa go lebelediia ge eba molao wa bosethaba goba maikemieto a swanelwa ke go lebelelwa ka leswa goba go fetolwa.
 
Godimo ga fao, ke tla begela Mopresidente dikgwedi te dingwe le te dingwe te tharo ka ga twelopele thutong ya diprofense, go ya ka ditaelo teo di itego, teo di tlago go ahlaahlwa le Lekgotla la Ditona ta Thuto (CEM). Dipego te bjalo di tla romelwa go Ditonakgolo le go baphatlalati ba ditaba.
 
 
Senyakaedi 2: Re swanete go fetia go se kgone go bala le go ngwala magareng ga batho ba bagolo le baswa mo mengwageng ye mehlano.
 
Ga se gwa swanela gore go be le motho yo mogolo wa Afrika -Borwa yoo a sa tsebego go bala goba go ngwala mo ngwagakgolong wa bo 21, eupa ba dimilione ba tla ba bjalo ge re sa rape mokgatlo wa leago go tlia go bala, go ngwala le nyumeresi go bao ba senago nayo. Gonabjale dimilione ta batho ba bagolo ba Afrika-Borwa ga ba kgone go bala goba go ngwala ka leleme lefe goba lefe, gomme ba bangwe ba dimilione ga ba kgone go bala le go ngwala le gona e no ba tsho ka dipalo, ke gore ga ba kgone go omia bokgoninyana bja bona go bala le go ngwala gore di be le mohola wa selo, le gona ga ba kgone go omia kgopolo ya dipalo.
 
Mo phedianong ya sebjale go se kgone go bala goba go ngwala go tima batho sebaka sa go ba gona mo mafelong a go ithuta le go kgokagano, go bokgoni bjo bo kaonafetego bja meomo gammogo le maikarabelo a manti ao a tlwaelegilego a boagi. Ke selo seo se beelago motho thoko se bilego se go amoga maatla, gomme se oketa gore motho a bote ba bangwe. Ka mabaka a, batho ba banti ba bagolo bao ba palelwago ke go bala goba go ngwala gammogo le go itwa ke go omia dipalo, ba lewa ke mabaka a bona hlong, gomme ba leka go a fihla.
 
Go kgona go ngwala goba go bala ga se bokgoni bjoo bo nogo go dula bo le gona sesolo. Bo ka timelela goba bja se be le mohola ge bo sa omiwe. Lenaneo la Thuto le Tlhahlo ya rena ya batho ba bagolo (ABET) le feta go kgona go bala goba go ngwala. Le lebeite go dipoelo ta thuto le bile le a maatlafata, go na le gore le go fihlie go meletesekuba. Mananeo a lona a dithuto a fa maithutelo ao a nago le mohola mo go Tlhako ya Dithuto ta Bosethaba. Se se kgontha baithuti ba batho ba bagolo go twela pele ka thuto ya semmuo, ka go ithuta ka bobona goba ka mokgwa wo mongwe. Thulaganyo ya Tiragato ya Mengwaga-Nti ya ABET e tla kgontha barutwana ba baswa ba palo yeo e batamelago milione gore ba hwete maemo a thuto a go lekana le Kreiti 9 ka 2003, ge thelete e ka hwetwa le gona badiragati ba ABET ba hlahlwa.
 
Re swanelwa ke go thekga lenaneo le ka fao go ka kgonegago. Madimabe ke gore, mathata a ta ditekanyeto a dirile gore dikgoro te mmalwa ta thuto ya profense di fokote goba di kgaote mananeo a ABET sebakeng sa gore a oketwe. Tlwaelo ye e swanete go dirollwa, eupa ga go tshepie gore mmuo o ka hweta thelete ye nngwe yeo e lekanego e se kgale go tloga bjale, go fetia go palelwa ke go bala goba go ngwala ka go omia mananeo a ABET ao a sepetwago ke dikgoro ta thuto ta diprofense.
 
Maano a mangwe a a nyakega.
 
Sa mathomo, bengmeomo ka moka , go akaretwa le mebuo ya bosethaba, ya diprofense le ya selegae, e swanete go hlohleletwa go omia goba go thekga mananeo a ABET, ba direla bathwalwa ba bona. Ba bangwe ba ete ba dira bjalo, e bile ba bangwe ba bona ke baetapele mo go abeng ABET. Eupa sebaka se bohlokwa se a bulega ka go tsenya thomiong mothelo wa bokgoni, le go hlama Ditaolo ta Lefapha le Thuto le Tlhahlo ka tlase ga Taolo ya Bomakgoni bja Sethaba. Ke tla ikopanya le Tona ya ta Meomo ka maikemieto a go kgonthia gore re itebanye le koketego ye kgolo ya go aba ABET ka tsela ye. Baagi ba go palelwa ke go bala le go ngwala bao ba sa omego le bona ba tla kgona go omia mananeo a ABET ka thomio ya Sekhwama sa Bomakgoni bja Bosethaba.
 
Sa bobedi, re swanete go hlohleleta moya wa go loka wa go omela sethaba ka go ithaopa, e le go thekga magaborena bao ba sa kgonego go bala le go ngwala. Ke lebia taleto yeo e yago go mang le mang, eupa ke e lebia go mekgatlo ya ta bodumedi, ta dipolitiki, ta phediano, ta thuto gammogo le makgotla a sethaba go re thua gore re hlame lenaneo le legolo la ditirelo ta go ithaopa mo leineng la go ithuta go bala goba go ngwala le dipalo, le go dira gore ditlabelo di hwetagale gore re le diragate. Barutwana, gagolo ka dikolong ta disekontari, ba di-instituene ta go tweleta thuto pele, le tlhahlo le thuto ya godimo, ba tla ba le dibaka te botse ta go laeta boikgafo bja bona bja go direla sethaba ka go diragata tsebo ya go ithuta go bala le go ngwala. Kgoro ya ka e tla ikopanya le Khomiene ya Bosethaba ya Baswa.
 
Tirelo ya boithaopo le yona e nyaka thelete ya go lefela ditshenyegelo ta go fetia tekanyo gammogo le te dingwe gape. Ge re lebelete ka fao nyakego e lego ye kgolo ka gona, thelete yeo e ka ba ye nti kudu. Ge lenaneo le ete le beakanyeditwe gomme go tsebja gore le ile go ja bokae, ke tla kgopela baemedi ba mekgatlo ya go fana ka dithelete gore ba thue. Mekgatlokemedi ya Bosethaba le wa Bodithaba e swanete go ba le karolo ye bohlokwa mo go abeng thekgo go Mekgatlo yeo e Sego ya Mmuo (NGO).
 
 
Senyakaedi 3: Dikolo di swanete go ba mafelo a bophelo bja sethaba
 
Mathata ao a tliago kgakanego ka dikolong ta praemari le ta sekontari a swanete go hlokomelwa ka go kgonthia gore dikolo di ba mafelo a bophelo bja sethaba.
 
Mathata ao a tliago kgakanego ka dikolong ta praemari le ta sekontari a swanete go hlokomelwa ka go kgonthia gore dikolo di ba mafelo a bophelo bja sethaba.
 
Sekolo se tla ba lefelo la bophelo bja sethaba le seto sa sona ka nnete ge ditlabakelo ta sona di omietwa thuto ya bafsa le batho ba bagolo,dikopano ta sethaba,moopelo le tiragato,dipapadi le boitapoloo.Sekolo seo se sa dirego selo se na le kotsi ya go ka hlaselwa. Ke lefelo le le laletago basenyi. Sekolo seo se nogo dula se na le batho, batho ba tla se ireleta, ka gore ke sa bona. Go na le karolo mo sekolong sa sethaba - karolo ya mekgatlo ya ta bodumedi, ya dikgwebo, ya dihlopha ta seto, dihlopha ta dipapadi le makgotla a motse, go itebellela dinyakwa ta bona le go ba le seabe mo lenaneong la dikolo la dithuto, ka nako ya sekolo le ge se twile.
 
Lekgotlataelo la sekolo leo le etilwego pele ke batswadi le diragata tshepho legatong la batswadi ba sethaba, gomme le oma bjalo ka sekgokanyi magareng ga sekolo le sethaba. Ga se gwa swanelwa go lebalwa gore ye ke kgopolo ye mpsha go dithaba te nti ka mo nageng. Ka fao, re swanete go leka ka maatla go kgonthia gore makgotlataolo a dikolo, gagolo dithabeng ta go tlhaka, a fiwa thekgo yeo a e nyakago gore a tie gomme di be ta nnete. Kgoro ya Thuto e na le kgahlego ya go kgonthia gore makgotlataolo a dikolo ta mang le mang e ba maloko a mekgatlo ya makgotlataolo, ao a kago go ba emela ge ba reriana le ba taolo ya thuto, gomme a aba thekgo ya setegniki go maloko a ona. Re tla thua mekgatlo ya makgotlataolo a nnete a a dutego a le gona goba a kgale gore e kgone go hweta dithelete ta go thekga tshepeto ya mokgatlo ka dithelete le meomo ya go thua.
 
Hlogo ya sekolo, yoo a emelago kgoro ya thuto ya profense gomme a bile a e le hlogo ya sehlophataolo, o na le karolo ye bohlokwa ya go ba moetapele wa ta boithutedi le taolo, gomme o ikarabela gape mo maemong a go ithuta le go rutia mo sekolong. Hlogo ya sekolo o swanete go diragata tswalano le lekgotlataolo, gore mmogo ba direle pono le thomo ya sekolo mo motseng. Dihlopha te ka moka di nyaka tlhahlo ya go diragata dikarolo ta bona teo di fapanego. Ka fao, go bohlokwa gore sehlopha sa taolo ya sekolo, seo se etilwego pele ke hlogo ya sekolo, le lekgotlataolo sekolong se sengwe le se sengwe sa bohle, se fiwa sebaka. sa go tweleta moya wa go omela selo setee le go thekgana.
 
Sekolo seo se omago ke sethaba sa nnete ka bosona, gomme ke lefelo le bohlokwahlokwa la dinyakwa le dikgahlego ta sethaba ka bophara, ta phediano le seto. Eupa gore se se direge, re nyaka khuto le boemotia ka dikolong gammogo le tikologong yeo dikolo di lego go yona. Ka fao, dikolo di swanete go dirwa gore di bolokegele barutwana, barutii, badiriani le batho bohle. Go swanete go be le melawana yeo e thibelago go tsena, gore go tsene fela bao ba nago le tokelo ya nnete ya go dira se sengwe fao sekolong. Dikolo di swanete go ikgokaganya le ditii ta maphodisa gomme ba tsenele Dikopano ta go Hlokomela Motse.
 
Dikolo ta mang le mang di swanete go tea taolo di e buete go tona, e tloge diatleng ta bao ba lego sehlogo ka dipolelo goba ka ditiro. Ke fela fao go lego maemo a khuto moo go ka bago boitii. Mokgwa wa go tlia molao le toka o ka feta o tliite kaonafalo, eupa o ka se tlie khuto. Khuto e swanete go twa ka mo mothong. Sethaba seo se felago se eba le dikgohlano ta go tlia dikgobalo, mokgwa wa go rarolla mathata ka mokgwa wa khuto, se swanete go o rutwa, gomme o diriwe mo sethabeng sa sekolo seo. Mehola, mekgwa ye mebotse le go itshwara gabotse di swanete go buwa bjalo ka leswika la motheo la bophelo bja sekolo, gomme boitio e be motheo wa mokgwa wa boitshwaro mo sekolong. Mokgwa wa go tlia molao ka go Itia o thulana le Molaotheo le Molao wa Dikolo wa Afrika-Borwa. Peleng o dirile gore go be le setlwaedi sa dikgobalo mo dithabeng ta rena. Batswadi, barutii le barutwana ba swanete go thuana go kweia gore ke ka lebaka la eng mokgwa wo o ganetwa, gomme go thuanwe go nyaka seo se kago go tea legato la wona.
 
Boitio mo sekolong sa sethaba bo tla nyaka gore go ruta go thongwe ka letati la mathomo la paka ya sekolo. Sekolo se swanete go thoma ka nako, go tloga ka Moupologo go fihla ka Labohlano beke ye nngwe le ye nngwe ya ngwaga wa sekolo.
 
Go ka se sepelelane le kgopolo ya "sethaba", le gona e tla ba e le go timana ka ditokelo ta motheo ta ditokelo ta batho, ge dikolo ta mang le mang di ka hlokomologa maikarabelo a tona go bana bao ba nago le dinyakwa teo di sego ta ka mehla, gammogo le go batswadi. Dikolo ta bohle, go ya ka tlhaloo, di swanete go tea bohle, di be le botho gomme di be dithaba ta kgotlelelo. Maikemieto a ba kgoro ao a lego kgale a letetwe, a thuto ya barutwana bao ba nago le dinyakwa teo di sego ta ka mehla, a tla tloga a lokela go ka gatiwa, a phatlalatwa. Dikolo di swanete go thuwa go hloma tikologo yeo e kgonthago go batswadi bao bana ba bona ba nago le bofokodi bja mmele goba dinyakwa te dingwe teo e sego ta ka mehla, gore ngwana ge a lemogilwe ka pela go ka fiwa dikeleto teo di lebanego, le gore a iiwe mo gongwe. Gagologolo ge re lebelela dikgahlego ta bana ba babjalo, sekolo sa sethaba sa ka mehla se swanete go ba thua gomme ba fe ditshwanelo teo di nyakegago.
 
Go rapa lesolo e le go thekga kgopolo ya sekolo sa sethaba, go tla hlohleleta Setlwaedi sa go Ithuta, go Ruta le Tirelo (COLTS), mananeo a tweletopele ya sekolo ka moka, le lenaneo le leswa leo le thomilwego ke Mopresidente Mbeki go tlia thomiano gore dikolo di twele pele, ka dikolo teo di omago ka bofokodi eupa di na le thuumeto.
 
 
Senyakaedi 4: Re swanete go fetia maemo a go rathafala mo dikolong ta Afrika-Borwa
 
Le ge mmuo o abete Lenaneo la go Aga Dikolo la Bosethaba bilione o tee wa diranta, go ka nyakega thelete ye kaolo ge e atiwa ga lesomepedi go kgonagata dithalelomorago teo di lemogilwego ke Rejistara ya Sekolo ya Dinyakwa. Se se feta ka fao ditekanyeto ta ka mehla di ka kgonago ka gona, ta dikgoro ta diprofense ta thuto, teo mengwaganyana ye di bilego le diphokoleto te kgolo ta dithelete teo di bego di lekanyeleditwe go aga dikolo le ditirelo.
 
Le ge go le bjalo dimilione ta bana ka mono go Afrika-Borwa ya temokrasi ba diriwa ke mabaka go diragata ditokelo ta bona ta motheo ta go hweta motheo wa thuto mo mabakeng a go rathatafala le go hlomola pelo. Diketekete ta dikolo eke ke marope, le gona bonti di kotsi, o ka re ke difu, ga di a lokela motho go tsena. Makgolokgolo a dikolo ga a na meetse mo go ona, ga go na botshwelamare bja meetse le gatee, le ge e ka ba dintlwana ta boilwana teo di sego ta lekana. Mabaka a mabjalo a tsenya maphelo a barutwana le barutii kotsing, gomme a itia kudu ditiro ta bosethaba le phediano, le go rutia mo sekolong. Ga go kgonagale gore o ka nagana ka dilo te gomme wa itumela. Maemo a a nyaka go lokiwa.
 
Ke tla omia sebaka se sengwe le se sengwe seo ke se hwetago go uumeta gore go omia thelete go direla sethaba e be senyakaedi se segolo, e le go aga dikolo te kaone sebakeng sa teo di rathafetego, le go aba meetse le dintlwana ta meetse moo di sego gona. Go tla ba bohlokwa gore re lebelele dinyakaedi gomme re lebe mafelo le dikolo moo nyakego e lego ye kgolo, ka go omiana le dikgoro ta thuto ta diprofense. Ye e ka ba projeke ye kgolo yeo e welago ka tlase ga Lenaneo la Mokopanelwa la Tlhabollo ya Magaeng leo le tsebiitwego ke Mopresidente Mbeki, ka thomiano le dikgoro te dingwe ta mmuo, taolo ya diprofense, mekgatlo yeo e lego ka ntle ga mmuo le Mekgatlo yeo e Sego ya Mmuo. Go ia meetse le dintlwana ta meetse dikolong go tlia kgonagalo ya gore go tle go be le projeke ya mo motseng yeo e tlilego go fa batho meomo. Kgoro ya ka e thomile ka moomo wa go beakanya wa mathomo.
 
 
Senyakaedi 5: Re swanete go tweleta pele boithutedi bja khwalithi barutiing ba rena
 
Bohlatse ka moka bjoo ke bo filwego bo laeta gore go na le mathata a magolo mo moomong wa borutii ka mo nageng ya rena, le ge go na le mediro ya go laeta boithutedi bja maemo a godimo bjoo barutii ba bo abago ka dikolong nageng ka bophara.
 
Kabo ya barutii ka dikolong ka tlase ga kgethologano di bakile dikgopamio te pedi te oro ta leago. Ye nngwe e be e le tlhokego ya tekatekano go palo ya barutwana bao ba rutwago ke morutii o tee, yeo e bego e sepelelana le ditekanyeto ta go se lakane teo di bego di dirwa go ya ka mmala le bohlobo. Ke taba ye madimabe ye bohloko ge barutii ba swanete go kwewa bohloko ka tshepeto ya tekatekanyo ya dipalo, yeo la mathomo e abago barutii ka go lekana mo dikolong go ya ka dinyakwa ta lenanethuto. Le ge go le bjalo go na le bokamoso bja meomo yeo e bolokegilego go barutii bao ba nago le mangwalo ba bile ba ngwadiitwe, bao gonabjalo ba lego moomong, gomme re tshepha gore palo ya barutii dikolong e tla ba ya go hloka bothata.
 
Tshekamo ya bobedi ye oro e be e le mangwalo a dithuto ao a bego a beakantwe go ya ka mohlobo, go ya ka dibaka ta go hlahliwa teo le tona di bego di beakantwe go ya ka mohlobo, di kgonthia gore barutii ba Ma-Afrika, ba tewa bjalo ka selo se tee, ba rutegile go fetwa ke barutii ba bangwe. Barutii ba ba sego ba rutega gabotse ba, bonti bja bona bo rutia dikolong teo di nago le dinolofati ta go fokola, dithuathuto ta go fokola, ba phaetwe thoko, kgole le mafelo a ditoropong, le gona ditirelo ta thekgo ya boithutedi, di be di fokola goba di se gona.
 
Tweletopele ya baithutedi ya barutii, ge e kopana le ditirelothekgo teo di omago botse ta boithutedi, khwetagato ye kaone ya dithuathuto, lesolo la go rapa, la go dira gore sekolo e be lefelo la bophelo bja sethaba, le go tloa gannyanegannyane maemo a go se kgahlie a meago le te dingwe ta dikolo, go tla ama barutii kudu, gomme meboya ya bona e tla kgehlemana ya re kgehlee, le tirelo ya khwalithi e tla ba gona.
 
Kgoro ya thuto e tla tea senyakaedi go ba go tweleta pele le go diragata maano a go tea nako a go kaonafata barutii, pele ba oma le bao ba omago, e le go thekga thuto ya go lebelela dipoelo le go kaonafata maemo a go ruta. Mopresidente Mbeki o beile taba ye godimo lenaneong la gagwe la maitlamo a mmuo ka ga thuto. edi yeo e sego ya ka mehla e tla lebiwa go bohlatse bjoo bo lego molaleng gore naga ye e hlaela barutii ba mmetse kudu; gammogo le ba thutamahlale le ba maleme, gape gwa lebelelwa le dinyakwa ta theknoloti ya botsebii le dikgokagano.
 
Gore re tle re lebogie barutii ba go oma botse magatong ka moka a peakanyo, ke tla hloma skimi sa Sefoka sa Bosethaba sa Barutii, ka morago ga go ikopanya le Lekgotla la Afrika-Borwa la Barutii, mekgatlo ya bosethaba ya barutii le dikgoro ta thuto ta diprofense.
 
Gape, senyakaedi se sengwe e tla ba tokumente yeo e nago le dithiinyo yeo ke tlago go e ia Palamenteng gore e ahlaahlwe. Yona e mabapi le maemo a boithutedi mo thutong, bjalo ka karolo ya tshepeto ya go kgontha Lekgotla la Afrika-Borwa la Barutii gore le tee maemo a lona ao a tletego a semolao la go ba le khueto ya nnete mabapi le khwalithi ya tirelo yeo e fiwago.
 
Magato a ka moka a tla thua go bueta morutii mo Afrika-Borwa maemong a gagwe a tlhompho. Mengwaga ya kgethologanyo, kgatelelo, go lwela tokolologo le diphetolelo ta temokrasi di gobadite meboya ya barutii dithabeng ka moka. Nako e fihlile ya gore serithi sa barutii se boe, ka gore barutii ge ba le maemong a bona a mabotse ke barongwa ba bohlokwa ba diphetogo le kgolo mo dikolong ta rena le mo dithabeng.
 
 
 
Senyakaedi 6: Re swanete go kgonthia gore go ithutwa ka go dira, ka tirio ya thuto yeo e lebeletego dipoelo Senyakaedi 6: Re swanete go kgonthia gore go ithutwa ka go dira, ka tirio ya thuto yeo e lebeletego dipoelo Mmuo le Tona ya Thuto di thekga tlhako ya lenanethuto le leswa la bosethaba ka botlalo, leo le ithekgilego ka kgopolo ya thuto yeo e lebeletego dipoelo.
 
Lenanethuto la 2005 le re fa tshepho ya go di feta ka moka ya go fetolela bohwa bjo bja poelomorago bja diteori ta go ruta ta nako yela ya kgethologanyo le ditlwaelo ta go ruta ka mokgwa wa puanoi.
 
Go bohlokwa go lemoga tshenyo yeo e dirilwego ke tebanyo go thuto, yeo e diragetego masomesomeng a mengwaga a go feta, yeo gabotse e bego e le ya go bua ka lepara, yeo e bego e sa dumelele twelelo ya bokgoni bja go botia goba maatla a go ikgopolela le go botollia. Thuto yeo e lebeletego dipoelo ke tebanyo yeo e akaretago bokgoni bja barutwana bja go ikgopolela, go ithuta ka go lebelela tikologo, go arabela tlhahlo ye bohlale ya barutii bao ba bonago bohlokwa bja go ithomela dilo le go ithuta ka go itlhohleleta.
 
Le ge a efa thekgo a sa gononwe ka ga tebanyo ye, Tona o tla gana maiteko a go tewa ke madi go twa go mang goba mang, a go fetolela OBE (Thuto yeo e lebeletego dipoelo) gore e be thuto ye e itego ya taolo ya ta bodumedi. Tebanyo e ka se dirwe selo sa go kgakgamata sa go ithuta le go ruta, mola e le gore tebanyo ye e a lokolla e bile e re inaganele.
 
Ke file taelo ya gore Kgoro ya Thuto e lebelediie ka bjako phethagato ya thuto yeo e lebeletego dipoelo, ka kgopolo ya gore go fediwe go tsenya tiriong ga mephatho dikreiti te diswa.
 
Gape, ke hlomile selaeti sa moomo wa phihlelelo ya selebanywa se se itego, seo se laetago gore bana ka moka ba tla fihlelela bokgoni bja go bala, go ngwala le bokgoni bja dinoro ge ba na le nywaga ye 9, goba bofelong bja Kreiti 3. Kgoro ya Thuto e tla nyaka dikeleto ka ga popego ya maleba ya kreiti ye le gore e tla diragatwa bjang. Go bohlokwa gore re bee dipilara te di tiilego ta tlhako ya lenanethuto le leswa. Kgoro e omana le diteko te bohlokwa teo di lebanego ta go hweta thuto mo go dikreiti 6 le 9.
 
Ke taba yeo e kweiegago ka botlalo gore phethagato ya tebanyo ye ye mpsha e ithekgile godimo ga bokgole bjoo barutii ba tla bego ba itokiite ka gona go e nolofata ka kweio, gape le bokgole bjoo dithuathuto teo di lebanego di lego gona ka dikolong.
 
E bile taba ya madimabe kudu gore ngwaga wa tsenyothomiong ya Lenanethuto la 2005 (1998) o ile wa thulana le mathata ao a tliago tlhakatlhakano a taolo ya ditekanyeto ta diprofenseng, seo se ilego sa dira gore ditokieto ka dikgorong te dinti ta diprofense di ile ta tsena mathateng, goba ta ba ta eerekanywa. Ka 1998 le ka 1999 dithuathuto te mpha ta go thekga lenanethuto di fihlile dikolong go ya bofelong bja ngwaga, le ge Mopresidente Mandela a file taelo.
 
Go laeta thwii, go otara, go ia le go swara dithuathuto teo di thekgago thuto ke taba ye bothata kudu mo tlhakatlhakanong yeo e lego gona bjale mo thutong ya dikolo, e le mathata ao a tlago go hweletwa tharollo ka pela. Moomo wa tebeleloleswa ya tshepeto ye ka moka ka diprofenseng ka moka te senyane o batamete go fela. Ke file taelo ya gore dipoelo di tsebiwe Tona ya Matlotlo gammogo le nna, gore go dirwe ditatiio teo di bonagalago ka bokapela bjoo bo sa fetego pelo. Tebanyo ya gore dikolo ka moka di swanete go ba di amogete dithuathuto pele ga letati la mathomo la sekolo ga se taba yeo re swanetego go hlwa re ngangiana ka yona. Re tla hweta mokgwa wa go kgonthia gore dikgoro ta thuto ta profense di fiwa maatla a go diragata seo.
 
Go bohlokwa go kgonthia gore dipalo te kgolo teo di nyakegago bjalo ka dithuathuto ngwaga wo mongwe le wo mongwe di omiwe ka bohlale le ka tlhokomelo, ka gore di emela ka mokgwa wo mohola wa thelete o kgahlegelwago ka gona mo maemong ao re lego mo go ona bjalo ka naga ya ditseno ta maemo a bogareng yeo baagi ba yona ba banti e lego badiidi.
 
Ka fao, ke file taelo ya gore go dirwe dinyakiio, go lebelela gore na go ja bokae go tweleta didiriwa ta go dira dithuathuto, ka morago ga ditheriano le baphatlalati le baabi.
 
Go no fela le na le dipuku mo sekolong ke selo seo se thuago gore di tshenyegelo di dule di le fase gomme thuto e rotoge. Batswadi ka moka, dihlogo ta dikolo le makgotlataolo a dikolo ba swanete go lemowa maikarabelo a bona go kgonthia gore karolo ye ya boitio e a diragatwa ka kotlo yeo e lebanego. Ke rwea Mokgatlo wa Baithuti ba Afrika-Borwa diala ka ge ba hlomile lesolo la Mazibuye, woo o nepilego go omia polelo le tlhohleleto mo maemong a dikolo le motse gore dilo te bjalo di kgonagale, e le go hweta dipuku le phahlo ye nngwe ya sekolo yeo ba kago go be ba e tere moo sekolong. Lesolo le swanelwa ke go thekgwa ka botlalo.
 
 
Senyakaedi 7: Re swanete go hlama peakanyo ya thuto le tlhahlo ya mafolofolo go tlabakela baswa le batho ba bagolo gore ba kgone go kgonana le dinyakwa ta phediano le ta ekonomi, ta ngwagakgolo wa bo 21
 
Twetopele ya Thuto le Tlhahlo (FET), bjalo ka ge leina le hlaloa, ke twetopele, ga se lefapa la thuto la go gapeletwa, lela le tlago pele ga thuto ya godingwana. E akareta thuto ka dikolong ta disekontari ta maemo a godimo, dikholethe ta botegniki, dikholete ta motse le dikholete ta baswa, le tlhahlo ye nti mo legatong le, yeo e dirwago ke bengmeomo mo go intasteri le kgwebo. Baabi ba praebete ba amega kudu mo lefapheng le, gomme ba tlile go lebanwa ke taolo ka tlase ga Molao wa Twetopele ya Thuto le Tlhahlo, wa 1998.
 
Bjalo ka letibogo magareng ga thuto ya kakareto le thuto ya godingwana goba moomo, le ke lefapha le bohlokwa go baswa le go batho ba bagolo bao thuto ya bona ya semmuo e ilego ya kgaotwa. Maikemieto a ete a feditwe gomme molao o a oma. Bjale re swanete go twela pele re phethagate, ka thomiano le Kgoro ya ta Meomo le Taolo ya Afrika-Borwa ya Mangwalo, ka gore go hlongwa ga Lefapha la Taolo ya Thuto le Tlhahlo e lokollela dibaka teo di lego gona gore di omiwe ke di-instituene ta tweletopele ya thuto le tlhahlo.
 
Go na le nyakego ya thoganeto ya go lebelela ka leswa mananeo ka moka a FET ka lebaka la dinyakwa ta sethaba ta phediano le ta ekonomi mo ngwagokgolong wa bo 21. Mananeo a maleme, mmetse le thutamahlale, le tegnoloti ya ditsebio le kgokagano ke mafelo ao a nyakago edi gore a lebelelwe leswa.
 
Go bohlokwa gore lefapha le la FET le kgone go ba le mohola go baithuti ba batho ba bagolo ka fao go ka kgonegago, e le barutwana ba bagolo bao ba paletwego ke go twela pele ka sekolo ka lebaka la bodiidi goba go hloka sebaka. Lefapha le le swanete go ipeela tebanyo ya go ba diketapele ta badiragati mo go lekanyeteng le go lemogeng bohlokwa bja thuto yeo e hwetwago pele, yeo e hweditwego e se semmuo goba ka boitemogelo, gore batho ba bagolo ba go kgona, ba mmaikarabelo ba tle ba amogelwe mo mananeong ao ba kago go buna se sengwe go ona.
 
Moomo wa go bea Setifikeiti sa Twetopele ya Thuto le Tlhahlo sebakeng sa Setifikeiti sa Sinia o tla twetwa pele ka lebelo leo le nyakegago. Ge re dute re letile seo, go bohlokwa gore re omie maano a gore re bolokege re se tsene bothateng, go kgonthia polokego ya ditlhahlobo te ta Setifikeiti sa Sinia seo re nago le sona gona bjale, go thibela kgonagalo le ge e ka ba ye nnyane ya go dira bomeneta ka meputso, e dirwa le ge e ka ba mang goba mang. Lekgotla la Afrika-Borwa la di-Setifikeiti le laetwe go kgonthia dipoelo ka boikemanoi pele di tsebiwa phatlalata ke ba taolo ya diprofense ya ditlhahlobo. Ke tla tsebia molao wa go fetola ka Palamenteng ngwaga wo go hlaloa maikarabelo a lekgotla le le bohlokwa la semolao gomme ka kgonthia gore ka moso ga go be le go hloka nnete mabapi le moomo wa lona.
 
 
Senyakaedi 8: Re swanelwa ke go diragata peakanyo ya thuto ya godingwana yeo e laetago go nagana, ya go bofagana swine!, yeo e kweiago ditlhohlo ta borutegi le ta boithutedi teo di lebilego ma-Afrika-Borwa ka ngwagakgolo wa bo 21.
 
Naga e botile peakanyo ya thuto ya godingwana gore e kgone go kgotsofata dinyakwa ta yona ta maemo a godimo ta batho bjalo ka didiriwa gomme e be sebeeleti mo go hlameng tsebo ye mpsha le mpshafato, le kahlaahlo yeo e nyakurelago. Ka lebaka la bogolo bja dinyakaedi te dingwe ta rena, go ka no se kgonagale gore didiriwa te dingwe te bohlokwa ta go oketa di ka ba gona go tweleteng ga thuto ya ka godingwana, yeo e etego e hweta dipersente te lesomenne ta ditekanyeto ta bosethaba, e lego kabelo yeo e sepelelanago le thomio ya thelete maemong a bodithabathaba mo karolong ye.
 
Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore maemo a go aba dithelete lefapheng le a dula a le moo a lego gona, mola di-instituene di laeta bokgoni go feta le peleng di bile di laeta maikarabelo go omieng ga didiriwa ta bona ta borutegi, metheo le ta dithelete.
 
Bjalo ka dikolo, di-yunibesithi, ditheknikone le dikholethe le tona di swanete go phophoma bophelo, di be mafelo a bophelo bja sethaba.
 
Di swanete go ba ditikologo teo di bolokegilego bolokegibolokegi, teo di loketego go twetapele thomo ya tona ya go ruta le go ithuta, go rutega le go nyakiia, le go direla sethaba. Tlhakatlhakano ya mohuta ofe goba ofe wa go hlola tshenyo, gagolo thomio ya maatla kgahlanong le basadi, e ka se kgotlelelwe. Madulo a diyunibesithi le a ditheknikone a swanete go boa e be mafelo ao a bolokegilego a go ithutela le go dula, gagolo go baithuti ba banenyana.
 
Ke thaba kudu go bega gore ketapele ya baithuti thutong ya godingwana, bao ba twago go ditumelo teo di fapanego ta dipolitiki, ba itlamile gore ba tla phegelela khuto le moya wa khomolo mo lefapheng le.
 
Ke letile go bona balaodi ba thuto ya godingwana ba laola di-instituene ta bona ka mokgwa wa maikarabelo le go akareta, se se rago gore go tsena ditherianong ka mokgwa wa botshephegi le Makgotla a Baemedi ba Baithuti le mekgatlo ya badiriani. Ge e le gore ba dira bjalo, ke letile gore mekgatlo ka moka ya baithuti le ya badiriani e omie maano ka moka a mo khamphaseng a go rarolla mathata pele ba ka nagana ka go dira boipileto go Tona.
 
Ka yona tsela yeo, ke tla leta gore makgotla a instituene a ikarabele godimo ga maikarabelo a bona a semolao le a go tseba gore sethaba se beile tshepho ya bona go ona. Maikarabelo a go kgetha gore maloko ao a itego a be mo lekgotleng le lengwe le le lengwe la instituene, ke go tea e se taba ya go bapala. Ke tlile go fele ke sekaseka kgetho le moomo wa batho ba bjalo bao ba kgethilwego ke Tona, bao go bona ke letilego pego ka ga kabelo ya bona go bueng ga di-instituene teo.
 
Sebopego le bogolo bja peakanyo ya thuto ya godingwana di ka se no leswa gwa thwe di tla ipona ge re nyaka go phethagata pono ya peakanyo yeo e laetago gore go naganwe, e bile ke peakanyo yeo e sa ahloganyegego, yeo e arabelago dinyakwa ta baithuti ba mengwaga ka moka le ditlhohlo ta boithutedi ta ngwagakgolo wa bo 21.
 
Seswantho sa di-instituene ta thuto ya godingwana se tla lebelelwa ka leswa ka thomiano le Lekgotla la Thuto ya Godingwana. Seswantho se gagolo se be se thadilwe go ya ka madulo le go ya ka mehlobo, e le seo se bego se naganwa ke babeakanyi ba kgethologanyo. Bjale ka ge tokumente ya rena ya maikemieto e hlaloa, go bohlokwa gore thomo le lefelo la di-instituene ta maemo a godingwana di lebelediwe ka leswa, go lebeletwe mokgwa wa go beakanyeta lefapha, gammogo le dinyakwa ta thuto ta dithaba ta selegae le sethaba ka kakareto mo ngwagakgolong wa bo 21.
 
Modiro wo o raraganego wo mothata go na le kgonagalo ya gore o ka hlola dimomagano magareng ga di-instituene te dingwe, wa tlia le diphetho ta go fetola dithomo ta te dingwe. Go tsebega kudu gore di-instituene di swara bothata pele, pele di ka tea diphetho te bjale ka te ka botona. Ge e le gore dinyakiio e bile teo di tseneletego le gona ditheriano di dirilwe ka botlalo le ka botshephegi, nna nka se dikadike go tea magato ao a lebanego ka lebelo leo ke bonago le swanela.
 
Ke ikanete go tweta pele ka bohlale le ka botlalo peakanyo ya thuto ya bohle ya godingwana. Nka se tee karolo go senyeng ka baka la go se hlokomele ga peakanyo ye, goba karolo go kgahlego ya batho bohle yeo e tliitwego ke tlhaloo yeo e e kgabiago ka fao go sa swanelago, e kgabia melao ya go ngwadia di-instituene ta praebete ta maemo a godimo. Go oketega ka boati ga di-instituene te bjale, maemong a selegae le a go putlaganya dithaba, e bile karolo ya go phuruloga ga seswantho sa thuto ya godingwana ya Afrika-Borwa, bjalo ka ge e dirile bjalo dinageng te dingwe. Se bjale se swanete go thoma go laola ka letsogo le le thatanyana le upa le le la go laeta go nagana pele, go lebeletwe gore Molaotheo o reng. Ke tla dira ditebeleloleswa ka bjako mekgwa ya go lekanyeta gammogo le tshepeto ya go ngwadia, go ya ka Molao wa Thuto ya Godingwana, wa 1997. Gape, ke tla nyaka dikeleto maemong a bodithabathaba ka ga taolo ya selo se go thwego ke thuto ya godingwana ya praebete yeo e tlemaganego e bilego e se na "mellwane", le tswalano ya yona le peakanyeto ya maano a go tweletapele thomio ya batho bjalo ka didiriwa.
 
Boingwadio ka go di-instituene ta batho bohle ta maemo a godingwana bo theogile mengwaganyaneng ye mmalwa ye ya go feta. Mabaka a swanete gore a kweiwe bokaone. Go thekgwa ga nako ye telele ga di-instituene ka e tee ka e tee gammogo le peakanyo ka moka go nyakega gore kgolo e hlohleletwe ka mokgwa woo o beakantwego, wa maikarabelo. Bjalo ka karolo ya tshepeto yeo e twelago pele ya go beakanya, ke tlile go botia diyunibesithi le ditheknikone gore di ntsebie ka ga dingwadiotebanywa ta tona ta ngwaga wa 2000 le maano a go rapa lesolo la go laleta baithuti gore ditebanywa te di tle di fihlelelwe. Te di swanete go akareta boitlamo bja go twa lesolo la go laleta baithuti ba mengwaga ya godingwana, le go tsenya thomiong ditshepedio ta go amogela dithuto teo ba etego ba na le tona.
 
Le ge mehlobohlobo le mehuta ya baithuti bao ba bopago di-instituene ta maemo a godingwana e fetogile ka fao go bonagalago mo mengwageng ye mmalwa ya go feta, e bile e laeta bonnete bja gore sethaba ka bogolo bja sona se bopilwe ke batho ba babjang, ponagalo yeo ya mehuta ya mehlobohlobo re ka se re e gona, go badiriani ba dithuto mo go thuto ya godingwana, fao ganti go bonagalago makgowa, le gona a banna. Ke tlile go fa edi ye kgolwane go lekalekanya ga badiriani mo peakanyong ka go nyakiia maemo a badiriani a go thwalwa, gammogo le ditaba ta go swana le teo. Di-instituene di swanete go hlohliwa gore di bee ditebanywa ta gore gannyanegannyane di kgonagate kemedi ye kgolwane ya basadi le bathobaso ba badiriani ba dithuto, bjalo ka karolo ya dipeakanyeto ta tona ta di-instituene ta tona.
 
Balaodi ba thuto ya godingwana le bona ba tla kgopelwa gore ba raloke karolo ye kgolwane mo go ageng bokgoni go tweleta lenaneo la thuto ka bophara. Gagologolo, ditlabelo ta lenaneo le la thuto ya godingwana, di swanete gore di kgoboketwe di omiwe go thekga go aga bokgoni bja thuto ya barutii ya pele ga moomo le ya nako ya moomo le taolo ya thuto, ta khwalithi. Ditlabakelo ta rena le balatedi ba kgopolo ye e itego ka ga thuto ba na le dibaka teo di sego ta ka mehla ta go hlahlelela ditlwaelo le maikemieto ka ga thuto mo lenaneong la thuto ka bophara, ka thomio ya mokgwa wa dinyakiio, tebelelo ka kgopolo ya gore re ka dira eng, le mpshafato.
 
Ke itlamile gore ke aga lenaneo la thuto ya godingwana ya khwalithi ya godimo, yeo e arabelago diphetogo le dikaonafato teo di dirwago go yona. Re na le moomo wo monti woo re swanetego go o dira. Ke tlile go kgopela diyunibesithi; ditheknikone le dikholethe gore di mphe bohlatse, go laeta gore ka kgonthe di swere tsela ya go ya ngwagakgolong wa bo 21.
 
 
Senyakaedi 9: Re swanete go dira se sengwe, ka potlako, le gona ka maikemieto, ka ga kotsi ya HIV/AIDS, ka mo lenaneong (a) le ka thomio ya lenaneo la thuto le tlhahlo.
 
Se ke senyakaedi seo se fetago dinyakaedi ka moka, ka gore, ka ntle ga gore re atlege, re lebanwe ke bokamoso bjoo bo tletego motlhako le tahlegelo, ka ditlamorago te orooro dithabeng ta rena le go di-instituene ta thuto teo di direlago dithaba teo.
 
Kgoro ya Thuto e tla omiana le Kgoro ya Maphelo go kgonthia gore lenaneo la thuto ya sethaba le bapala karolo ya lona go lwantha ka katlego leuba le, le go kgonthia gore ditokelo ta batho ka moka bao ba fetetwego ke setliampholo se sa HIV ba ireletegile ka botlalo.


NA AFRICAN NATIONAL CONGRESS KE ENG?


* ANC ke seboka sa sethaba sa go lwela tokologo. E hlomilwe ka 1912 gore e kopanye batho ba Afrika le go eta pele ntwa ya go lwela phethogo ye e bonagalago ya sepolotiki, ya batho le ya ikonomi. 
* Mo mengwageng ye masome-senyane ye e fetilego ANC e bile ketapele kgahlanong le ntwa ya semorafe le kgathelelo, gomme e rulaganya masole a kgahlanong le te ka moka, e kalata mafase a ka ntle kgahlanong le aparteiti le go ye lwa ka marumo 
* ANC e ile ya tloga e fihlela phenyo ye kgolo go dikgetho ta 1994, fao e ilego ya fiwa borongwa bjo bo tiilego bja go reriana ka Molaotheo wo moswa wa demokrase, Afrika Borwa. Molaotheo wo moswa wo o amogetwego ka 1996 
* Ka ngwaga wa 1999, ANC e ile ya kgethwa gape go mmuo wa sethaba le wa diprofensi ka palo yha godimo ya bavouti 
* Dipholisi ta ANC di dirwa ke maloko, gomme boetapele bo boikarabela go maloka 
* Boleloko bja ANC bo buletwe batho ka moka ba Afrika Borwa, ba mengwaga ya go feta ye 18, go sa kgathalelwe morafe le mmala, gomme batho bao ba swanete go amogela ditheo, dipholisi le diprograma ta ANC. 
NA MAIKALELO LE MAIKEMIETO A ANC KE AFE?
* Maikemieto a magolo a ANC ke go bopa sethaba se se kopanego, se se se nago kgethologanyo ya bong le ya morafe, e bile e le sa demokrase. 
* Se se ra gore go swanete go ba le tokologo ya batho ba Afrika gagolo ba baso go twa go kgatelelo ya sepolotiki le ya ikonomi, gora go kaonafata bophelo bja batho ba Afrika Borwa, gagolo bao ba tlogago ba dila. 
* Go katanela go fihlela te, go bitwa Phetoo ya Sedemokrati ya Sethaba 
NA PHOLISI YA ANC E LATELA ENG?
Tokomane ya Freedom Charter yeo e ilego ya amogelwa ke Kopano kgothe-kgothe ya Batho ya 1955, ke yona tokomane ya Motheo ya ANC.
Freedom Charter e bolela gore:
* Batho ba tla bua 
* Dihlopa ka moka ta merafe di tla ba le ditokelo te di lekanago 
* Batho ba tla abelanwa go mahumo a naga 
* Lefase le tla abelana magareng ga bao ba le omelago 
* Batho ka moka ba tla lekana pele ga molao 
* Batho ka moka ba tla ipshina ka ditokelo te di swanago 
* Go tla ba le meomo le thireleto 
* Mejako ya thuto le seto e tla bulelwa bohle 
* Go tla ba le dintlo, thireleto le boiketlo 
* Go tla ba le khuto le setswalle 
Ka ngwaga wa 1994 ANC e ile ya amogela Lenaneo la Kago leswa le Tlhabollo (RDP), bjalo ka motheo wo o tlago tlhahla ANC go diphethogo ta Afrika Borwa. Mananeo a bohlokwa a RDP ke:
* go fihlela dinyakwa ta motheo ta batho 
* tlhabollo ya bokgoni bja batho 
* kago ya ikonomi 
* go tlia demokrase go puo le naga. 
NA MASWAO A ANC A BOLELA ENG?
* Folaga ya ANC e dirilwe ka methala yeo e lekanago ya mmala wo moso, wo motala-morogo le wa gauta. Mmala wo moso o emela batho ba Afrika Borwa bao ba bego ba lwanela tokologo mo mengwageng ye menthi ye e fetilego. Mmala wo motala o emete mabu ao a re fago bophelo gomme re bile re teetwe wona ke mebuo ya bokoloniale. Gauta e emela diminerale le mahumo a mangwe a naga, ao e lego a batho ka moka, gomme wona a ile a omietwa fela ke sehlophana se se nnyane.
  
* Maswao a na le lerumo le kotse teo di emelago dintwa ta go lwantha bokoloniale, ntwa ya marumo ya lephaga la seole la ANC, Umkhonto we Sizwe, le ntwa ye e twelago pele ya ANC ya go lwantha kgatelelo ka sehlopa se se nnyane sa morafe. Leotwana le tlogela go Kopano Kgothe-kgothe ya Batho, yeo e amogetego Freedom Charter, gomme lona le emela kopano ya dithaba ka moka ta Afrika Borwa go ntwa ya go katanela tokologo. Gape le bontha seto sa ANC sa go se kgethologanye go ya ka mmala. Seatla se se swerego lerumo se emete maatla a batho bao ba kopanego go ntwa ya go katanela tokologo le tekatekano.
  
* Mmolelwana wa ANC wa Amandla ngawethu goba Matla ke a rona o ra gore 'maatla a swanete go fiwa batho', gomme se se bontha maikemieto a magolo a Freedom Charter a gore batho ba swanete go bua. Ke tsebagato ya boithapo bja ANC bja go aga le go tiia demokrase le go tea karolo ga batho go ntwa ya go katanela kaonafato ya maphelo a bona. 
NA MAIKARABELO A LELOKO LA ANC KE AFE?
Ditlwaedi le ditheo ta leloko la ANC di akareta:
* boikokobeto le go ineela ka botlalo go lesolo la go katanela sethaba sa demokrase seo se se nago kgethollo ya mmala le ya bong 
* go ela hloko dinyakwa le dikgahlego ta batho, teo di lego go tokomane ya Batho Pele, 
* boithapo bja go phethagata dipholisi ta seboka le diphetho ta sona. 
Maloko a ANC a letelwa go:
* go ba maloko a poranthe ya ANC, go lefela thelete ya boleloko le go thua go aga ANC, 
* go tea karolo go ditheriano ta go dira pholisi le diprograma ta ANC gammogo le phethagato ya tona, 
* go amogela le go emela diphetho ta dibopego ta mokgatlo, 
* go aga kopano ya ANC le seboka sa demokrase le go lwantha bomenemene, go oma go ya setswalle le go hlola dihlophana-hlophana 
* go lwantha semorafe, kgethollo ya bong, go se kgotlelelane ga sedumedi le ga sepolotiki goba kgethollo efe goba efe, 
* go dula o na le tsebo ya ditiragalo ta sepolotiki, go kaonafata tsebo ya bona bjale ka karolo ya go ithuta ga go ya go ile, 
* go dula o le kgauswi le batho le go tea karolo go merero ya motse, 
* go itshwara ka tsela ya maleba tati ka tati le go se omii maemo ka mabaka a go ikhola. 
NA DIBOPEGO TA ANC KE DIFE?
* Poranthe ke uniti ya mathomo ya ANC, fao maloko a teago karolo go ditiro ta ANC le ditheriano ta sepolotiki. Poranthe ke ketapele ya motse, gomme e emela dikgahlego, dinyakwa le le go omela tlhabollo ya motse. Poranthe ye nngwe le ye nngwe e kgetha Komiti-Phethii ya Poranthe go Kopano Kgothe-Kgothe ya Ngwaga ka Ngwaga.
  
* Komiti Phethii ya Rejine e kgethwa ka morago ga mengwaga e mebedi go Kopano ya Rejine, gomme yona e kgethwa ke dikemedi ta diporanthe te di bopago rejine.
  
* Komiti Phethii ya Profensi e kgethwa ka morago ga mengwaga e meraro ke maloko a diporanthe ka profensing.
  
* Komiti Phethii ya Sethaba ke sebopego sa ka godimo sa ANC gomme yona e sepedia merero ya mokgatlo ge go se no swarwa dikopano. E kgethwa ka morago ga mengwaga ya ye mehlano go Kopano ya Sethaba. Dikemedi ta diporanthe di bopa dipersente ta go ka ba 90 ta dikemedi te di voutago go Kopano ya Bosethaba. Khansele ya Sethaba ya Bohle e swarwa ge go se no swarwa Kopano ya Sethaba ya go lekola diprograma ta mokgatlo.
  
* Lligi ya Basadi ya ANC e oma ka go ikemela ka gare ga ANC. Maikemieto a yona ke go tweta pele le go ireleta ditokelo ta basadi le go netefata gore basadi ba raloka karolo ya bona ka botlalo ka gare ga mokgatlo. Boleloko bja Lligi bo buletwe basadi ka moka bao ba lego maloko a ANC.
  
* Lligi ya Baswa ya ANC le yona e oma bjalo ka sebopego se se ikemetego, gomme maikemieto a yona ke go etela baswa pele le go omana le mathata a a ba lebanego. Lligi gape e netefata gore baswa ba ba le seabe go ANC. Boleloko bja Lligi ya baswa bo buletwe batho ba magareng ga mengwaga ye 14 le 35. 
NA SEBOKA SA MAKALA A MARARO KE ENG?
ANC e omiana le South African Communist Party (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Lekala le lengwe le lengwe le ikemete, gomme le na le molaotheo wa lona le diprograma ta lona. Seboka se hlomilwe godimo ga boithapo go Diphethogo ta Sethaba ta Demokrase, le hlokego ya go kopanya bonthi bja batho ba Afrika Borwa go ya ka boithapo bjo.
NA ANC O KA E FIHLELA KAE?
Makala a ANC a hwetwa go ditoropo ka moka, ditoropo te nnyane le mebotwaneng ya Afrika Borwa. ANC e na le ofisi ye kgolo, diofisi te senyane ta diprofensi le diofisi te mmalwa ta direjine.
 

Dipalo ka dikolong tsa rena
 
Ka nako ya Setemere/Oktoboro, bana mo Afrika-Borwa ka bophara ba tla be ba tea karolo mo projekeng yeo e kgahliago, yeo e bitwago CensusAtSchool.
 
CensusAtSchool e dirwa ke "Statistics South Africa", tirelo ya rena ya semmuo ya dipalopalo, le Kgoro ya Thuto.  E tla ama barutii gammogo le barutwana, ba omiana ka diphapoingborutelo.  Bana ba tla kgoboketa ditsebio ka ga bona, sekolo sa bona le tikologo ya magae a bona, ba hlahlwa ke barutii.  Ditsebio teo ba tlago be ba di kgobokedite e tla ba karolo ye bohlokwa ya bosethaba le bodithabathaba ya mothopo wa ditsebio, gomme, ditsebio ta go swana le teo di tla fiwa di etwa go dinaga te bjalo ka United Kingdom le Australia, teo di swaraganego le projeke ye bjalo.
 
Mothopo wo wa ditsebio o tla omiwa go tweleta pele didiriwa ta go ruta, go thua barutwana ba bjalo ka ngwana wa gago go kweia dipalopalo le ka mokgwa woo di kago go omiwa ka gona. CensusAtSchool e tla ruta gape bana gore ba kweie bohlokwa bja go balwa ga batho ga bosethaba, moo go dirwago ka Oktoboro.  Palo ya sethaba ya ngwago wo e tsebja ka la "Census 2001".
 
Palo ya sethaba ke eng?
Mo Afrika-Borwa, palo ya sethaba e dirwa mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mehlano.  Ka nako ya go balwa ga sethaba, motho yo mongwe le yo mongwe mo nageng o a balwa, gomme ditsebio ka ga  gore batho ba dula bjang le gona kae, di a kgoboketwa.  Ditsebio te (teo boradipalopalo ba di bitago "data") di omiwa ke dikgoro ta mmuo, mebuogae le babeakanyi go tea sephetho mabapi le gore didiriwa di nyakega kae kudu.
 
Se se ra gore ditsebio teo di kgobokeditwego palong ya sethaba di omietwa go tea sephetho sa gore dikolo le dikliniki di swanete go agwa kae, ke mafelo a mafe ao a nyakago dinamelwa te kaone, le gore ke kae moo go swanetego go abja meetse a dipompo le mohlgase.  Ditsebio teo di kgobokeditwego ge go balwa sethaba di omietwa go tea sephetho sa gore didiriwa di swanete go lebiwa kae go hlabolla mafelo a magaeng, tlhabollo ya metsesetoropo le phokoto ya bodiidi.
 
Ke ka lebaka la eng o swanetse go tea karolo go "Census 2001"?
*         Sekhwama go motse wa geno.  Ka go tea karolo go baleng ga batho, o tla thua motse wa geno go hweta thelete yeo o e nyakogo ya ditirelo le tweletopele.
*         Taolo ya dikotsi.  Ditsebio ka ga dipalo di tla thua baabi ba ta maphelo go bonela pele phatlalalo ya malweti a go swana le kholera.  Mabapi le mafula, ditsebio ka go dipalo di tla lemoa ba ditirelo ta tlhakodio le thoganeto gore thuo e nyakega kae ka thoganeto ye kgolo, le gore ke batho ba bakae bao ba nyakago thuo.
*         Ditirelo teo di kaonafetego.  Ditsebio ka ga dipalo di bota babeakanyi fao go nyakegago dikolo, dikliniki le ditirelo ta leago.
 
 
 
*         Dira gore mmuo o go omele.  "Census 2001" ke tsela ye botse ya go bota baetapele ba rena gore ke rena bomang le gore re nyaka eng.  Ditsebio go twa go dipalo di omietwa go thua go tea sephetho sa gore dithelete ta mmuo di omiwa kae.
*         Thua ba lapa leno.  Dipalo ta ka morago ga go bala batho di tla thua mmuo go beakanya le go phethagata mananeo le ditirelo ta bokamoso bja kgauswi.  Dintlha go twa go dipalo le tona di bea motheo wa go tlo beakanya ka moso.  Go beakanyeta nako ye telele go tla hola wena le bana ba gago.
 
Census 2001 e dirwa neng?
Batho bao ba thwaletwego le go hlahlelwa go kgoboketa ditsebio, bao ba bitwago babadi, ba tla etela ka geno magareng ga la 10 le la 31 Oktoboro 2001.

Matseno 

Gabotsebotse leina la domeine ke eng? 

Ngwaga ka ngwaga dikhampani di omia dimilione ta dithelete di aga le go bopa maina goba ditweleto ta modiro wo itego woo o ikgethago le diswantho ta go amana le maina a. Go a kwagala go ngwadia leina le go ireldira leina le go ireleta peeleto ye e ikgethago le go fa Dikhastamo ta Inthanete leina la domeine leo ba le omiago. 
Gona go diragala gagolo ge leina la khamphani e le lentu leo le akaretago gomme le tlwaelegile ka ditlhaloo le ditgomio. Lona le ke leina le maatla leo batgo ba banti ba le amanagole ka bonako le mekgwa ya go omia di-database eupa gago seo se thibelago mokgwa wo wa go ngwadia web site ka fase ga leina le le gore go se be le selo seo se tla diragalago. Mokgwa o bjalo o swanetse go hlagia bohlatse bjo bo nepagetego woo o laotwego gore dikhamphani te itego ta IT kgauswinyana di tla be di mo nea palo ye nti bakeng sa leina la gagwe la Domeine. 
Bakeng sa maswao a kgwebo ao a tsebegago kudu le maina a ditweleto teo di kgethilego, khamphani e tla tea magato a semolao go bula maina a bjalo go twa motgong ofe goba ofe yoo a ngwadiitego leina la Domeine ka tsela ye e foagetego. Le gona go ka akareta magato a semolao, e lego tiro yeo e amago thelete ye nti le go senya nako ye nti. Bapeta se le ditshegelo ta go ngadia leina la domeine go domeine ya co.za ya Afrika Borwa, yeo e leno R200 fela (e akaret VAT) ngwageng wa mathomo. 

Ke ka baka lang ke swanete go ngwadia leina la domeine?

Minyaka yonke izinkampani zisebenzisa izigidi zakha amagama nemifanikiso ehlanganiswa nalamagama. Kuwumbono omuhle ukubhalisa leli gama ukuze uvikele amagama alondoloziwe, nokunika amaKhasimende e-Internet igama le-Domain alaziyo. 
Lokhu kubonakala ikakhulukazi lapho izinkampani zisebenzisa igama elinencazelo ehlukile. Leli yigama elinamandla, abantu abaningi abavele bexhumane ngalo ngokugcinwa kolwazi ekhomputheni (Data Base Systems) kodwa akukho lutho oluvimbela izifiso zokubhalisela ngaphansi kwaleli gama. Lokhu kungaba ngaphezu kwalokho lapho igama lenkampani linezinye izincazelo noma eminye imiqondo ehlukile elingasetshenziswa ngayo.Lokho kwenzeka kahle uma sekubonakele ukuthi inkampani ethile eyi-IT ingamnika isamba simbe semali lowo muntu ngegama lakhe le-domain. Lapho kukhona amagama noma ama-'trade mark' abhaliswe kahle, inkampani ingathatha izinyathelo zomthetho ukuthola lawo magama kunoma imuphi umuntu obhalise lawo magama ngokungavumelekile njenge -'Domain' yize noma lokhu kungasho ukuhamba amacala nokumosheka kwesikhathi. Qhathanisa lokhu nezindleko zokubhalisa igama le-'Domain' eseNingizimu Afrika (co.za domain), lokhu kungabiza amarandi angama -200 sekufakwe nentela onyakeni wokuqala. 

Na ke ngwadia bjang Leina la Domeine ya ka?

Le ge e le gore go a kgonagala gore motgo ofe goba ofe goba khamphani efe goba efe e ngwadie leina la domeine thwii le balaodi ba domeine ye itego, o eletwa gore o hwete ditirelo ta khamphani ya go fana ka ditirelo ta inthanete e lego Internet Service Provider (ISP). 
Go ngwadia leina la domeine ke fela kgato ya matgomo ya go kgatha tema go ye nngwe ya mebaraka ye megolwane yeo e twelelago. Leina la Domeine leo le ngwadiitwego ga se atrese fela le, gomme ge baeti ba ka ya atreseng ye ye gantinyana fela go bona goba go "GO SA AGWA - UNDER CONSTRUCTION", go na le kgonagalo ya gore baka se kgone go boela morago. Dikhamphani ta go fana ka ditirelo ta inthanete ke ditsebi teo di ka go fago tlhahlo tshepetong ya ngwadio gomme ba go eleta ka ditaba ka moka teo di amanagole go hloma Web Site ya seprofeenale, ya go kgahlia le go atlega. 

Na nka kgetha Leina le lengwe le le lengwe la Domeine?
Konje uma sibeka i-domain ethi MSS.CO.ZA seyivele ibhaliswe ngabakwa AMedical System Support(Pty) Ltd.@ ngakho-ke sekudingeka ngifune enye i-Domain. 
Na leina le bolelang eng? Gabotsebotse, dihlaka ta dialfabete (A - Z) le dinomoro (0 - 9) le tlami ( - ) di ka omiwa gomme ga di swanela go ba ka godimo ga palo te 30 Leineng la Domeine. Mollwane wa sethekniki ke 256 eupa re beile mollwane wo o ka omago wa palo ya go fihla go 30. Le ge go le bjalo, ka morago ga dilo ka moka, re ka re go bohlokwa go gopola gore Leina la Domeine le omiwa bjalo ka karolo ya URL go tsena go web page ya gago goba bjwalo ka karolo ya atrese ya e-mail. Gore na Leina la Domeine le kgethelwa go ba gona ga Khamphani go Web goba bakeng sa bose fela, go tla dute go omiwa tlhahlo le melao ya go swana. 
A re omieng mohlala o mmotse gape woo o ka omago: Ke rwala maikarabelo kgwebong ya lapa la "Michael Salibas and Sons". Kgwebo e sa le e thoma go oma mengwageng ye mmalwa ye e fetilego gomme e na le dikhastamo te nti kudu. Ke te sephetho sa go ngwadia domeine gomme ke bule web page. Nka ngwadia ka MICHAELSALIBASANDSONS.CO.ZA goba MSS.CO.ZA. Setswantho sa dikarata ta kgwebo ya ka le Mantu a ngwadilwego godimo ga tona a na le ditlhaka te "MSS" te ngwadilwego ka mmala o mmotse o motala gomme go na le mothaladi o mohubedu woo o kitimago magareng ga ditlhaka teo. Ka lebaka lang? Ke gobane e a GOGELA gomme batho ba ka kgona go e GOPOLA. Ke go swana le ka leina la domeine. Go bonolo go le gopola gomme gape go "gogela le go feta" go ba le www.MSS.co.za go na le www.MICHAELSALIBASANDSONS.co.za . 
Ge e le gore domeine ye MSS.CO.ZA e ete e ngwadiitwe gomme e le ya "Medical System Support (Pty) Ltd" ke tla swanela go tla le Leina le lengwe gape la Domeine. 
Na nka lekola bjang go bona gore Leina la Domeine le gona?

Bjale ka gore Leina la Domeine le le lebanego goba le le swanetego le ete le kgethilwe, o eletwa gore o lekole gore le hwetsagala ngwadiong ka go omia WHOIS SERVER yeo e lego go web page ya CO.ZA e lego http://co.za gomme o tlanye Leina la Domeine leo le lebelelwago ka go sepeta konopi ya ENTER. Ge e le gore Leina leo la Domeine le gona, web page e tla hlagia selo se bjalo ka. Dipoelo ta ka fase e tla ba ta Leina la Domeine la "tomjones.co.za" 


The CO.ZA simple whois server
Your query has generated the following reply:- 

Search on tomjones (.co.za)
Match: Zero
    Nothing matched - this should mean that
         the name is safe to use...
		


Ge e le gore, ka hlakoreng le lengwe, Leina la Domeine le tewa ke motho yo mongwe, web page e tla hlagia diphetogo ta go fapana. WHOIS SERVER le yona e tla fana ka Dintlha ta Kgokaganyo bakeng sa Leina leo la Domeine. Dipoelo e tla ba ta Leina la Domeine la "jones.co.za": 


The CO.ZA simple whois server
Your query has generated the following reply:- 

Search on jones (.co.za)
Match: One

		Domain: jones.co.za


		


Na Fomo ya Kgopelo nka e hweta kae? 

Bjale ka gore leina la domeine le ete le kgethilwe gomme le lekotwe go ba gona go ka omiwa, dikgato te di latelago ke go bula FOMO YA KGOPELO. 
Fomo ya Kgopelo e ka hwetwa gape le go web page ya CO.ZA http://co.za.Ye ga se Fomo YA Kgopelo yeo e lego go Online ka gona e swanete go bolokwa go Hard Drive. Se se ka dirwa ka go klika go FILE gomme o ye go SAVE AS ka morago o Kgethe folda (goba Directory ya bohle bao E SEGO ba Windows) moo faele e tla bolokwago gona ge o klika go SAVE. Leina la faele le ka fetolwa eupa go eletwa gore o tlogela leina la faele ka mokgwa woo le lego ka gona. 

Ke dintlha dife teo ke tla di hlokago go tlata Fomo? 

Go hlokagala Dintlha ta go ikgokaganya ta Mong wa Domeine, Molaodi Woo o ka ikgokaganyago le yena, le Bao o ka ikgokaganyago le bona ka thekniki. Dintlha ta kgokaganyo di akareta Diatrese ta Poso, dinomoro ta Mogala, le Diatrese ta E-Mail. Go hlokagala gape le atrese ya E-Mail ya Mokgatlo (goba motho) yoo go tla romelelwa thupamolato wa Ngodio. 
Go na le ditsela te pedi ta motheo ta go ngwadia leina la domeine. Leina la Domeine le ka swarwa ke ISP goba Gosting Company goba Leina le leswa la Domeine le ka omiwa bjalo ka leina la khoutu leo le amango le Leina leo le dutego le le gona la Domeine. 
Ge e le gore Leina la Domeine le tla omiwa ka potlako, gona go eletwa gore o bolele le ye nngwe ya di-ISP goba di-Gosting Company bakeng sa go swara Leina la Domeine. Di-ISP te nti di tla tlata Fomo ya bakeng sa mokgopedi. Ge ISP goba Gosting Company e nyaka gore mokgopedi a tlate Fomo ya Ngwadio, gona mokgopedi o swanete go hweta Dintlha ta Nameserver go twa go ISP gomme a kgonthiie gore Leina la Domeine le tsenywa go di-Nameserver teo go ISP e fanwego ka tona. 
Ge Leina la Domeine le ka bolokwa gore le tle le omiwe nakong ye e tlago, moo go ka fanwa ka leina la khoutu (CNAME) bakeng sa Leina le Leswa la Domeine le maina a mangwe a khoutu a mabedi ka fase ga Leina leo le Leswa la Domeine. CNAME e swanete go ba Leina la Domeine leo le omago. Leina la Domeine ga le a swanela go tewa bjalo ka la Virtual Web Space. Mohlala: geocities.com ke leina la domeine; geocities.com/mike ke Virtual Web Space. 

KURANTA YA MMUO
Kuranta ya Mmuo ya Molawana No. 6290

-

Bolumo. 399
Tshwane, 8 Setemere 1998
No. 19231

-

TSEBIO YA MMUO
BOLAODI BJA MANGWALO A THUTO BJA AFRIKA BORWA

Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa
No. 1127

8 Setemere 1998
MELAWANA KA TLASE GA MOLAO WA BOLAODI BJA MANGWALO A THUTO BJA AFRIKA BORWA, 1995
(MOLAO NO. 58 WA 1995)
Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa bo, ka tlase ga seripa sa 14 sa Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, 1995 (Molao No. 58 wa 1995), ka tumelelo ya Letona la Thuto le kgokagano le Letona la ta Meomo, dirile melawana mo Lenaneong.

LENANEO
TEMANA YA 1: DITLHALOO KA KAKARETO 
1. Ditlhaloo 
TEMANA YA 2: MAKGOTLA A NETEFATO YA BOLENG BJA THUTO LE TLHAHLO 
2. Tumelelo 
3. Dinyakwa ta tumelelo ya Makgotla a Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
4. Lengwalo la bohlatse la tumelelo 
5. Telefato ya tumelelo 
6. Kgogelo morago ya tumelelo 
7. Boleloko bja Makgotla a Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
8. Tebogo ya moomo ya maloko a Makgotla a Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
9. Meomo ya Makgotla a Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
TEMANA YA 3: MELAO YA TSHEPETO LE TEFELO YA MEDIRO YA MAKGOTLA A NETEFATO YA BOLENG BJA THUTO LE TLHAHLO 
10. Tefelo ya mediro ya Makgotla a Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
11. Melao ya tshepeto 
TEMANA YA 4: BAABI BA THUTO LE TLHAHLO 
12. Tumelelo ya baabi 
13. Dinyakwa ta tumelelo ya baabi 
14. Lengwalo la bohlatse la tumelelo ya baabi 
15. telefato ya tumelelo ya baabi 
16. tumelelo ya lebakanyana ya baabi 
17. Kgogelo morago ya tumelelo ya baabi 
TEMANA YA 5: MAKGOTLA A TAOLO 
18. Thwalo ya makgotla a taolo 
19. Mangwalo a thwalo bjalo ka makgotla taolo 
20. Meomo ya makgotla a taolo 
21. Phedio ya thwalo ya makgotla a taolo 
TEMANA YA 6: MAKGOTLA A SEPOROFEENE LE TLHAHLOBO 
22. Kakareto ya kagotla a seporofeene le tlhahlobo ge go bewa maemo, netefatso ya boleng le taolo 
TEMANA YA 7: DITLHALOO TA TOHLE 
23. Tshepto ya kgopelo ya tshekoleswa 
24. Leina le le kopana 
KGOKELETO 
Melawana ya tshepeto ya Makgotla a Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 

TEMANA YA 1
DITLHALOO KA KAKARETO
Ditlhaloo 
1. Mo melaong ye lentu le lengwe le lengwe goba seka teo di filwego tlhaloo mo molaong, di tla tlhaloa seo le, ntle le ge tlhaloo e bontha ka mokgwa wo mongwe - 
"tumelelo" e ra tumelelo, ga nti ya lebaka le iteng , ya motho, lekgotla goba setlhangwa teo di nago le bokgoni bja go dira moomo wo o iteng mo lenaneong la go netefata boleng leo le hlamilwego ke Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa go ya ka Molao; 
"Molao" o ra Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, 1995 (Molao No. 58 wa 1995) 
"molekodi" e ra motho yo a ngwadiitwego ke Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo go ya ka dinyakwa ta lebaka leo teo di beilwego ke Lekgotla la Tlhamo ya Maemo go lekola diphihlelelo ta maemo goba mangwalo a thuto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba, le "molekodi wa lefelo la kgetho" e na le tlhaloo yeo e sepelelanago; 
"ngwadio godimo ga mabaka a iteng" e ra go ngwadiwa ga sehlangwa sa thuto ya ka godimo sa poraebete bjalo ka ge go hlaloitwe ka go Molao wa Thuto ya ka Godimo, 1997 (No.101 wa 1997); 
"lefelo la kgetho" e ra go ba leloko la lefelo la kgetho la mokgatlo leo le kgethilwego goba le filwego moomo goba lekgotla leo le lebiitwego mo melawaneng ye; 
"Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo" e ra lekgotla leo le dumeletwego go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao, leo le nago le maikarabelo a go hlapeta le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo a bosethaba goba mangwalo a thuto, le moomo wo le o filwego mabapi le go hlapeta le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo a bosethaba goba mangwalo a thuto go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao; 
"lefapha" e ra lefapha leo le iteng la thuto leo le omiwago bjalo ka mokgwa wa go beakanya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba; 
"Tekolo" e ra mokgwa wa go netefata gore tshekaseko ya dipoelo teo di hlaloitwego go maemo goba mangwalong a thuto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba di a kgotsofata, di a amogelega e bile di a tshepagala; 
"lekgotla la tekolo" e ra lekgotla leo le kgethetwego go lekola ke Bolaodi; 
"Lekgotla la Maemo la Bosethaba" e ra lekgotla leo le ngwadiitwego go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao, leo le nago le maikarabelo a go hlama maemo goba mangwalo a thuto le tlhahlo, le moomo wo le o filwego mabapi le go ngwadiwa ga maemo a bosethaba goba mangwalo a thuto go ya ka seripa sa 5(1)(b)(i) sa Molao; 
"dipoelo" e ra ditweletwa ta mafelelo ta tsela ya thuto yeo e tseneletego yeo e diragatwago; 
"malebia a magolo" e ra mediro goba malebia ka gare ga lefapha teo mokgatlo goba lekgotla di thollelago matla a tona go tona; 
"lekgotla la seporofeene" e ra lekgotla la semmuo leo le ngwadiitwego bjalo go ya ka molaohlangwa wa mabapi le makgotla a bjalo, goba lekgotla la boithaopo leo le dirago meomo yeo e hlaloitwego go molaohlangwa wa makgotla ao efela le se la ngwadiwa bjalo; 
"moabi" e ra lekgotla leo le abago diporokerama ta thuto teo di bopago maemo goba mangwalong a thuto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba, go di laola le go di sekaseka; 
"netefato ya boleng" e ra tsela ya go netefata gore maemo a bokgoni ao a beilwego a a fihlelelwa; 
"tekolo ya boleng" e ra tsela ya go lekola dithupo teo di bonthago gore maemo a bokgoni ao a beilwego a a fihlelelwa; 
"lenaneo la taolo ya boleng" e ra ditsela teo di kopoantwego teo di omiwago go netefata gore maemo a bokgoni ao a beilwego a a fihlelelwa; 
"maemo ao ngwadiitwego" e ra maemo goba mangwalo a thuto ao a ngwadiitwego go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba; 
"lefapha" e ra sekgao seo se arotwego sa leago, kgwebo goba mediro ya thuto yeo e diriwago go hlaloa mellwane ya Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo; 
"Lekgotla la Tlhamo ya Maemo" e ra lekgotla leo le ngwadiitwego go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao, leo le nago le maikarabelo a go hlama maemo goba mangwalo a thuto le tlhahlo, le moomo wo le o filwego mabapi le go ngwadiwa ga maemo a bosethaba goba mangwalo a thuto go ya ka seripa sa 5(1)(b)(i) sa Molao; 

TEMANA YA 2
MAKGOTLA A NETEFATO YA BOLENG BJA THUTO LE TLHAHLO
Tumelelo 
2. (1) Makgotla a Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo a tla fiwa tumelelo go lefapha le lengwe le le lengwe ke Bolaodi go hlapeta le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo a bosethaba goba mangwalo a thuto, le moomo wo le o filwego mabapi le go hlapeta le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo a bosethaba goba mangwalo a thuto go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao. 
Mo lefapheng leo e lego gore ga go Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le dumeletwego goba mo e lego gore Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le palelwa ke go diragata maikarabelo a lona, le mo e lego gore Bolaodi bo tla bona go hlokagala, Bolaodi bo tla tea Moomo le maikarabelo teo mehleng di fiwago Lekgotla leo la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo. 
Mokgatlo goba sehlopha sa mekgatlo teo di nyakago tumelelo bjalo ka Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo di tla hlangwa go le lengwe la mafapha ao a latelago: 
a. Lefapha la leago; goba 
b. Lefapha la ekonomi; goba 
c. Lefapha la sekgao sa lenaneo la thuto le tlhahlo. 
Dinyakwa ta tumelelo ya Makgotla a Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
3. (1) Mokgatlo goba sehlopha sa mekgatlo teo di emelago lefapha leo le akanywago ka go molawana 2(3), leo le kgotsofatago dinyakwa ta tumelelo bjalo ka Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le bonthwago ka go molawana wa (2), o ka kgopela go Bolaodi go dumelelwa bjalo ka Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo. 
(2) Mokgatlo wo mo bjalo o tla bontha gore - 
a. go na le tlhokego ya Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo go ka hlangwa lefapheng leo o nyakago go oma go lona; 
b. o na le malebia le edi ya go ditiro ta yona ta go netefata boleng teo di itshetlegilego godimo ga thomiano le maikemieto a lefapha leo le kgethilwego; 
c. ga wa boeleta meomo goba diripa ta meomo ta Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le etego le le gona, ntle le ge Bolaodi bo bona gore poeleto yeo e a hlokagala; 
d. o na le bokgoni bja go ka diragata meomo yeo e o filwego ke Bolaodi; 
e. o na le methopo yeo e lekanego go kgona go oma lebaka leo e le dumeletwego; 
f. o na le lenaneo le hlwahlwa la bolaodi leo le tsenyeletago mme le sa beelwa mapheko a - 
i. molaotshepeto wa bolaodi bjo hlwahlwa wo o hlaloago boleng bjo Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo e kganyogago go bo fihlelela; 
ii. tshepeto ye hlwahlwa ya bolaodi yeo e kgonthago Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo go diragata melaotshepeto ya yona ya bolaodi bja boleng yeo le e beilego; le 
iii. go etela gape mekgwa yeo e netefatago gore melaotshepeto ya bolaodi bja boleng le tshepeto to di hlaloitwego di a diriwa mme di dula di le mohola.
g. moomo wa netefato ya boleng wa ka ntle o ka thokwana mme o ikemela ka noi go twa go meomo ya kabelo ya thuto le tlhahlo; 
h. Mabapi le moomo wa netefato ya boleng, e na le boemedi bja bateakarolo maemong a go tea diphetho, boemedi bjo bo tlago netefata gore go ba le maikarabelo go sethaba le thomo ya pepeneneng; le 
i. mediro ya lona e tla godia maikemieto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba. 
(3) Mokgatlo wo o nyakago tumelelo bjalo ka Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo o tla dumela ka go ngwala - 
a. tokelo ya Bolaodi go tlhahloba ka nako ye nngwe le ye nngwe mediro ya Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le go lebelela melaotshepeto ya bolaodi bja boleng ka leswa; 
b. tokelo ya Bolaodi go fahloa go teo di lego mabapi le mediro ya Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo; le 
c. tokelo ya maloko a Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo go itebanya la Bolaodi thwii mererong yeo e amago mohola wa Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, ge e le gore magato ao a kweiagalago go rarolla ditaba teo a terwe maemong a Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo. 
Lengwalo la tumelelo 
4. (1) Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le lengwe le le lengwe, le tla fiwa lengwalo la bohlatse la tumelelo ke Bolaodi. 
(2) Lengwalo la bohlatse la tumelelo le tla bontha maemo a iteng goba mangwalo a thuto ao go wona go filwego tumelelo: Ge e le gore maemo ao le mangwalo a thuto di tla ba ka gare ga legora la malebia a magolo a Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo ntle le ge tumelelo e telefaditwe go ya ka molao wa 5. 
(3) Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le lengwe le le lengwe leo le filwego tumelelo, le tla re, kgweding ya mathomo ya ngwaga wa boraro wa go fiwa tumemlelo, le morago ga ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa boraro, la fana ka pego go Bolaodi yeo e hlaloago gore ke ka mabaka a fe ao le swanetego go twela pele ka go omia tumelelo, mme le tla bontha dipoelo teo Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le di fihleletego lebakeng la mengwaga ye mebedi yeo e fetilego. 
Telefato ya tumelelo 
5. (1) Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le nyakago telefato go akareta maemo goba mangwalo a thuto, teo di sa tewago ke Bolaodi go ba ka gare ga malebia a magolo, le tla dira kgopelo yeo go Bolaodi, le bontha bokgoni bja lona go ka fihlelela dinyakwa ta tumelelo ye bjalo go ya ka molawana wa 3(1) le (2). 
(2) Ge telefato e dumelelwa, lengwalo la bohlatse le tla telefatwa go hlaloa seo. 
Go gogela tumelelo morago 
6. Tumelelo ya Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo e ka gogelwa morago, ge e le gore go ya ka kakanyo ya Bolaodi, le palelwa ke go diragata meomo ya lona ka tshwanelo. 
Boleloko bja Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
7. Maloko a Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo e tla ba maloko a mokgatlo goba sehlopha sa mekgatlo yeo e dumeletwego bjalo ka Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, bao ba kgethilwego lekgotleng leo ke mokgatlo woo goba sehlopha seo sa mekgatlo teo di fihlelelago dinyakwa ta molawana wa 3(2). 
Go tlogela modiro ga maloko a Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
8. Modulasetulo goba leloko le lengwe le le lengwe la Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo bao go boletwego ka bona go molawana wa 7 ba tla leboga moomo ge - 
a. dithoto ta gagwe di terwe goba ge a loba go bao a ba kolotago; 
b. e le gore okiwa bjalo ka motho yo a fokolago hlaloganyong go ya ka molao; 
c. e le gore ga a be gona dikopanong te tharo ta go latelana ta Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo ntle le tumelelo go twa go Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo; 
d. o tlogela moomo ka go fa tsebio ka go ngwala go Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo; 
e. nakong ya gagwe moomong, o ile a hwetwa molato mme a ahlolelwa kgolego ntle le tefio; goba 
f. ka kgopolo ya Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo o palelwa ke go diragata meomo ya gagwe ka boikarabelo.
Meomo ya Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
9. (1) Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le tla - 
a. fa tumelelo go baabi ba maemo a iteng goba mangwalo a thuto a iteng bao ba ngwadiitwego go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba; 
b. odia boleng magareng ga baabi ba lefelo la kgetho; 
c. hlapeta boabi bja baabi; 
d. go lekola tshenko le tshepeto ya taolo magareng ga baabi ba lefelo la kgetho 
e. ngwadia balekodi bao ba kgethilwego go lekola maemo ao a upilwego ao a ngwadiitwego goba mangwalo a thuto go ya ka dinyakwa teo di beetwego seo; 
f. rwala maikarabelo a go fana ka mangwalo a thuto a lefelo la khetho la barutwana; 
g. omiana mmogo le makgotla a maleba goba makgotla ao a kgethilwego go lekola Makgotla a Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, go akaretwa, fela go sa thibelwa go lekola netefato ya boleng bja maemong ao a upilwego goba mangwalo a thuto ao Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le dumeletwego go wona, le tee goba a mabedi. 
h. dira dithuumeto go Makgotla a Bosethaba a Maemo gore maemo a maswa goba mangwalo a thuto a dumelelwe, goba diphetogo go maemo ao a lego gona goba mangwalo a thuto go Makgotla a Bosethaba a Maemo gore a dumelelwe; 
i. go omia tshedimoo-palo (data-base) yeo e dumelelegago go Bolaodi; 
j. Hlagia dipego go Bolaodi go ya ka dinyakwa ta Boalodi, le 
k. go diragata meomo yeo nako le nako le tlago e fiwa ke Bolaodi 
(2) Ge le diragata meomo ya lona Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo - 
a. le tla sepela ka melawana ya 2 go fihla go 12 ya Melawana ya Makgotla a Bosethaba a Maemo (R452 wa 28 Mathe 1998, Kuranta ya mmuo Nomoro 18787); 
b. le ka fa meomo yeo e kgethilwego yeo e bolelwago go molawana wa (1) go baabi ba lefelo la kgetho goba lekgotla le lengwe ka tumelelo ya Bolaodi, fela ba ka se fetete maikarabelo a bona go Bolaodi; le 
c. ge e le gore go netefaditwe ka tlase ga Molao wo mongwe wa Palamente go bua lenaneo le tee leo le laolwago la baabi ba mangwalo ao a fapanago a thuto, le tla fa moomo wa go ngwadia balekodi, bao go boletwego ka bona go molawana wa (1)(6) go baabi ba lona ge e le gore lenaneo la bona la bolaodi bja boleng le akareta go lekola moomo wo mme Boalodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa bo a tsebiwa. 

TEMANA YA 3
MELAO YA TSHEPETO LE TEFELO YA MEDIRO YA LEKGOTLA LA NETEFATO YA BOLENG BJA THUTO LE TLHAHLO
Tefelo ya mediro ya Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
10. (1) Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le nyakago go dira kwano le Bolaodi ka ga ditatofato teo di swanetego go bewa goba go phumulwa ka tlase ga matla ao a filwego Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo ke Bolaodi, le tla hlagia lengwalo la peakanyo ya kgwebo leo le bonthago maikemieto a diphihlelelo mo nakong ya tshenko leswa yeo e bago mengwaga ye meraro, yeo e tla akaretago tekatekanyeto ya dithelete.
(2) Lengwalo la peakanyo ya kgwebo leo go boletwego ka lona go molawana wa (1) le tla bontha ditatofato teo di akanywago go bewa goba go phumulwa le ditlamorago ta dikakanyo teo go maikemieto a diphihlelelo ta Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba go lebiitwe kudu go phihlelelo ya, le tshepeto le twelopele ka gare ga thuto, tlhahlo le tsela ya thutelamoomo. 
Melao wa tshepeto 
11. Lekgotla le lengwe le le lengwe la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le tla, ge le oma, buwa ke melao ya lona ya tshepeto yeo e tla latelago melaothupeto yeo e lego ka gare ga Kgokeleto mabapi le Melawana ye. 

TEMAN YA 4
BAABI BA THUTO LE TLAHHLO
Go fiwa tumelelo ya baabi 
12. Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ka re ka kgopelo, la dumelela bjalo ka moabi, lekgotla leo le fihlelelago dinyakwa teo go boletwego ka tona go molawana wa 13. 
 Dinyakwa ta tumelelo ya baabi 
13. Lekgotla le ka dumelelwa bjalo ka moabi ke Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo selebiasegolo sa lona se sepelelanago le sa moabi: Ge e le gore lekgotla leo le nyakago tumelelo -
a. le ngwadiitwe bjalo ka moabi go ya ka molao wo o diriwago nakong ya kgopelo ya tumelelo; 
b. le na le lenaneo la taolo ya boleng leo le akaretago, fela le sa beelwa legora go -
i. melaotshepeto ya taolo ya boleng yeo e hlaloago seo moabi a nyakago go se fihlelela; 
ii. ditshepeto ta taolo ya boleng teo di kgonthago moabi go diragata melaotshepeto yeo e hlaloitwego ya taolo ya boleng; goba 
iii. senka leswa mekgwa yeo e netefatago gore melaotshepeto le mekgwa ya taolo ya boleng di a diragatwa e bile di dula di etwa mohola;
c. le kgona go tweleta, go tlia thuo le go tlhahloba diporokerama ta thuto teo mafelelong e lego ta maemo a itego ao a ngwadiitwego goba mangwalo a thuto; 
d. le na le -
i. methopo yeo e nyakegago ya matlotlo, bolaodi le dithoto; 
ii. melaotshepeto le mekgwa ya go kgetha baomi, kgodio le twetopele; 
iii. melaotshepeto le mekgwa ya go dumelela baithuti, tlhahlo le mananeo a thekgo; 
iv. melaotshepeto le mekgwa ya go laola go dikgao ta go ithuta ka tiragato lefelong la moomo go ba ntle le moomo; 
v. melaotshepeto le mekgwa ya go laola tekolo; 
vi. ditsela teo di nyakegago ta go fana ka pego; le 
vii. bokgoni bja go fihlelela dipuno teo di nyakegago, go omiwa methopo yeo e lego gona le tshepeto yeo e dumelelwago ke Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo go tweleta go tweleta, go tlia thuo le go tlhahloba diporokerama ta thuto teo mafelelong e lego ta maemo a itego ao a ngwadiitwego goba mangwalo a thuto teo di bolelwago go temana ya )c); le
c. ga le eo la fiwa tumelelo ke, goba a kgopela tumelelo go Lekgotla le lengwe la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le boletwego go molawana wa 2.
Lengwalo la bohlatse la tumelelo bjalo ka moabi 
14. (1) Moabi yo mongwe le yo mongwe yo a ngwadiitwego o tla, ge a dumeletwe, fiwa lengwalo la bohlatse la tumelelo ke ke Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo lebanego mme le tla hlatselwa ke Bolaodi mme le tla hlaloa -
a. gore ke moabi wa lefelo la kgetho wa ke Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo; le 
b. maemo goba mangwalo a thuto ao a fiwago tumelelo.
(2) Moabi yo mongwe le yo mongwe yo a dumeletwego o tla re, mo kgweding ya methomo ya ngwaga wa bohlano wa tumelelo le ye mehlano ya go latela, ya fana ka pego go Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le amegago a bontha mabaka ao ka wona a swanetego go twela pele ka tumelelo, mme a bontha le dipoelo teo a di fihleletego nakong ya mengwaga ye mene yeo e fetilego. 
Telefato ya tumelelo ya baabi 
15. (1) Moabi yo a dumeletwego yo a kganyogago telefao ya tumelelo go akareta maemo goba mangwalo a thuto, teo di sa tewago ke Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le mo filego tumelelo go ba ka gare ga malebia a magolo a gagwe, le tla dira kgopelo mabapi le seo go Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le mo filego tumelelo, le bontha bokgoni bja lona go ka fihlelela dinyakwa ta telefato ya tumelelo yeo. 
(2) Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo moabi yoo a hweditego tumelelo go lona, le tla, ga mmogo le Bolaodi, beakanya telefato ya tumelelo ye bjalo, bjalo ka ge e kgopetwe ka tsela ya Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo ya malebia a magolo go maemo goba mangwalo a thuto ao kgopelo e dirilwego mabapi le wona: Ge e le gore- 
a. dinyakwa ta tumelelo yeo, yeo e boletwego go molawana wa 13(1) di a fihlelelwa; 
b. balekodi bao ba ingwadiitego le Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo moabi a filwego tumelelo ke lona ba lekola maemo goba mangwalo a thuto ao a ngwadiitwego ao kgopelo ya telefato e lego mabapi le wona; goba 
c. balekodi bao ba ingwadiitego le Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo malebiakgolo e lego maemo goba mangwalo a thuto ao kgopelo ya telefato e lego mabapi le wona, ba dira ditekolo.
(3) Bolaodi, ka theriano le Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo ka edi ya pele yeo e umakilwego sekamolawaneng (2) le tla netefata gore selekanyo sa go tumelelo seo se umakilwego ka molawaneng wa bo 13 wa maemo yeo e rilego goba mangwalo a thuto di a kgotsofatwa. 
(4) Lekgotla la Netefato Boleng bjaThuto le Tlhahlo leo go lona moabi a dirago kgopelo ya katoloo ya tumelelo le tla no dula e le Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo wa edi ya pele go moabi woo morago ga go fiwa katoloo ya tumelelo. 
(5) Ge katoloo e filwe, setifikeiti sa tumelelo se tla saenwa bjalo ka ge go umakilwe ka molawaneng wa bo 14(1)(b). 
Tumelelo ya baabi ya nakwana 
16. (1) Ge Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo go lona kgopelo ya tumelelo e dirwago, le bona gore moabi yoo a ngwadiitwego goba moabi yoo a nyakago ngwadio go ya ka mabaka ga a kgotsofate dilekanyo kamoka ta tumelelo, gona Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ka no fa moabi yo bjalo tumelelo ya nakwana lebaka la nako leo go kwanwego ka lona, leo le sa fetego mengwaga ye mebedi, leo ka lona a tla tsenelago lenaneo la twetopele leo le dumelwago ke Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le diretwego go kgontha dilekanyo ta tumelelo teo di nyakegago: Ge e le gore, ka pono ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo dikgahlego ta moithuti di ireleditswe ka nako ya go tsenywa ga lenaneo la twetopele. 
(2) Moabi yo mongwe le yo mongwe, ge a fiwa tumelelo ya nakwana, o tla fiwa setifikeiti sa tumelelo ya nakwana ke Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo, gomme setifikeiti seo se tla saenwa ke Bolaodi, gomme se tla bolela - 
a. Gore ke karolo ya baabi bao ba dumeletwego ke Lekgotla la Maswanedi la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo; 
b. Maemo goba mangwalo a thuto ao a fiwago tumelelo ya nakwana; le 
c. matati ao ka wona tumelelo ya nakwana e tla thomago le go fela.
Phedio ya tumelelo ya baabi 
17. (1) Tumelelo ya moabi e ka no fediwa, ge e le gore, ka pono ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo a ingwadiitego le lona, yeo e saenilwego ke Bolaodi, ga a kgone go phetha mediro ya gagwe ka go kgotsofata. 
(2) Moabi a ka no kgopela gore tumelelo ya gagwe ya maemo le mangwalo a thuto ao a rilego di fediwe. 

KGAOLO YA BO 5
MEKGATLO YA GO LEKOLA
Go bewa ga mekgatlo ya go lekola 
18. Ge Bolaodi bo ka bona go hlokega, bo tla kgetha mokgatlo wa go lekola: ge fela e le gore o- 
a. kgotsofata dinyakwa ta tlaleleto ta Lekgotla leo le Hlamago Maemo la maswanedi leo le iinyeditwego Lekgotla la lona la Maemo a Bosethaba go ya ka molawana 24(1) wa Melawana ya Lekgotla la Maemo la Bosethaba, 1998 (R. 452 wa di 28 ta Mathe 1998, Kuranta ya Mmuo ya No. ya bo 18787), gape o dumeletwe ke Bolaodi; 
b. ka no dira modiro wa go lekola ka tsela yeo e netefatago gore tekanyeto ya bofelo yeo e hlaloitwego maemo le mangwalo thuto a tokafete, ke ya kgonthe ebile e a tshepega, le 
c. na le kemedi ya bokgathatema tekanyetong ya go dira diphetho, yeo e bonthago dikgahlego ta bao ba holegago le bao ba nago le kgahlego ya thwii ditiragalong ta mokgatlo wa tekolo. 
Mangwalo a go bewa bjalo ka mekgatlo ya tekolo 
19. (1) Bolaodi bo ka no kgetha mokgatlo wa tekolo goba mekgatlo ya tekolo lebaka la nako le ka maemo le mangwalo a dithuto teo e di teago gore di a hlokega go netefata go dirwa ga mediro ya tekolo. 
(2) Bolaodi bo tla fa mokgatlo wo mongwe le wo mongwe woo o beilwego go dira bjalo lengwalo la go kgethwa leo le hlaloago tati le sebaka sa go bewa le maemo goba mangwalo a thuto teo di nyakegago go lekola. 
Mediro ya mekgatlo ya go lekola 
20. Mekgatlo ya go lekola e tla - 
a. ge e le gore diphetho ta tekanyeto mabapi le maemo le mangwalo a thuto teo di rilego teo di dirilwego ke o tee goba ye menti ya Mekgatlo ya Netefato ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo di tokafete, ke ta nnete ebile di a tshepega go ya ka dipoelo teo di hlaloitwego ka maemong le mangwalong a thuto ao, 
b. dira ditshiinyo go Bolaodi mabapi le - 
i. dikaonafato teo di nyakegago go omeng ga Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo; 
ii. tumelelo ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo; 
iii. diphetolo ta maemo le mangwalo a thuto teo di yo teelwago hlogong ke Makgotla a Maemo a Bosethaba; 
iv. dintlha teo dingwe teo di ka no bolelwago ke Bolaodi nako le nako, le 
c. go dira meomo ye mengwe ya tekolo yeo e ka no phethwago ke Bolaodi nako le nako.
Phedio ya go bewa ga mekgatlo ya tekolo 
21. (1) Go bewa ga mekgatlo ya tekolo go tla fela ka nako le tati teo di beilwego ka lengwalong la moomo, ge fela e le gore go bonthitwe ka mokgwa wo mongwe ka go ngwalwa fase ke Mokgatlo. 
(2) Go bewa ga Mokgatlo wa go lekola go ka no fediwa ge e le gore, ka pono ya Lekgotla la go Hlama Memo la Bosethaba, go saenile Bolaodi, o palelwa ke go phethagata meomo ya wona go kgotsofata. 

KGAOLO YA BO 6
MEKGATLO YA PROFEENALE LE YA GO TLHAHLOBA
 Go tsenywa ga mekgatlo ya profeenale le mekgatlo ya go tlhahloba ge go bewa maemo, netefato ya boleng le tekolo 
22. Mekgatlo ya profeenale le mekgatlo ya go tlhahloba e ka no dira kgopelo ya- 
a. temogo goba boleloko bja Lekgotla la go Hlama Maemo bjalo ke ge go umakilwe ka molawaneng wa bo 20 goba wa bo 22 (1) wa Melawana ya Mekgatlo ya Maemo ya Bosethaba,1998 (R.452 wa di 28 ta Mathe 1998, kuranta ya Mmuo ya No. ya bo 18787); 
b. go dumelelwa bjalo ka Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo bjalo ka ge go umakilwe ka molawaneng wa bo 2; le 
c. go bewa bjalo ka mokgatlo wa go lekola bjalo ka ge go umakilwe ka molawaneng wa bo 18. 

KGAOLO YA BO 7
DITAELO TA DINGWE
Tshepeto ya boipileto 
23. (1) Mokgatlo woo o nyakago go dira boipileto kgahlanong le sephetho sa mokgatlo woo o umakilwego ka melawaneng ya bo 2 le 12 o tla fa Bolaodi tsenyo yeo e ngwadilwego fase ka taba yeo mmogo le mabaka a go dira boipileto lebakeng la dikgwedi te tharo ta alemanaka. 
(2) Ge Bolaodi bo ka swara boipileto kgahlanong le sephetho sa mokgatlo woo o umakilwego ka melawaneng ya bo 2 le 12, mokgatlo woo o tla - 
a. fetola sephetho 
b. rekhota phetolo ye bjalo ka ditokumeteng kamoka ta maswanedi moo sephetho sa pele se rekhotilwego 
c. dira dipheto teo di hlokegago ka ditokumenteng kamoka ta maswanedi; le go ntha dingwalwa teo di boeleditwego ta ditokumente kamoka ta maswanedi.
Thaetlele ye kopana 
24. Melawana ye e tla bitwa Melawana ya Mekgatlo ya Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, 1998 

 KGOMAGANYO
METHALOHLALI YA MELAO YA TSHEPEDIO YA THUTO LE TLHAHLO LE MAKGOTLA A NETEFATO YA BOLENG BJA THUTO LE TLHAHLO
DIHLALOO
1. Ka methalohlahling ye, ntle le ge go boletwe ka mokgwa wo mongwe; 
"Modulasetulo" o upa Modulasetulo wa Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo;
"Komiti" e upa komiti ye nngwe le ye ngwe ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo;
"Komiti Phethii" e hlaloa komiti yeo e hlomilwego go dira meomo ye mengwe yeo e e laetwego legatong la Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo;
"leloko"le upa leloko la Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo;
"Tharollo" e upa sephetho sa Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo;
"Mongwaledi" o upa leloko la Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo leo le filwego modiro wo.
MALOKO A LEKGOTLA LA NETEFATO BOLENG BJA THUTO LE TLHAHLO
2. Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo, ka mabaka a moomo wa boleng le netefato, le tla ba le Modulasetulo, Motlata Modulasetulo, Mongwaledi le maloko a mangwe ao a beilwego ke Bolaodi, go ya ka senyakwa sa gore modulasetulo o tla kgethwa pele ke maloko a Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo, go twa gare ga maloko a bona goba go twa mothopong wo mongwe. 
BAHLANKEDI BA BAPRESIDENTE
3. Modulasetulo wa Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo o tla ba mopresidente dikopanong ta Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Ge Modulasetulo a se gona kopanong efe goba efe, Motlata Modulasetulo e tla ba yena presidente. Ge bobedi ba bona ba sego, maloko ao a lego gona a ka no kgetha gare ga bona modulasetulo wa kopano yeo. 
DIKOPANO TA MOKGATLO WA NETEFATO YA BOLENG BJA THUTO LE TLHAHLO
4. Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo le tla kopano mafelong le ka dinako teo di tla phethwago ka go tewa Sephetho nako le nako.
5. Dikopano teo di kgethegilego di ka no bitwa go ya ka pono ya Modulasetulo, goba ka kgopelo yeo e thekgilwego ya maloko ao a sego ka fase ga tee tharong, gomme kopano yeo e tla swarelwa lefelong le ka nako yeo e phethwago ke Mongwaledi, ka pela ka moo go kgonegago morago ga go humana kgopelo ye bjalo.
6. Modulasetulo, morago ga go reria Komiti Phethii o tla ba le tokelo ya go bueta morago kopano efe goba efe ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo ge kgwebo yeo e lego lenaneong e bonala e sa hloke gore go bitwe kopano ye bjalo, ka kgopelo ya gore maloko a eletwe ka puetso morago ye bjalo bonyane beke ye tee pele tati leo Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo le yo kopanago ka lona, le kgopelo ye nngwe ya gore dikopano di seke ta fediwa goba ta buetwa morago ka baka la mabaka ao a arabelwago goba dilo teo di sego taolong ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo ntle le ge peditharong ya maloko e dumete se.
7. Motho yo mongwe le yo mongwe yoo go nyakegago gore a be gona ka mabaka a kgwebo a ka no mengwa ke Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo
8. go tsenela kopano efe goba efe ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo.
9. Ditokumente kamoka teo di rometwego malokong di tla swaiwa ka tsela yeo e swanelanago le tlhago le maemo a dikagare, ka kweio ya gore go bohlokwa go maloko go netefata gore ditokumente te bjalo di ahlaahlwa go ya ka moo di swailwego. 
TSEBIO YA DIKOPANO 
9. Tsebio ya kopano efe goba efe ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo yeo e tla tsenyago ka gare lenaneo la dintlha teo di yo teelwago hlogong, e tla romelwa ke Mongwaledi go leloko le lengwe le le lengwe le batho ba bangwe bao ba nyakegago gore ba tsenele kopano bonyane matati a 14 pele ga tati leo le beilwego la kopano atereseng yeo e ngwadiitwego go Mongwaledi: Ge fela e le gore lebakeng la dikopano teo di kgethegilego tsebio ye bjalo ye kopana bjalo ka ge go phethile Modulasetulo, empa e sego ka fase ga matati a mararo, e ka fiwa.
10. Go se humane tsebio efe goba efe, yeo e romelwago atereseng yeo e ngwadiitwego ya leloko lefe goba lefe, e ka se ame goba ya dira gore ditshepedio ta kopano efe goba efe di se be bohlokwa. 
REJISTARA YA GO TSENELA KOPANO 
11. Leloko le lengwe le le lengwe leo le lego gona kopanong ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo le tla saena registara ya go ba gona yeo e tlka bago gona ka lebaka leo. 
KHORAMO 
12. Halofo ye nngwe ya maloko, go sa tsenywe Modulasetulo, e tla bopa khoramo dikopanong kamoka teo di tlwaelegilego ta Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Dikopanong teo di kgethegilego tee tharong ya maloko a Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo, go sa balwe Modulasetulo e tla bopa khoramo.
13. ge palo ya maloko ao a lego gona ka nako le lefelo leo le beetwego kopano e sa lekana go bopa khoramo, kopano e tla twelapele, ge fela e le gore diphetho dife goba dife teo di tewago di tla tewa gore ke diphetho kakanywa gomme di tla fiwa Mokgatlo wa Netefato ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo gore di rerwe go ya pele pele ga ge di ka tlhomamiwa. 
DITAODIO TA BA PHATLALATO YA DITABA 
14. Moo go bonwago go hlokega go ntha taodio ya ba phatlalato ya ditaba mabapi le dintlha teo di amanago le ditiragalo le dikopano ta Mokgatlo wa Netefato ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo, di tla nthwa ke Modulasetulo wa Mokgatlo wa Netefato ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo ka kwano ya Modulasetulo wa Bolaodi. 
METSOTSO 
15. Metsotso ya kopano ye nngwe le ye nngwe e tla kgoboketwa le go iwa gore e tiietswe kopanong yeo e latelago. Mongwaledi o tla phatlalata metsotso go maloko ka nako ye tee le tsebio ya go swara kopano yeo e latelago.
16. Metsotso e ka se bonthe ditshepedio ta kopano ka moo di boletwego ka gona, empa e tla ba kakareto ya tona, Diphetho le ditiragalo teo di nyakegago, ka kgontho ya gore leloko le lengwe le le lengwe le tla ba le tokelo ya go kgopela gore pono ya lona e bonthwe ka metsotsong. 
DINGANGIANIO TA MOKGATLO WA NETEFATO YA BOLENG YA THUTO LE TLHAHLO LE GO BOUTA 
17. Ka tshepediong ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo melao yeo e tlwaelegilego ya ngangiano e tla omiwa.
18. Go tea diphetho go tla ba ka kwano ge fela e le gore moo go se nago kwano go tla boutwa. Moo go bouta go bonwago go hlokega go tla ba ka go emia matsogo ka ntle le ge leloko lefe goba lefe le kgopela baloto (go bouta ka go swaya), moo go tla swarwago baloto ya sephiring.
19. Ge Modulasetulo e le yena MoPresidente a ka se be le boutu ya boikgethelo empa e tla ba ya go ruma.
20. Ge Modulasetulo a se go, mothuamodulasetulo (le ge e ka ba Motlatamodulasetulo go wo mongwe) a ka se be le boutu ya go ruma, empa ya maikemieto.
21. Go bohlokwa go leloko la Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo go bega kgahlego ye nngwe le ye nngwe yeo e amanago le dithelete ka tsela yeo Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ngangianego ka yona, le go kgopela gore a se be goba ngangianong yeo: Ge fela leloko le bjalo le tla lokollwa ge sephetho ka taba ye bjalo se dirwa ke Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo.
22. Poloko bjalo ka ge go kgonthitwe ka melawaneng ye sephetho sa maloko a manti ao a lego gona kopanong ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo e tla ba sephetho sa Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Dipono ta ba mmalwa di ka no rekhotwa ka kgopelo ya maloko a bjalo.
23. Go se na taba le ditaeto ta melawana ye, ge taba ye nngwe le ye nngwe e eba gona gare ga dikopano teo di tlwaelegilego yeo e nyakago sephetho sa Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo le yeo ka go ya ka pono ya Modulasetulo e ka se senyetwego nako go fihla kopano ye nngwe yeo e tlwaelegilego ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo, Modulasetulo a ka dumelela Mongwaledi go lokia le go romela ka poso yeo e ngwadiitwego goba khoria, go leloko le lengwe le le lengwe tsebio yeo e bonthago taba yeo go bolelwago ka yona le go nyaka boutu ya poso yeo ka yona sephetho se tla dirwago. Tsebio e tla bolela gabotsebotse sebaka seo ka sona boutu ya poso e ka tsenywago, seo e ka se bego ka fase ga matati a 10 go tloga ka letati la go romelwa ga tsebio. Sephetho sa bonti bja Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo se tla tewa e le sephetho sa Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Poelo ya baloto ye nngwe le ye ngwe e tla tsebiwa kopanong yeo e latelago ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo. 
GO HLONGWA GA KOMITI PHETHII 
24. Komiti phethii e tla bopwa ka botlalo ke maloko gomme e tla kgethwa ke wona. E tla ba le Modulasetulo le palo ye nnngwe ya maloko yeo e phethilego le go kgethwa ke Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo: Ge fela e le gore - 
a. Komiti Phethii ye bjalo, go ya ka ditaelo ta Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo, e tla sepeta ditaba ta Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo gare ga dikopano: Ge fela e le gore diphetho kamoka tseo di amanago le ditaba ta molaotshepeto e tla ba tokelo ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo; 
b. Modulasetulo, goba ge Modulasetulo a se go, Motlatamodulasetulo yoo a kgethilwego ke maloko e tla ba Mopresidente dikopanong kamoka ta Lekgotla Phethii; 
c. Modulasetulo o tla bega ka moomo wa Komiti Phethii kopanong ye nngwe le ye nngwe yeo e tlwaelegilego ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo; le 
d. Khoramo ya Komiti Phethii e tla ba le Modulasetulo le halofo ye tee ya maloko a komiti yeo. 
KAROLO YA MONGWALEDI 
25. Moomo wa bongwaledi woo o lego bohlokwa papalong ya meomo ya Mokgatlo wa Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo, e tla dirwa go ya ka ditaelo ta modulasetulo wa Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo, ke Mongwaledi.
26. Karolo ya Mongwaledi ke go thua Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo ka - 
a. go dira modiro wa bongwaledi; 
b. go eleta ka ditaba ta taolo; 
c. tirelo ya taolo yeo e kgonthago; 
d. thuo ka go laola diproteke; le 
e. go dira mediro ye mengwe yeo Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ka e nyakago nako le nako. 
TOKISO YA MELAO
27. Melao ye e ka no oketwa goba ya fetolwa kopanong efe goba efe ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo ka tumelo ya Bolaodi, fela ka bonti bja maloko ao a lego gona, ge fela ditokio te bjalo di bopa ntlha yeo e rilego lenaneong, sengwalwa sa gona se sepeditwe gare ga maloko le ge fela e sego ka fase ga halofo ya maloko a lona a le gona kopanong. 
TEKOLOLESWA YA DIPHETHO TA LEKGOTLA LA NETEFATO YA BOLENG BJA THUTO LE TLHAHLO
28. Sephetho se sengwe le se sengwe seo se terwego kopanong ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo se tla abelwa nomoro yeo e swango e le tee ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo gomme se bonwa e le sephetho Mokgatlo wa Netefato ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo. Leloko leo le nyakago gore sephetho se lekolwe leswa le nyakega gore le tlie tsebio yeo e ngwadilwego fase ya senyakwa se bjalo ka mabaka ao a tletego a tekololeswa yeo e rategago go Mongwaledi bonyane matati a 14 pele ga kopano ya Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Ge Lekgotla la Netefato Boleng bja Thuto le Tlhahlo le ka fetola sephetho, phetolo ye bjalo e tla ngwalwa ka metsotsong ya kopano, diphetogo teo di hlokegago ta ditokumente di tla dirwa gomme dingwalwa teo di boeleditwego di tla nthwa. 



TWATI YA HIV/AIDS
TSHOGANETO
LEFAPHA LA THUTO
DINTLHAKGOLO GO BARUTII
MATSENO
MOLAETA GO TWAGO TONAKGOLO YA TA THUTO
1. Twati ya HIV/AIDS: ditlha te swaregago 1
2. Melaetakgolo e seswai (8) mabapi lego thibela 
twati ya HIV 5
3. Dipotio teo Barutii ba di botiago 
Mabapi le thuto ya ta thobalano 7
4. Go thibela phatlalato ya bolweti dikolong9 
5. Go aga lefelo le kgonthago le seto seo se se 
nago kgethollo 13
6. Kgoeleto ya go dirianammogo 
Kgahlanong le bolweti bja AIDS
Ka Mopresidente wanagaThabo Mbeki 16
7. Twati ya HIV/AIDS: Dinomoro ta bohlokwa18 
MOLAETSA GOTSWA GO TONA YA THUTO
Bagwera le Baomikanna ba rategago
Ke molaeta wa thoganeto
Go na le bohlate bjo tletego gore batho ba fetago dimilione te tharo mo Afrika borwa ba na le twati ya HIV ka sona sebaka se. Bolweti bjo bo hlasela banna le basadi ba mengwaga ka moka ( ba bogolo ka moka) meomo ka moka le mehlobo yohle ye e dulago diprovinsing ka moka.
Ge hlaselo e ele ka mokgwa wo e lego ka wona ka se sebaka e sa fokotego, ka ngwaga wa ketepedi le lesome motho o tee go batho ba bane mo nageng o tla be a ana le twati ya HIV. Mo mengwageng e lesome bolweti bjo bo tla be bo dirile bana ba dirago tharo nneng (3/4) ya million dithiwana.
Ke ka lebaka la eng se se direga
Pukwana ye e a hlalosa. Twati ya HIV e phatlalela gotwa go motho go ya go e mongwe ka mekgwa e menti, efela mokgwa wo o tlwaelegilego ke ka thobalano ge o mongwe wa batho bao a na le twati. Bolweti bjo bo phatlalala ka lebelo la mmutla gagolo ka gore Ma frikaborwa kudu banna, ba itshwara boaedi mabapi le ta thobalano.
Bonti bja batho bao ba nago le twati ye ga ba elelwe ka pela ka gobane e dula lebaka le letelele mo mmeleng motho wa ntshe a sa laete go lwala. Bao ba nago le twati ye ba feteta bangwe ntle le go lemoga seo.
Mo lebakeng le ga gona sehlare seo se ka re thibelago gore re se tsenwe ke twati ye le gona ga ena kalafi ya HIV/AIDS, leswana le. Diokobati te dingwe di bonala dikgontha mmele go ithireleta kgahlanong le bolweti bjo efela ke tsa theko ya godimo. Diokobati te ga se ta hlwa di hwetwa ke motho mang le mang ka mo nageng ya rena. Se se ra gore kelo ya mahu a hlolwang ke HIV/AIDS e sa namalela ka lebelo magareng a banna le basadi ba mengwaga kamoka kudu magareng a batho bao thobalano go bona lego selo sa ka mehla.
Se se tliswago ke HIV/AIDS
Bonti bja rena re thowa ke se se diregago. Maloko a malapa, bameloko, bagwera le baomimmogo ba a lwala ebile ba hlokofala gauti ge e sale baswa. Botatagobana, bommagobana le wona masea ba katwa ke bolweti bjo. Batho ga ba rate go bolela ka se hlolago lehu, se sebontha e le semaka le dihlong.
Kakanyo ya gore motho o tee go ba bane go Ma Afrikaborwa o tsenwa ke leswena le la bolweti e ba taba e mpe go rena go e kwiia. Ga re kgone go nagana gore tlhatlogo e kaaka ya bolweti le mahu e tlo dira eng go malapa a rena, dikolo ta rena, meomong ya rena le go sethaba sa rena. Mo naga ya ga borena e ragaragago go hloma meomo go fenya bodiidi leswena le tsenelete maloko a sethaba sa rena ao a nago le tweleto.
HIV/AIDS mo dilkolong
Dikolo te dinti di ete di le bothateng bja leswena le ka ge barutabana, baithuti le ba malapa a bona ba tsenwa ke bolweti. Pele leswena le le ka tliwa tlase ga taolo, pheteto ye e tla be e ele e oro ebile e phatlalete ka bophara. Mafelelong morutabana e mongwe le e mongwe o tlo feleleta a na le barutwana bao ba nago le HIV. Diphapoing ta barutabana, morutabana o tee go ba banti ba tla be ba fetetwe ke twati ye. Baomedi ba bangwe mo dikolong le bona ba ka se kgethollwe.
Balweti bo hlakahlakantha thuto le go ithuta. Barutabana bao ba phetego gabotse ba tla swanelwa ke go rwala boima ka moka ge barutabana bao ba sa phelago ka bolweti ba se gona moomong. Barutwana bao ba lwalago ba tlo alela morago ka dithuto ta bona. Ge maloko a malapa ba lwala go ba ba hlokafala, barutabana le baithuti ba rwala morwalo wo. Ge barutabana le baithuti ba hlokagala, dikolo ke tona teo di lobago ebile di e ba bohlokong. Dikolo te nti di tla golofatwa ke dipoelo ta bolweti bjo go barutabana, baithuti le ba malapa a bona.
Ma-Afrika-Borwa a ka dira eng?
Bothata bjo bontha bo golela pele, efeka re ka tea matsapa. Ka go oma mmogo re ka ema kgahlanong le leswena le gomme ra omana le ditlamorago ta lona. Dinaga te dingwe tsa Afrika moo leswena le le hlasetego pejana di ile ta teela mafapha ka moka maatla ohle le taolo go ba kgahlanong le leswena le le go le thibela go senya naga ta gabo bona.
Te ke te dingwe ta dithuto teo re swanetego go ithuta tona go twa boitemogelong bja bona: 
* Ntle le gore re omie dithibela e mongwe le e mongwe wa rena a ka fetelwa ke HIV. Go kwiia HIV le go hlokomela le go ia hlogong mekgwa ya thobalano, go ka thibela gor re fetelwe le go feteta bangwe ka twati. 
* Re swanete go tea leswana le bjalo ka seemo sa thoganetosa naga se e amanthwe le mafapha ka moka a sethaba ntweng kgahlaong le lona. 
* Re swanete go bolela phatlalata ka HIV/AIDS, re hlasele go hloka tsebo le kahlolo tse mpe le kakanyo tse foagetego ka ga bolweti bjo. 
* Re swanete go kgontha batho bao ba fetetwego ke twatsi le ba lwalago go phela ka seriti le go ba le seabe go ba metsana ya ga bo bona ge ba nte ba sa kgona. 
* Re swanete go hweta mekgwana ya go hlokomela balweti le bao ba se nago thuo mo sethabeng kudu ge leloko la lelapa le rweitwe morwalo goba le hlahlamotwe. 
BARUTII BAKA KGONA LEGO SWANELWA KE GO THUA GO THIBELA BOLWETSI LE GO KATANA LE DITLAMORAGO TA BJONA
* Barutii ba swanete go ba mohlala wa maikarabelo mabapi le ta thobalano. Kago dira bjalo ba tla be ba sireleta ba malapa a bona, bagwera, baithuti le bona beng. 
* Ka lebaka la gore barutii e le batho bao ba rutegilego ba ka kwiia dintlha mabapi le HIV/AIDS le go thua go phatlalata tsebo e nepagetego ka ga bolweti bjo le ditlamorago ta bjona. 
* Moswa e mongwe le e mongwe o tsena sekolo, ka fao barutii ba na le monyetla o mogolo go ahlaahla bolweti bjo le go thua baswa go iphemela go fetelwa ke bolweti, go lwala le go hwa. 
* Barutii ba kopana le batswadi kgafeta , ka fao ba ka phatlalata molaetsa ka ga HIV/AIDS ka botlalo mo sethabeng. 
* Barutii ba ka hloma lefelo mo dibakeng ta meomo moo batho ba ka lokologago mabapi le seemo sa bona sa HIV ntle le go thoga go ahlolwa le go kgethollwa. 
* Barutii ba ka ihlomela mekgwana ya go ema nokeng bagwera bao ba lwalago, baithuti le go dira sekolo lefelo la tshepo le hlokomelo mo sethabeng. 
Barutii ba banna ba na le maikarabelo a kgethegilego
* Mokgwa wa barutii wa go ratana le bana ba sekolo goba bona barutiigadi o swanete go fediwa. e se laeta bojato le lenyato le kgatikelo ya ditokelo le seriti sa basadi le basetsana. 
* Go hlakanela dikobo le barutii go eka tshepo ya sethaba, gape go kgahlanong le molao. Ke molato wo swanelago ke kotlo. 
* Ka manyami matating a lehono go phatlalata HIV/AIDS gwa tlia manyami le ditsikitlano tsa meno go baswa le ba malapa a bona. 
Sephetho/Bofelo
Pukwana ye e tla go fahlela le go go thua go bapala karolo mo ntweng kgahlanong le HIV gomme ya go bolokela bokamoso bjo phadimago go ia mokolo o latelago. Ka kgopelo hle ba balang pukwana e gomme le bolele ka yona gae, bagwereng ba lena, sekolong, mebuong ya lena, le barutii ba lena, dikerekeng, makgotleng a dipapadi le kae le kae mo le gahlanago ntshe le iketlile. Ge o gopote go fetola mokgwa wa gago mabapi le ta thobalano, hle e ba le sebete le kgopolo e botse go dira bjalo.
Maphelo a lena a kotsing gammogo le maloko a malapa a lena, bagwera ba lena le barutii ba lena. Bakeng sa bona, le bakeng sa sethaba hle balang pukwana ge gomme le tee kgato.
Ke le lakaletsa mahlogonolo
Wa lena
Professor Kader Asmal, MP
Tona ya tsa Thuto
1. HIV le AIDS: Dinatlha te sweregago 
HIV ke eng?
* HIV ke twati e nnyane goba sephedi seo se bitswago "VIRUS" yeo e fetelago batho. Ga e bonwe ka mahlo a nama efelage go omiwa microscope. 
* HIV e phela le go ata fela ge ele ka mo gare ga seela go swana le bonna, metsana a twago go mosadi ka nako ya thobalano , matutu a mmago lesea, madi le mare. Re ka felelwa fela ge re gahlana ka go kgomana ka metsana ao le batho bao ba nago le twati e ka nako ya thobalno. 
* Bakgoni bjo mmele o nago le bjona bja hlago bja go lwantsha bolweti bo bitwa immune system. e ke boiphemelo bjo mmele o nago le bjona kgahlanong le tlhaselo. 
* HIV e hlasela immune system ya fokotsa maitseparelelo ao mmele o nago le wona go malweti a swanago le sehuba le mphikela, lethologo, letadi, bolwetsi bja mafahla le dikankere tse dingwe. 
* Ke ka lebaka leo HIV e bitwago "Human Immunodeficiency Virus" 
* HIV ka fao bofelong e dira gore mmele e be o fokolago ka fao o itwago go lwa kgahlanong le malweti go be go hlolege lehu. 
* Ganti batho ba nago le twati e ba hwa magareng a mengwaga e mehlano go isa go e lesome ge mmele o se na o hlaselwa, efela ba bangwe ba kgona go phela sebaka. 
AIDS KE ENG?
* AIDS ke legato la bofelo la phetelo ya HIV ka fao se ke sona se hlolago gore motho a hwe. 
* Batho bao ba nago le AIDS ganti ba na le malweti a fapanego. Se se ya le ka gona go fapana ga batho. 
* Lentsu le "syndrome" le ra gore dika tse fapanago di hlolega ka nako e tee. Se se gatelela gore batho ba nago le bolweti bja AIDS, ba na le dika tse nti ka baka la gore ba na le malweti a manti ka nako e tee. AIDS ganti ga se bolweti bjo tee. 
* AIDS e emete "Acquired Immune Deficiency Syndrome" 
HIV e phatlatwa bjang?
* HIV ke bolweti bjo fetelago, efela go na le mabaka a mangwe fela ao motho yo a nago le twati ye a ka e fetetago go ba bangwe ka wona. 
* Go hlakanela mapai/thobalano ke yona tela e bonolo kudu yeo batho ba fetelwago ke twati ka gore e phomelela go phela ka mo dieleng ta bonna le bosadi. 
* Bana bao bo mmagobona ba nago le HIV ba ka fetelwa ke twati e pele goba nakong ya pelago le ka go nyanya. 
* Madi a nago le twati e a ka phatlalata twatsu e ge a ka thela mo letlalo le pharogilego, goba ka bagwera, ba malapa ge go hlakanelwa magare goba diporai ta meno. 
* Batho bao ba phelago ka diokobati ba ka fetetana ka go hlakanela dithwaana. 
* Madi ao a omietwago go thelela bao ba a hlokago a hlahlobja kgahlanong le twatsi e, efela phoo e a direga ka fao go direga gore tshelelano ya madi e be se sengwe se hlolago pheteto e. 
KE ENG SEO SE SA PHATLALATSEGO TWATSI E?
* ka se fetelwe ke HIV ge o gahlanela ntlo, deseke ka sekolong, ofisi, sefatanaga, sefatanaga sa bohle, bobolokelo bja diaparo, thelefomo, komiki, foroko,sebjana sa so jela, ntlwana ya boithomelo, toulo le diaparo,le motho yo a nago letwati ye. 
* ka se tenwe ke HIV ge o ja, o hlapa, o thuma goba go dumediana ka diatla le motho yo a nago le twati ye. 
* Ge o gokara goba o itia tladimolongwana mo dipounameng goba molomong fela le motho yo a nago le twati ye. 
* ka se fetelwe ke HIV ge o ka longwa ke monang, thithidi, kgofa goba nti yeo e lemilego motho yo a nago le twati e. 
* ka se fetelwe ke HIV mo dithutong te tlwaelegilego lefelong la boithutelo. 
KE DIFE DIKA TSA HIV?
* Bonti bja batho bao ba nago le HIV ga ba bonthe dika nako e telele. Ba lebelelego le go ikwa bjalo ka nna le wena. 
* Bonti bja batho bao ba nago le HIV ba ikwa ba phete ebile ba na le tweloto malapeng a bona le meomong ya bona mengwaga e ka bago e seswai go ia go e lesome ba fetetwe ke twati e. 
* Efela batho ba bangwe ba laeta dika ka pela ka morago ga ge ba sena go fetelwa ke twati. 
* Ge batho bao ba nago le HIV ba thoma go bontha dika, se se ra gore bolweti bo sete bo golete go ba AIDS. 
Batho bao ba nago le HIV/AIDS ba bolawa ke eng?
* Batho ba ba nago le HIV/AIDS ganti ba bolawa ke bolweti bja go wana le bja mafahla goba mohlagaselo ka ge mebele ya bona e feletwe ke maatla ka baka la twati mebeleng ya bona. 
* Batho bao ba se nago twati ya HIV le bona ba kgonwa go tenwa ke malweti a, efela ka lebaka la HIV dipalopalo ta batho ba nago le bolweti bja mafahla le mohlagaselo di golela godimo. 
* Matati a, ka lebaka la phetelo ya HIV, bolweti bja mafahla le mohlagaselo a hlola mahu magareng a bawa. 
* Palomoka ya tharo-nneng (3/4) ya batho ba ba nago le bolweti bja mafahla ba na le HIV. 
* Batho ba ka no hlokofala ka lebaka la lethologo le lesoro le mehuta e mengwe ya kankere, kudu kankere ya madi e bitwago "Lymphomas" le kankere ya letlalo e betwago "Kaposi's Sancoma" 
* Malweti a mangwe kudu mohlagaselo wo mogolo o kgona go ba ka pela mo elego gore motho a ka hlokofala pele twati ya HIV e ka kgonthiiwa. 
Re ka bona bjang gore motho on le HIV?
* Mokgwa o tee wa go bona gore motho o na le HIV ke ka tlhahlobo ya madi. Ge tlhahlobo e bontha gore re na le twati e, re bitwa gore re " HIV Positive". 
* Efela dibeke di se mmalwa go ba dikgwedi ka morago go motho a sena a fetelwa ke twati, mmele ga o bonthe dika ta pheteleo . Se se bitwa "window period". Ge re dira tlhahlobo ya madi ka nako ye ya "Window period" dipoelo di tlo bontha go hloka pheteto le ge e le gore pheteto e gona. Ba ta tlhokomela ya maphelo ga ba dumelele tlhahlobo ya ka mehla goba ye dirwago go wana ka mehla ka gobane ge dipoelo di se na seupo sa twati ga gore go re pheteto ga e nthe. 
* Re ka kgonthiia seemo sa HIV ge re ka dira diteko kgwedi te selelago morago ga nako yeo re ka bego re dirile ta thobalano ntle le go ithireleta. 
* Bonti bja batho bao thobalano e lego selo sa ka mehla ga ba tsebe ge ba na le phetheto ye goba aowa. Re swanete go phela ka mokgwa wo o ka rego re tlo fetelwa goba re tlo feteta ba bangwe gore re tle re bolokege kotsing. 
Diteko ta HIV ke eng?
* Go tewa madi a mannyane gotwa letogong ka thwaana goba ka go hlaba monwana gomme madi ao a thelwa pampianeng toko. Pampiana yeo ya madi goba wona matana a terwego ka thwaana a tlo hlahlofiwa ka mokgwa wa mahlale. 
* Tlhahlobo ye ga e bonthe twati ka bo yona,efela e bontsha go ba gona ga dilwantha- mmele mading. Dilwantha-mmele di upa gore mmele te di iponagata mading magareng a kgwedi te selalago ka morago ga pheteto. 
* Pele o dira diteko ta HIV o swanete go bolela le motho yo tlogo go thua go amogela (counsellor) ka ga teko ye le teo se tlogo go dirwa ka morago ga go kwa diteko. 
* Dipoelo ta diteko ganti di tseo beke te pedi, efela ka nako e nngwe di ba ka pejana le tating lona leo. Dipoelo ke sephiri sa motho. Ga gona kgapeleto ya semolao go bota motho gore o na le pheteto ya HIV go ba ga a na yona. 
* Efela ke maloka e bile go bohlokwa go ngwathelana taba ye le e mongwe le e mongwe yo o kilego wa hlakanela mapai le yena. Ke mo go bote e mongwe wa lelapa yo o lego kgauswi le yena goba mogwera yo a ka go fago thekgo. 
Motho a ka fetetsa twatsi ye a sa lwale?
* Go bjalo, motho a ka feteta twati ya HIV go ba bangwe ge a seno fetelwa. Se ganti se direga pele batho ba elelwa gore ba na le HIV le pele diteko di ka laeta go re ba nayo. 
Ga go kaone go no ikgaoganya le motho wa HIV?
* Aowa HIV e ka se fetele ka go phela le motho bjalo ka mehla. Ka fao ga go na lebaka la gore motho a ba le lethogo la gore a ka fetelwa ke twati ge ana le kamano ya ka mehla le motho yo a nago le HIV. 
* Boradipapadi ba go tebega ba banna le basadi, boradibapala- diswantho, balaodi, dirutegi le bo-radipolotiki ba omile ka hlwahlwa nako e telele ba dute ba na le HIV go fihlela ba lwala. Badudi ba naga ba banti le bona ba dirile bjalo. 
* Ke mo go oro ebile ga go bohlokwa go okeleta mathata a batho. Ke mo go thata go lebana le lehu pele ga nako o sa nyenye ke ba lelapa badirammogo le bagwera. 
* Ge re nyeya batho bao ba nago le HIV, ba tla gapeletega go fihla gor e ba na le yona, goba ba itera o kare ga ba nayo, ka go dira bjalo ba tla bea batho ba bangwe bothateng. Batho bao ba fetetwego ba swanetse go fiwa maatla a go somisa dithibela tse wanetego e le gore ba setlo feteta twati e.go wana le go omia condom ka nako ya thobalano goba gona go se nyanthe maseana a bona. 
* E mongwe le e mongwe wa rena a ka hweta twati e, kudu ge thobalano re e dira ka mehla gomme re sa ihlokomele. Ga ra wanela go swara batho ba bangwe ka mokgwa wo re ka se ratego go swarwa ka gona. 
A go na le kalafo ya HIV goba AIDS?
* Ga go na kalafi ya HIV goba AIDS 
* Banyakiii ba bantsi ba tsa kalafo nageng te dinti, mmogo le Afrikaborwa ba oma ka lebelo le legolo go tweleta kalafi ya go thibela pheletso ya HIV. Lege kalafi e e ka tweletwa, go tla tea mengwaga e mmalwa pele e ka hlahlobja g makgonthe ga dumelelwa ke mafapha a taolo a makgonthe pele e ka bulelwa ka bophara go sethaba ka kakareto. 
* Dihlare teo di ka ditelago malweti a sepelelanago le AIDS a swarago motho le semetseng, di ka fiwa batho ba nago le HIV e fela se ga e kalafi. Ka bomadi mabi ke ta theko ya godimo. Makgotla a ta diokobati a tweleta bothabelo bja theko e tlasenyana, efela ga se ta hlwa di hwetega ka kakareto. 
* Ge HIV e koafatsa maitsetseparelo a mebele ya rena, ka fao mebele e itwa go itseparelela phetetsong ya bolweti bja mafahla le mohlagaselo. Bolwetsi bja mafahla bo a alafega ge molweti a omia diokobati ta maleba ka nako e nepagetego. Batho ba nago le HIV ba ka omia dihlare go ba ka thuego go phela sebaka se se teletana le go ikhweta ba phela maphelo a bona ka botlalo. 
HIV LE AIDS DI KA THIBELWA
* Thibela ke yona mokgwa wa makgonthe wa go fenya HIV le AIDS. 
* Re ka efoga go fetelwa goba go feteta bangwe ka go kgonthisia gore maitshwaro a rena ke a hlokomelegilego le a maikarabelo ka nalo tohle, kudu go ta thobalano. 
* Manyami ke gore mo nageng ya rena batho ba bantsi ba bolawa ke bolwetsi bjo e eleng gore ka kakaretso bo a thibelega. 
Ke ka le baka la eng resa kwe ka bonti bja batho ba hwago ka HIV/AIDS mo sethabeng sa rena?
* Ka lebaka la sekgoba magareng a pheteto le lehu, mafelo a mangwe mo nageng ke gona ba thomago go gahlana le dipalopalo ta mahu a batho ba bagolo e ele ka baka la HIV. 
* Re ka noba re sa tebe gore ka kgonthe go direga eng ka rena. 
* Ka gore ganti batho ba nago le HIV ba hwa ka baka la malweti a swanago le bja mafahla goba mohlagaselo, batho ba ka no se be le nnete gore bolwetsi bjo bjalo bo ka amana le AIDS. Gantsi maloko a lelapa a ka no se tsebe goba ba se ikemisete go amogela nnete. 
* Go na le sephiri se segolo mabapi le HIV/AIDS. Batho ba banti ba na le dihlong goba ba na le lethogo gore ka ba le HIV. Bona le ba malapa a bona ba ka se bolele ka yona. 
* Ka lebaka la go hloka tebo le lethogo goba tshabo, batho ba nago le HIV/AIDS ba lebane le bothata bja go kgethollwa ke setshaba sa gabo bona, mola ba bangwe ba bolailwe. Taba e bjalo e thosite batho gomme ya ba thibela go lokologa go bolela gore ba na le pheteto ya HIV. 
* Batho ba bangwe ba sa ganetsa gore go na le bolweti bjo bjalo. Ba bangwe ba gopola gore ke molaba kgahlanong le bathobaso. Ka kgonthe, HIV/AIDS ke leswena le aparetsego lefase leo le fetelago batho ba merafe ka moka. 
Re tseba bjang gore leswena le HIV ga le gakaleletswe pele?
* Dinyakisiso di bontha gore mekgwa e mengwe ya kgahlano e re lemoa gore thotogelo ya pheleto ya HIV le mahu e sa tlo ba gona. Se se akareta bodiidi, phepompe, ta maphelo te sa hlwekago, dikgaruru, kgatelelelo ya basadi le basetsana, go iswa fase ga basadi, hlahlogo e kgolo ya go hloka meomo ga baswa, kgeregelo ditoropong. Ka tsa moomo, go hwa ga baphelo ka malapeng, gahlanelo ya mapai yeo e se nago seriti le bonnete ga golo e dirwago ke banna, go gahlanela mapai magareng a baswa le tlhatlogo ya pheteto ka thobalano. Dinhla te ka moka di gona mo Afrikaborwa. 
* Mo mengwageng e se mekae lefapha la ta maphelo le be le dira diteko te se nago beng ta madi a terwego go basadi ba baimana naga ka bophara. Ka ngwaga wa 1998 diteko te di bontshite 21% ya baswa bao ba imilego, 26% ya basadi ba baimana ba mengwaga ya magareng a 20-24, le 27% ya basadi ba mengwaga ya magareng a 25-29 gore ba na le HIV. Ka ge HIV ganti e phatlalatwa ka mokgwa wa thobalano, go na le kgonagalo e kgolo ya gore balekani ba basadi ba ba na le HIV. 
* Dinyakisiso te di dirilwego ka bophara mo dikhampaneng tsa Afrikaborwa di laeta tlhatlogo e kgolo ya pheteto magareng a baomedi ba mafapha ohle. 
* UN AIDS-Dithaba ta dinagakopano: ka ta AIDS ge e sena go hlahloba tsebiso yeo e lego gona, e akanya gore o tee go ba seswai ba batho ba bagolo mo Afrikaborwa ga bjale o na le HIV. 
* Dinyakiio di upa gore ga bjale go na le bothata mabapi le HIV/AIDS mo setshabeng se sengwe le se sengwe ka mo nageng. 
* Ntle le dinyakisiso, bonti bja rena re a tseba gore bolweti bjo bo tea maphelo a manti, a baswa le batho ba bagolo. Bonti bja rena lobile maloko a malapa a rena le ba agiane. Ba banti ba rena re hlokomete ba malapa a rena bao ba lwalago. Ba banti ba rena re a tseba gore rena ka bo rena re na le HIV. 
Gophela ka tshepo
* Bonti bja batho bao ba nago le HIV ba ikwa ba le gabotse e bile ba tlo twelela go ilkwa ba phetse gabote mengwaga e mmalwa ka morago ga ge ba se na go fetelwa ke twati e. 
* Mo nakong yona yeo batho ba bagolo le bana bao ba nago le HIV ba ka phela ba le mafolofolo e bile ba phela bophelo bja twelotso sekolong, mosomong le gae. 
* Batho ba nago le HIV ba nyaka thekgo le keleto. Batho bao diteko ta bona di laetago gore ba na le HIV ba swanete go kgogoetswa gore ba be le ponelopele ya gore ba tlo bona mengwaga e se mekae ya bophelo. 
* Sethaba se re dulago naso, kudu tikologo ya ka sekolong e ka ba tsona mothopo wa lerato,hlokomelo le thekgo. 
* Tlhotlo ye re lebanego le yona rena re le barutii re na le HIV goba re se na yona ke go kgontsha sekolo go elelwa bohlokwa bjo. 
2. Melaetakgolo ya go thibela 
Barutii ba na le monyetla wa moswananosi go fetela se 
hlolago leswena le
* Bjalo ka ge ngwana yo mongwe le yo mongwe ka mo nageng a tsena sekolo, 
* barutisi ba na le monyetla wa moswananosi go hlohleletsa dihlaloganyo tsa bana 
* ka ga thobalano le ta marato pele baka thoma ka tona. 
* Ka go dira bjalo barutii ba ka bapala karolo e kgolo go fetoleng go hlolega ga leswena HIV. 
* Ke maarogi a mmalwa fela a bana bao ba thomago ka dithuto tsa bona dikolong 
* ba se na phetetso ya HIV. 
* Ka nako ye ba tla bego ba tlogela sekolo, bontsi bja bana bo tla be bo hwedite twatsi e. Ba banti ba tla fetetswa ka morago ga ge ba se na go tlogela sekolo, ka ntle le ge ba tla be ba thusitwe go tlwaela mokgwa wo bolokegilego wa thobalano. 
Boetapele bo thoma gae
* Barutii ba lebeletswe go ba mehlala e me botse sethabeng. Ka go itlwaeta mekgwa e bolokegilego le go ba le maikarabelo ge re dira ta thobalano, re ka ithireleta phetetong ya HIV ra thua le maabaaba a mangwe go dira bjalo. 
Te ke dintlhakgolo te seswai mabapi le go thibela HIV. 
1. Dira thobalano e bolokegilego. 
* Phetetso e nti ya HIV ehlolega ka nako ya thobalano. Go thibela HIV re swanete go itlwaeta mokgwa wo bolokegilego wa thobalano. Ga go ka mokgwa wo mongwe. 
* Mokgwa wo bolokegilego ke go se tsenele ta thobalano pele ga lenyalo le go tshepagalela molekani ka wena. 
* Ge le dira ta thobalano, e tee gore wena le molekani wa gago le ka no fetelwa ke twati ya HIV. Somisang condom ya banna goba ya basadi. 
* E ba le molekani ka o tee gomme le somise mokgwa wo bolokegileyo wa thobalano ka nako tohle. 
* Ge e le nako ya go hweta bana, balekani bohle ba swanete go dira diteko ta HIV gomme ba emele dipoelo pele ba ka lesa mokgwa wa go thibela gomme ba leka gore moradi a ime. 
2. Lerato le tshepano 
* Monna goba mosadi yo a go ratago ka nnete ke yo a diriago dithibela go kgonthiia gore o ka se hwete HIV go twa go yena ka go dirisa condom. 
* Go ba le molekani yo o mo tshepago ga bjale ga gwa lekana go go sireleta go HIV. Wena goba molekani wa gago go ka no ba go na le phetetso yeo e bilego gona gotswa leratong la molekani wa pele yo le kgaoganego kgalenyana. 
3. Go re "Eng" go re "aowa" 
* Monna o swanete go hweta tumelelo go mosadi pele ba hlakanela mapai. 
* Monna yo a gapeletago mosadi go ta thobalano mola a rile aowa ke sekata. 
* Go kata ke molato wo mogolo. Motwasehlabelo o swanete go iwa ngakeng ya mmuo goba go baditirelo ta maphelo go dira dihlahlobo, go kgogoetwa le go phakietwa go thibelwa go ima. Go katwa go swanete go begwa mapodiseng gomme motwasehlabelo o tla diriwa tlhathollo ya molato(statement) Maphodisa ba swanetse go fa motswasehlabelo thekgo le kgogoetso gomme ba nyakiie molato wo mongwe le wo mongwe wo o begilwego. 
4. Go efoga tshotlo ya bana :thaba gomme o bolele. 
* Barutabana ba na le maikarabelo a kgethegilego a go hlompha le go ireleta bana bao ba le go hlokomelong ya bona. Tshotlo ya ngwana ka morutii ke selo se oro ka gobane e eka tshepo ye batswadi ba ngwana ba e fago morutabana. 
* Ga se nnete gore ge monna a dira ta thobalano le lekgarebekga gagolo mosetsana yo monnyane , o tla fola HIV. HIV ga ena kalafi. 
* Go le bjalo, go dira ta thobalano le mosetsanyana goba moimanyana go hlolela ngwana yo bohloko bjo bo sa bolelwago le masetlapelo, go ka no ba hlolela go fetelwa ke HIV gwa nyenyefatso maphelo a bona. 
* Bana ba rutwa go hlompha batho ba bagolo efela ka go rialo ga se gore ba swanete go dira se sengwe le se sengwe seo ba ba botago, gagolo ge selo seo se foagete ka gore ngwana o ikwa e se yo a kgosetego. 
* Ngwana yo mongwe le yo mongwe o a kwiia gore go na le go swaraswarwa moo go thabisago go swana le kgokaro ya mma goba gona go phopholwa ke mma, go dumediana le bagwera ka diatla. Go na le go swaraswarwa mo gongwe go go ba dirago gore ba ikwe ba sa kgoselwa. 
* Ngwana ga se a swanela go dula lefelong leo a ikwago a sa kgoselwa ntshe. Ba swanetse go re barutwe go goelela ba nyake thuo, ba tshabe gomme ba kgopele thuo go motho yo mogolo yo ba mo tshepago. 
* Bana ba swanete go rutwa gore ba se ye lapeng la motho yo ba sa mo tsebego, goba go sepela mmileng goba leokeng le motho yo ba sa mo tsebego, goba go sepela ka koloi ya motho yo bjalo . 
* Ga se ba swanela go dira e nngwe ya dilo te boletwego le motho yo ba sa ikwego ba kgosete ge ba na le yena goba yo maitshwaro a gagwe a ba makatago le ge motho yo e ka ba wa leloko goba yo ba mo tsebago. 
5. Ga go hlokege go ba le bagwera ba baimane goba ba basetsana bantsi go hweta HIV. 
* Batho bao ba dirago tsa thobalano le batho ba banti ba kotsing ya go hweta HIV, fela HIV ga e fetele fela batho bao ba nago le balekani ba banti. 
* Ge molekani ka o tee a fetetswe gomme a sa somise condom, re ka hwetsa pheteto. 
* Batho bao ba botegelago banna goba basadi ba bona ba ka hweta twati e ge balekani ba bona ba sa ba botegele. 
* Bana ba bangwe ba hwete HIV go twa go bo mnago bona. Ba bangwe ba bana ba ba kgonne go phela sebakannyana ba be ba tsena sekolo. 
* Batho ba fetelwa gape ka mokgwa wa go kgongwa ke madi ao a nago le twati, go swana le dithwaana teo di nago le pheteto le magare ao a hlakanelwago. 
6. Go somia condom go tla go phemela go malweti a fetelago ka thobalano, boopa le goima mo go sa nyakegego. 
* Malweti a go fetela ka thobalano a dira go re o twe seo mo dithong ta bonna gemme wa kwa bohloko ge hlapologa. Malweti a fetelanago ka thobalano ge a sa hwete kalafo, a dira kgonagalo e kgolo ya go fetelwa ke HIV. Se dire tsa thobalano ge o na le malwetsi a go fetela ka thobalano . Ikalafise. 
* Condom e thibela gore o ka tsenwa ke a mangwe a malweti a go fetela ka thobalano ga mmogo le HIV. 
* Malweti a go fetela ka thobaleno ke telano e tlwaelegilego e dirago gore motho a be moopa. 
* Ka gosomisa condom o ka efega HIV le malwetsi a mangwe a fetelago ka thobalano, ka fao o tlo tsea sephetho mohla e nyakago ngwana. 
7. Condom e tewa bjalo ka papadiane 
* Batho ba banti ba bolela gore go omia condom go swana le gore motho oja dimonamone di sa phuthetswe ka dipampisana tsa ntshe. A ditsebi tse ka kgonthe ba kgona go di omia? 
* Go apara condom ke e nngwe ya dikarolwana teo di ka kgahlago maikutlo ka nako ya thobalano. Ge o itlwaeta go apara condom, e fetoga selo se bonolo. 
* Thobalano e kaone ke ge o se na matshwenyego goba letshoga la go re o tlo hwetsa bolweti bjo. 
8. Diokobati le dinotagi 
* Diokobati le dinotagi le tona di amantshwa le taba ye ya HIV. 
* Batho ba nwelego ganti ba lebala go omia condom. Banna ga nti ba sirela ka go nwa ga basadi gomme ba dire ta thobalano nabo ka condom goba e se gona. Seo se diraga le ka diokobati. 
* Diokobati te dingwe bjalo ka "heroin" di tewa ka makgwa wa thwaana. Batho ba banti ba tsenwe ke HIV ka go hlakanela ditshwaana. 
* se ke wa hlakanela ditshwaana le ka mohla. 
3. Dipotio teo barutii ba di botisa go mabapi le thuto ya tsa thobalano
Go bolela ka thobalano a se se kgahlanong le seto sa rena?
* Ka moka re dira ta thobalano, efela bonti bja rena bo rutilwe go gopola gore se ke sebe, ke selo se ditshila le se nyamiago maikutlo ka ntle le ge e dirwa ka lenyalong. 
* Ga se ra tlwaela go bolela phatlalata ka ta thobalano, go kwa go bolelwa ka taba e goba go bolela ka maina a ditho ta bonna le tsa bosadi le yona thobalano. 
* Ga se ra tlwaela go bolela le bana ka ta thobalano. 
* Dintlha te ta seto te di re dirago gore re be le dihlong go bolela ka thobalano di hlolegile ka nako te fapanego. Bjalo re lebane le tshutshumetso e mpsha ka ga tlhotlo HIV. Ke bolweti bjo boswa bjo bo bego bo se gona ge dito tsa rena ta kgale di be di hlongwa. 
* Go fihla ga HIV go ra gore re swanetwe ke go dira diphetogo tse dingwe mabapi le seto, ka go re ge go se bjalo palo e kgolo ya baswa ba rena e tlo hwa le go rena go ka ba bjalo. 
* Go fetolwa ga melao mabapi le go bolela ka thobalano ga go re gore seto sa rena bothateng . Go na le boleng ka ga seto sa rena go na le mekgwana e rileng ka ga ta thobalano. 
* Ke kganthe seto se fetoga kgafeta. Ke ka fao seto se phomelelago ka gona. Gopola ka fao mekgwana ya bophelo e fetogilego ge re dute re phela le maphelong a batswadi le batswadi ba batswadi ba rena. 
* Ge re sa laole HIV/AIDS e tla walalanya setshaba sa rena le seto, di tla bonwa bjalo ka taba ta kgale.(HISTORY) 
* Re swanetwe ke go itlwaeta go tswalanya seto sa rena le mmolelwana wa ta thobalano ka gobane maphelo a balekani ba rena, le bao ba lego hlokomeleng ya rena a ithekgile ka yona thobalano. 
* Go bontha go butwa hlaloganyong ge re bolela ka ta thobalano thwi ka mokgwa wa maikarabelo. Baswa ba tla amogela ka fao re bontshago go amega ka mathata a bona. 
Nka se kgone go hlohleletsa go dira bobe
* Maikarabelo a mathomo a batswadi ke go ruta bana seo se lokilego le seo se sa lokago, seo se amogelegago le seo se sa amogelegego. 
* Bjalo ka barutisi rena le maikabelo a tiilego mabapi le mekgwa e amogelegago go thua le go ireleta tsa maphelo le maphelo a bana bao re ba rutago, le go f a ka mo re ka kgonago dikeleto go batswadi le baithuti go swana. 
* Tse dingwe ta ditumelo ta rena ta sedumedi di re thatafaleta mabaka a go bolela le bana ka taba ta mekgwa e mebotse mabapi le thobalano, efela re ka se bee bana bao ba lego ka tlase ga tshireleto ya rena goba go ba ntheta pepeneneng ka go ba bea seemeng se sa bolokegago mola re na le mokgwa wo bolokegilego wa go bolela le bona. 
* Ga se nnete gore go ruta bana ka ta thobalano go ba dira go re ba be le balekani ba bantsi. Mo sethabeng sa rena le dinageng te nti bana ba thoma go dira ta thobalano ba sa le ba ba nanana re rata ,re sa rate. Thuto ka ta thobalano ye e fago tsebo le go itlhompha le go hlompha ba bangwe, e tlo ba thusa go tea sepheto se katogilego sa go ka tsenela ta thobalano goba go ipoloka. 
* Thoseto ye e lego gona ka HIV ga e le gore re sehlwe re eta mekgwa ya rena mabapi le ta thobalano re be baitswarahlopi. Ga go sa na mokgwa wo tiilego wa maitshwaro. Efela re sa gapeletega go ruta baswa bohlokwa bja go dira bjalo le bona. 
* Ntlha ya mathomo ke go lemoga gore ta thobalano di tiieleta bophelo ge di ile ta hlahlwa ka tshwanelo. Kgokano e botse mabapi le tsa thobalano ga se maatla goba taolo. Ga se ka go gapeleta ditokelo. Ke mabapi le kgokagano (nyalelano), go iphshina le tlhompano. 
Go ruta ka nageng yeo ditokello ta batho di bolokegilego thireletsegilego
* Ka Afrikaborwa ditokelo ta batho di ireletegile se se kganthisiwa ke molaotheo. 
* Ditokelo ta batho ke ta batho bohle, baithuti ga mmogo le barutii. 
* Ditokelo di sepela le maikarabelo. Go rena ka moka go ipshina ka ditokelo tsa rena, re swanetse go re bohle re bonthe maikarabelo. 
* Molaotheo o re kgonthiie ta ditokelo te lokologilego go ditsebio, maikutlo, dikgopolo, bodumedi, tumelo le go fa dikgopolo. Molaotheo o fa bana tshireletsego e kgethegilego ya ditokelo tsa bona. O fa e mongwe le e mongwe letogwana la go dira ka mo go ka kgonegago mabapi le dikgahlego tsa bana. 
* Bana ba na le ditokelo go ditsebio mabapi le ta maphelo te amago thobalano le thibelo ya HIV. 
* Re ka dira gore baithuti ba lakalele go dira ta thobalano , efela ba swanete go fiwa thuto e bolokegilego ka ge bona ba tla iteela sephetho. 
* Se ke ditokelo ta bona go twa molaotheong le maikarabelo a rena go tswa molaotheong bjale ka barutisi. 
A re swanetse go bota bawa go re ba se dire ta thobalano?
* Ke mo go botse go bolela le baswa ba rena ba banna le basadi go re ba se dire ta thobalano. Re swanete go gopola gore bonti bja bona ba tlo teesa maele a phefo goba gona go se a latele. 
* Go lebalega ga bonolo go gopola ka ga kamano re le baimane le basetsana ka nako ya rena gore go be go le bohlokwa bjang go rena. Kamano e e sa noba bohlokwa bjalo le go baswa ba bjalo. Ke bona methopo ya twelopele le kgolo le ge ba dira dikgetho te thata. 
* Dinyakiio di laeta gore ge re ka fa baswa tsebo e nepagetego mabapi le ta thobalano,ka fao ba lego bothateng ka ta thobalon ka fao ba iphemelago, ka fao go na le kgonagalo ya gore ba ka tea sephetho ka bo bona go ditela go thoma ka ta thobalano. Ge ba na le tsebo, ba ahlaahlile dipotsio te ba lokologile ba se na tshabo, gona ba ka dira tsa thobalano te sireletegilego ge ba thoma ta go hlakanela mapai. 
* Nako le nako ge re gopodiia ta bophelo le ta thuto ka thobalano, a re gopolong gore ba masomesome go makgolokgolo a baswa ba rena ba ete ba thomile ka ta thobalano le gore ba sete ba fetetswe ke HIV ka lebaka la go hloka sedi. Bontsi bja baswa bo gopola gore ba bolokegile ka go re e sa le baswa go ipea kotsing ke go ba bogale. Go ipea kotsing ka HIV ga se go bontsha gore motho o monna goba bogale goba go iketlela dilo, ke bosilo le gona go ama kotsi e kgolo go batho ba bangwe. 
* Re swanete go lebana le se diregago mo sethabeng sa rena. Leswena le HIV/AIDS le laeta gore re katana le kgolomodumo wa taba kamanong ya maphelo a batho kamonageng ya rena. Re swanetse go ruta bana ba rena le baswa ba rena go itlhompha, go hlompha bangwe ka bona, go bontha kwiio e kgethegilego go basetsana le basadi, gotenela ntwa ka seboka ka batho go ipoloka le go boloka ba bangwe. Se e swanete go ba motheo wa maitshwaro a rena. 
* Dipoledisano magareng a baswa kabona, tlhahlo ka moswa ka bona yo nago le tsebo , mohlomongwe motho yo a nago le HIV, e ka ba mokgwa o mo kaone wa thuto go bona ka ga bolweti bjo. Mafapha a e sego a mmuso ao a dirago moomo o bjalo a swanete go amogelwa le go hlohleletwa dikolong ta rena go fa thuo. 
A bana ga se ba ba nnyane kudu go tsebo ya mohuta wo
* Go thoma ka nako ye ba thomago sekolo, baithuti ba swanelwa ke go ba le tsebo ka ga HIV/AIDS yeo e rutwago ka tsela yeo e lekanego mengwaga ya bona le thuto e nago le bokgoni. 
* Mananego a go ithuta a dirilwe e bile a tweletwa gore thuto ya bokgoni e be ya mengwago yohle, le tlhahlo e fiwa barutisi go ba kgotha go dira se. 
* Re fela re lebale gore bana ba banti ba phafogela thobalano gomme ba nyake go tseba ka ga yona ba sa le ba bananana. Ke taba e thata gore bana ba banti ba setse ba tsene go ta thobalano ka mengwaga e lesomepedi (12). 
* Bana ba banti ba phafogela HIV/AIDS ba sa le ba bannyane kudu, ka ge ba tseba batho, gammogo le batswadi goba bagolwane ba bona bao ba lwalago goba ba hwile. Dikgoeleto ta diyalemoya di na le ditabana te nti ka taba ye. Bana ba phatlalata tsebo magareng a bona, ke nnete goba aowa, ke e nepagetego goba aowa. Se bohlokwa ke gore barutii ba ikemiete go fa bana tsebo e nepagetego mabapi le thobalano le HIV/AIDS pele bana ba ithuta ka tsebo e foagetego go twa go thaka ta bona. 
4. Go thibela phatlato ya bolweti dikolong
Ge dikolong ta rena barutii le baithuti ba na le HIV a rena ba bangwe re ka se fetelwe ke twati e?
* Ka ge HIV ganti e fetela ka thobalano le go kgomana ka madi, bonti bjo rena ga re bothateng bja go fetelwa ke HIV ge re dutse re le mo dithutong ta rena ta ka mehla. 
* Ga go dipego teo di direlwego ta phetetso ya HIV mo dikolong le dikolong ta ka godimo e diragetego ka nako ya ge dithuto di twela pele. 
Bjalo ge gona ge go na le dikotsi goba dikgobalo mo dintweng?
* Go na le kgonagalo ya go ba kotsing ka kgomano ka madi ao a fetetwago. 
* Go ba bothateng bja kotsi go ka hlokomologwa ge magato a maleba a diriwa ge go fiwa thuso ya pele. 
* Molao o bohlokwa mo ke go somisa magato a bolokegilego ka kakaretso, o dule o phakgam. 
Ke dife diphakgame ka kakareto?
* Diphakgamii di bitwa ka tsela ye ka gore di ka omia go motho mang le mang le go diela tsohle tsa mmele. 
* Diphakgamii ke te bohlokwa ka gore mo lefelong la boithutelo ga go bonolo go tseba gore ke mang yo a nago le HIV. 
* Ka lebaka la sekgoba se setelele magareng a pheteto ya HIV le go thoma go lwala, bonti bja batho ba nago le HIV dikolong ba ka se tsebe gore ba na le pheteto ye. 
* Ka lebaka la "window period" e lego nako yeo dika ta pheteto di sa bonagalego ditekong, le diteko teo di sa bonthego go ba gona ga phetetso ga gore motho ga a na HIV. 
* HIV ga se bjona bothata bo le noi. Malweti a mangwe a soro ao a tlwaelegilego mo Afrikaborwa go swana le hepottis B a ka bonwa mo mading ao a nago le pheteto. 
* Ge re ka dula re phakgame mo go nago le madi, re tla bolokega go HIV le malweti a mangwe a rwalwago ke madi. 
Sekolo se sengwe le se sengwe se nyaka eng mabapi le thuso ya pele?
* Mapokisana a mabedi a ditlabakelo ta thuo ya pele ao a swanetego go dula a le gona. 
* Lebotlelo la setagafati sa ka gae (bleach) 
* Mekotlana ya go reka ya polasitiki yeo e se nago maobana goba e sa dutlego e dule e le gona. 
* Sebjana seo se thelago meetse. 
* Ge go sena pompi ya meetse mo sekolong, go swanete go dula go na le seturuturu sa meetse a hlwekilego a lekanago dilitera tse masome pedi hlano (25 litre) ka nako tohle go omia ka nako ta thoganeto. 
DIKAGARE TSA MOKOTLANA WA THUSO YA PELE
* Dipara te nne ta mekotlana ya diatla ya polasitiki ya mohuta wa latex(te pedi bogolo bja magareng, te pedi ta bogolo bja ka godimo) 
* Maela a go khupeta dintho goba go segwa, dipolasitiki ta go thibela meetse, sethibela pheteto ya ditwati ( mohlala setagafati sa ka gae-bleach), sekero, leselahlolo, semamarete sa maela, maselana a go bea godimo ga ntho. 
* Sediriswa seo se somiswago ge motho a felelwa ke bophelo go mmudulela moya gore a boele a bue moya. 
Re ka omia bjang le dikoti le dikgobalo sekolong? 
1. Ga go motho yo a swanetego go kgomana le madi a motho yo mongwe goba diela ta mmele. 
* Mokotlana o mongwe le o mongwe wa thuo ya pele o swanete go ba le mekotlana ya matsogo ya rekere yona e swanete go aparwa ka nako tohle ge go thuwa motho yo a twago madi ka kgobalo goba e le mokola. 
* Mang le mang yo a hlatswago madi a rothetego fase goba mo diaparong o swanete go apara mekotlana ya diatla. 
* Diphafoi di swanete go omisetwa le go diela ta mmele go swane le mahlata, mantle, boladu le moroto, le ge le gore ga se ga nti motho a ka fatelwa ke HIV tona. 
* Ge go se na mekotlana ya diatla, mekotlana ya dipolasitiki ye re rekago ka yona ka mabenkeleng e ka omiwa kgang ke ge a sena maobana ao a ka tsenyago meetse goba madi ge go ongwa. 
* Baithuti ba swanete go rutwa gore ga se ba swanela go swara madi le dintho ka diatla ba mpe ba kgopele thuso go e mongwe wa barutisi ge go na le kotsi goba go twa ga mokola. 
1. Thibela madi ka pela ka mo oka kgonago. 
* Ge mogwera goba moithuti a etwa madi kgato ya pele leka go thibela madi ka go pinyeletsa godimo ga lefelo le twago madi ka leela goba toulo ya kgauswi. 
* Ka ntle le ge motho yo a gobetego a le maemong a sa kgonego go dira selo, goba a gobete wo oro, gona batho ba swanete go rutwa go itira ka mokgwa wo. 
* Ge motho a etswa mokola, o swanetse go bontshwa ka mokgwa wo a dirago kgatelelo mo maribeng a nko ya gagwe. 
1. Go hlatswa dintho 
* Ge go emiwa ga madi go dirilwe, bagobadi ba swanete go thuwa go itlhatswa dintho ka meetse a hlwekilego le sebolaya ditwatsi ge se le gona, ge se se gona dirisa setagafati(bleach) seo se thetwego ka metseng( karolo e tee ya setagafatsi go karolo te senyane ta metse) 
* Dintho di swanete go tswalelwa ka leelana le nago le sethibela metsi goba ka semamareti (plaster) 
* Baithuti le barutii ba swaneti e go ithuta gore dintho, dio, go pharoga di a khupetwa ka nako tohle. 
1. Re ka omana bjang le gore re se kgomane le madi a motho yo mongwe ka nako ya dikgobalo. 
* Letlalo leo le kgomanago le madi le swanetwe go hlwekiwa ga botse. 
* Go swanetwe go omia meetse a elago go tswa pomping, ge a se gona, gona go ka omia meetse a hlwekilego go tswa sebjaneng gomme a thelwe lefekeng leo la madi. 
* Ge sebolayaditwati se le gona a se omiwe, go sego bjalo setagafati(bleach) se hlakanego le meetse se ka omisa (karolo e tee go karolo tse senyane ta metse) 
* Ge madi a tshete sefahlego, kudu mahlo goba dinko le molomo mo go nago le letlalo le boleta, go ka tokotwa ka metse a elego metoto e meraro. 
1. Go hlatswa ga lefelo le maela a thilafetego. 
* Mafelo ao a ilafetego a swanete go hlatswa ka setagafati le meetse (karolo go karolo te senyane ta metse) 
* Maela ao a nweletego ka madi a swanete go lokelwa ka mokotlaneng wa polasitiki a fiwe lore goba a romelwe mo faporiking e lahlago te bjalo. 
* Didiriwa teo di ilafetsego di swanete go hlatswiwa gomme di dule ka setagafating (bleach) tekano ya iri, gomme di phumolwe. 
* Kgonthiia gore ntlwana ya bohlapelo, botshwelamare di dula di hlwekile go se na mo go thetego madi. 
1. Re ka lahla bjang maelana goba tona diomiwa ke mosadi ge a ile kgweding? 
* Sekolo se sengwe le se sengwe se swanete go bona gore go dirwa dipeakanyo gore dilo ta mohuta wo di ka lahlelwa kae bjang. Barutabana ba basadi le barutwana ba basetsana ba swanete go tseba ka dipeakanyo te gore batho ba bangwe ba se kopane felo le dilo te bjalo. 
Go ka dirwa eng mo kotsing te oro go wana le go katwa goba go hlabja ka thipa mola go dula go le kotsi ka ga HIV?
* Go ba kotsing ga go fetelwa ke HIV go atile kudu mo tabeng tsa go katwa, goba go hlabja ka thwaana goba legare kudu ge mo kotsing e go le batho ba fetago ka o tee. 
* Mosadi yo a katilwego o swanete go hlaganelwa a fiwe thekgo mo bothateng bjo. O swanete go botwa gore a se hlape le go fetola diaparo teo a bego a di apere (gore se e tle e be bohlatse go ba kalafo le maphodisa ge go dirwa dinyakisiso). O swanete go iwa ka ponyoyaleihlo go ngaka ya mmuo go hlahlobja le go dira dithebelo ta ka pejane gore a se ime, le go iwa setishing sa maphodisa gofa bohlatse le go bega molato. Dipeakanyo di swanete go dirwa gore a fiwe kgothato e hlapilego/ nepagetego le thuo. 
* Mo kotsing ya go hlabja goba gona go pharoga ga letlalo go lebane le kotsi ya go gahlana le madi a fetetwago ke HIV, gona thuo ya pele e swanete go fiwa ka bonakwna. Ka morago ga fao ke gona kotsi ya go hlabja e ka begwago maphodiseng. 
* Mo tabeng te ka moka, batho ba iswa go bo reatseba ba go ba kgothatsa le ba ta kalafo mabapi lego kotsing ya go hweta HIV, gomme morago ga fao batswadi goba bahlokomedi ba ka tsebiwa ka pela. 
* Tiriso ya diokobati e a hwetega mo mafapheng ao e sego a mmuo go fokota go ba kotsing ga motho yo a se nago HIV go fetelwa ke twatsi ye ge a katilwe goba a hlabilwe. Bokgoni bja diokobate te bjalo mo tabeng ye ga se bja hlwa bo kgonthiiwa. Diokobati te bjalo ga di hwete ge maokelong a batho bohle. E mongwe le e mongwe yo a ikhwetago a le kotsing e kgolo ya go hweta HIV gomme a na le thelete go reka diokobati te bjalo a ka kgetha go dira bjalo. Sephetho ka go omisa diokobati te se tewe ka pela ka ge go tewa gore di tewa oma gabote ge di ka tewa ka pela moragonyana ga bothata bo sena go hlago. 
Re ka thibela bjang pheteto ya HIV ka nako ya dipapadi?
* Bothata bjo tee bja go ba kotsing ya go ka fetelwa ke HIV ka nako ya dipapadi ke ge go ka ba le dikgobalo. Le gona go ba kotsing ke mo go nnyane ge melao e latelago e latelwa. 
* Mokotlana wa thuo ya pele ka mekotlana ya diatla ya rekere di swanete go ba gona ka nako ya dipapadi. 
* Ga go a dumelelwago go tea karolo dipapading ka dintho te sa tswalelwago goba ka dikgobalo tse mpsha. 
* Ge motho a ka gobala ka nako ya papadi o swanete go nthwa ka lepatlelong, a fiwe thuo ya pele gomme a ka dumelelwa go boela lepatlelong fela ge dintho di hlatswitwe, ta khupetwa. 
* Diaparo te nago le madi di fetolwe. 
* Barutii le baithuti bao ba nago le HIV ba eletswa go ahlaahla pele le ngaka taba ya kgonagalo ya go ba kotsing ga maphelo a bona le phetetso nakong ya dipapadi. 
Thobalano dikolong
* Dikolong teo go nago le lefelo la go dula (hostels) go a direga gore baithuti ba dire ta thobalano le ge go ka hlwa go le kgohlanong le molao wa lefelo leo. 
* Keleto le go fiwa kgothato, ga mmogo le go ahlaahla taba ka sethaka, di bohlokwa mo lefelong le bjalo. 
* Dicondom di swanete go fiwa ka tokologo go barutwana bao ba setego ba thomile ta thobalano. Barutwana ba swanete go rutwa ka fao di diriswago le gore di swanete go lahlwa ka tsela efe. 
Thobalano magareng a barutii le barutwana e kgahlanong le molao.
* Barutii ga se ba swanela go dira ta thobalano le barutwana. Se se kgahlonong le molao, le ge morutwana a ka bontha tumelelo. Taba e bjalo ke go tshela molao wa maitshwaro wa barutii ka ge ba le maemang a go tshepega. 
* Kotlo e tiilego e tla fiwa kgahlanong le morutabana yo a dirago ta thobalano le moithuti. 
* Thobalano yeo e tlogo go dirwa ke morutabana ntle le tumelelo ya morutatwana ke go kata, se ke molato wo mogolo, morutabana a ka bonwa molato. Ge morutabana a dira ta thobalano le mosetsana goba moimane wa mengwaga ya ka tlase ga lesometshela(16), o tla bonwa molato wa go kata ka fao go na le kgonagalo ya kotlo ya bophelo ka moka. 
* Ge o ka lomoga gore modiriane ka wena o dira ta thobalano le morutwana o swanete go bega taba ye go hlogo ya sekolo goba ba taolo ya thuto, ge moimane goba mosetsana a le ka tlase ga mengwaga e lesometshela bega maphodiseng. Ge o sa dire bjalo o ka ikhweta o bonwe molato wa go bega karolo mo katong ye. 
Malweti a mangwe wona a a ka se re fetele go twa go batho ba 
nago le HIV?
* Ka lebaka la gore batho bao ba nago le HIV maole a mebele ya bona a gwahlafete, ba kotsing e kgolo ya go fetelwa ke malweti batho ka bangwe go swana le bona batho bao ka hweta malweti a bona. 
* Learogi ke bolweti bja mafahla Motho e mongwe le e mongwe yo a ka bago le bolweti bja mafahla a ka eletwa ko nyaka kalafo ya ka pela gomme a ka boela sekolong ka keleto ya dingaka. 
Ao gona le mabaka a mangwe ao a ka dirago gore batho ba HIV ba ka rakwa dikolong?
* Ge motho wa HIV a ka thoma go ba le mokgwa wo sa laolegego wa go twa madi goba a na le dintho teo di sa kgonegago, go ka hlokega gore a kgaolwe sekolong go fihlela bothata bja gagwe bo tliswa tlase ga taolo. 
* Ge motho a hlagia ka nama maikatlo a orofetego a ta thobalano, a ka teelwa magato le ba ta lefapha la dikalafo ta maleba, ge e be e tla be go ama maitshwa a baithuti le go hlompha ditokelo tsa bao ba amegago le molao. 
5. GO AGA LEFELO LE KGONTSHAGO LE SETSO SEO SE SENAGO 
KGETHOLLO
HIV/AIDS e tlo re tsena ka moka
* Le ge re ka efoga go tsenwa ke HIV, ke ba mmalwa fela ba rena bao e ka se ba tsenego. 
* Bonti bja rena re tla loba maloka a malapa le bagwera ka baka laHIV. 
* Re tlile go ba le dipoloko te nti ka fao ra nyaka gore baomi ka rena ba kwiie ge re le mo bothateng le gore re fiwe matati le gore re se be gona meomong ka nako ye ya mahloko. 
* Bao ba rena re hwetago HIV go tlo hwetega gore re a lwala gomme gwa nyakega gore re tee matati meomong ya rena ka baka la bolweti. 
* Badiriane ka rena bao ba phetego gabotse ba tla swanela ke go kwiia gomme ba re direle moomo ya rena ya go ruta. Kgolo e tlo ba gona mo re hwetago gore baithuti bao ba nago le HIV/AIDS ka diphaposing ba nyaka thuo e kgethegilego ge ba lwala. Go tla sekolong ga bona go tlo amega le gona ba tlo felelwa ke kgahlego dithulong ta bona gomme moomo wa sekolo wa saleka. Ba swanete go tewa ka mokgwa wo kgethegilego ga mmogo le gore ba fiwe sebaka sa go dira moomo wa sekolo ge ba le gae. Go le bjalo diketelo ka magaeng ka barutabana di swanete go beakanywa ke sekolo. 
Go phela ka HIV/AIDS
* Barutabana le baithuti ba nago le HIV ba swanete go phela bophelo bjo tletego bjalo ka mang le mang. 
* Ga se ba swanela go ganetwa sebaka sa go oma bjalo ka barutii ge ba na le bjona bokgoni bjo. 
* Ge fela go fetelwa ga bona ke HIV go sa bee bangwe ka bona kotsing mo dikolong le mafelong a mangwe a meomo le gona ba latela magato a go dula ba phakgamile ga go lebaka le lebotse go ganela barutabana le baithuti ba bjalo ditokelo te swanago le ta bangwe. 
Go katana le taba ya go tea sepheto ntle le go bona kgopolo ya motho, e le gona go hloka tshepo go motho yo bjalo
* Kelo e nngwe le e nngwe yeo e dirwago mabapi le morutii goba morutwana yo a nago le HIV e swanete go ba yeo e se nago kgethollo, e nago le tokelo, e ka ba ka ta kalafo, sekolo goba mafelo a mangwe,e be go kgahlego ya motho yoo goba go kgahlego ya ba bangwe. 
* Barutabana ba swanete go dula ba phakgame ka kgonagalo ya kgethologanyo mo dikolong, ba tee magato a ka pejana go fokota mokgwa wo bjalo, gomme ba omane le badirabokgopo. 
* Go tea sephetho ka go hloka tshepo mo go tswalago ke lethogo le go hloka kelohloko. Mokgwa o mo kaone wa maleba wa go fokota lethogo le bjalo, ke go ngwathelana tsebo ye e lego ka mo pukwaneng ye le baithuti gore ba kwiie dintlha ta kalafo ka ga HIV le ka fao e felelago le go tseba go re ba ka iphemela bjang. 
Go gana go ithuta le motho wa HIV/AIDS, goba go gana go ruta goba go rutwa ke motho yo bjalo
* Baithuti goba barutii bao ba ganago go ithuta, go ruta goba go rutwa ke motho yo a nago le HIV/AIDS ba swanete go hweta kgothatso. 
* Maemo a bjalo a swanete go tliwa taolong ke hlogo ya sekolo, barutii, ge go kgonega le lekgotla la taolo ya sekolo, goba lekgotla la mafelo a meomo go ya ka molao wa HIV/AIDS wa naga ka kakareto wa lefapha la ta tona la kgoro ya thuto. 
Ditshuwana
* Baithuti ba banti ba tlo ba dithuwana goba ba loba metswalle ya kgauswi, ka fao ba tlo nyaka thuso e amago maikutlo a bona le tlhahlo go twa go barutii. 
* Baithuti ba dihuana ba tlo lebana le seemo sa mathata mabapi le ta dithelete gomme ba tlo ba le bothata bja go hweta dithelete tsa go lefela sekolo, diaparo le tona dipuku. 
* Dihuana te dingwe ba tlo gapeletega go hlokomela baratho ba bona. Ba tla swanelwa ke go ba bjalo ka hlogo ta malapa a bo bona go sa kgathalege gore ke ba bannayane bjang. 
* Bona ka bo bona ba ka no ba bana le pheteto ye, goba ba hlokomete bao ba nago nayo ba bile balwala. Barutabana ba swanete go lemoga gore baithuti bao e lego dihuana ka baka la AIDS ba ka lebana le seemo sa go nyatega, ba bile ba ka tlogelwa ke batho bao ba swanetego ke go ba hlokomela. 
* Dikolo ditla swanelwa ke go tsweleta melawana yeo e tlogo hlahla barutii ge tabana tse bjalo di belaelwa go ka ba gona, go swana le ka fao go dirwago go go belaelwa gore morutwana a ka no ba a sotlwa. 
Diteko ta HIV dikolong le go ntheta maemo a pepeneneng
* Molao ga o dumelele baithuti, barutii goba moomi e mongwe le e mongwe go gapeletwa go dira diteko ta HIV. 
* Boithaopo bja go tweleta go ba le HIV ga moithuti goba moturii bo swanete go amogelwa ka mo bo lego ka gona. 
* Barutabana bao ba fiwago goba ba tsebiwago taba ye ba swanete go itokieta go e tea bjalo ka khupamarama ba kgonthiie le gore kgethollo ga e hlolege ka morago ga fao. 
* Tsebio e bjalo ya go utollwa ga seka sa moithuti sa go ba le HIV, e ka dirwa ke morutii ge a e direla motho yo mongwe ka tumelelo ya mokgwa wa go ngwala ke moithuti ge a le ka godimo ga mengwaga e lesome-nne (14) goba ke batswadi ba gagwe. 
Molao wa sekolo ka ga HIV/AIDS
* Dikolo goba mafelo a mangwe a swanete go tweleta molawana mabapi le HIV/AIDS, e le go kgontha dintlhakgolo ta hlahlo go oma ka mokgwa wa maleba. Molawana o bjalo o swanete go se twane le molaotheo le molao. Molawana wa seketo ga se wa swanela ke go ba kgahlanong le melao wa naga ka kareto le dinhlakgolo ta tlhahlo ka mo pukwaneng ye. 
* Sekolo se na le maikarabelo a go ba lefelo la ya tsebo le thekgo mabapi le HIV/AIDS mo sethabeng seo se se direlego. Dibapadithwadi go tswa sethabeng se godilego, mohlala baetapele ba ta bodumedi, ta setso, baomedi ba ta maphelo ba tukologo ya gae goba dingaka ta seto, ba swanete go amega go tweleteng molawana wa sekolo. 
* Ge methopo e le gona, sekolo se ka rata go tsweleta komiti ya tlhahlo ya ta maphelo. E tla ba komiti ya lekgotla taolo. Maloko a ntshe a tlo akareta baomi(barutabana), batswadi, baithuti le ditsebi ta thuto ta maphelo. Motho yo a nago le tsebo ka ta maphelo o swanete go ba modula setulo wa komiti. Komiti e tla eletsa lekgotlataolo gore dintlhakgolo ta taolo go re di ka diriwa bjang. E swabetse go thua go tsweleta molawana wa sekolo ka HIV le go ela hloko ka fao o omiswago ka gona, kudu go thibeleng ga HIV. 
* Molawana o wa sekolo o swanete go lebelediiwa kgafeta ge ditsebio ta semahlale di hlolega, ga mmogo le keleto go tswa go tsa maphelo tsa profinsi goba naga ka kakareto goba go ba taolo ya ta thuto. 
Phokoto ya go ba kotsing ga pheteto ya malwetsi go batho ba nago le HIV/AIDS
* Malweti ao a sa thoego goba a se nago maatla go batho bao ba phedilego ga botse, a ka ba kotsi le go ba thoeto go maphelo ge a ka swara batho bao ba nago le AIDS. 
* Baithuti le barutabana bao ba nago le malweti a fetelago go swana le mooko, mauwe, mooko wa Jeremane, sepatlapatlane le khwaakwa ba swanete go bona ngaka gomme ba dule sebakanyana ba sa tle sekolong go fihlela ba fola. 
* Dikolo di swanete go tsebia batswadi ka molawana wo ba tloge ba gatelela go re bana bohle ba hlabelwa kgahlanong le malweti a ka botlalo. 
Thekgo go baithuti ba lwalago
* Baithuti le barutabana ba lebeletwe go ya ka dikolong goba diphapoing tsa bona go ya ka dinyakwa ta molao ge ba nte ba sa kgona go oma ka mokgwa wa maleba ge ba sa bee bangwe ka bona kotsing ya dikolong le mafelo a mangwe a thuto. 
* Sekolo se sengwe le sengwe se nago le ditlabakelo te lekanego se swanete go ba le lefelo leo barutwana le barutabana bao ba sa phelago gabotse ba ka khutago ntshe mo mosegareng wa letati ka nakwana te kopna. Se se tla kgontsha barutwana bao ba lwalago go ba gona sekolong sebakanyana se se teletana. 
* Ge ba thoma go lwala goba ba bea seemo sa bana ba bangwe kotsing ba swanete go dumelelwa go ithuta ba le ka gae, dithuto te bjalo di ka iwa magaeng a bona. Mo go kgonegago batswadi ba swanete go ba ruta ka gae. 
* Barutwana ba bangwe ba HIV/AIDS ba ka no ba le mathata a itseng mabapi le mekgwa ya bona ya go phela goba go hlaselwa ke tshenyego ya megalathika. Barutwana ba bjalo ba swanete go nyakurollwa mathata a bona gomme mo kgonegago e bile go le maleba, ba iwe lefelong le kgethegilego la barutwana ba nyakago thuto e kgethegilego. 
* Medirwana goba meongwana e mengwe ntle le ya dithuto e ka ba bothata bo bo itseng go barutwana ba nago le HIV. Barutii ba swanete go ba le maseme mo tabeng e, gomme ba direle gore barutwana ba se tee karolo go papadi te bjalo ge go hlokega. 
* Dihlare ta kalafi di swanelwa go tewa ka nako yeo e beilwego gore di tle di kgone go soma ka mokgwa wa maleba. Barutabana ba wanetse go lemoga se gomme ba dumelele barutwana ba nago le HIV go fela ba ikutswa go twela ntle go tea dikalafi teo ge go hlokega. 
* Dikolo di swanete go thua barutwana baHIV go hloma makgotla a thekgo goba go ikgokaganya le leo le lego gona metsaneng ya bona. 
Thekgo go badirianemmogo ba lwalago
* Barutii le baomi ba bangwe bao ba hwetago malweti ao a amanago le AIDS ba nyaka thekgo le kwiio go twa go baomikabona. 
* Ge go dute go eya ba tlo nyaka matati ao ba tlo se bego gona moomong goba ba tlo lapa ka kudu mo mosegareng wa letati gomme ba tlo tsoma go robala ba ikhute nakonyana. 
* Ka nako yeo maloko a mangwe a baomi ba tlo swanelwa ke goba direla moomo, gomme seo se tlo ba le dipoelo te mpe moomong le maphelong a bona. 
* Thotogelo ya leswena le HIV ke ye kgolo kudu ka mo nageng, go fihlela kamoka re tea magato a go dira thobalano e bolokegilego, ka moka tse di tla thoma taba mpha ye e lego ya nnete gomme ra swanela ke go phela ka yona. Barutii ba setse ba ikhweta e le ba imetwego, ba hweta go le bothata go dira moomo o monti o. Maikutlo a bjalo a kwiiega. Thoganeto e bjalo e hlola nyakego yeo e lego ya moswananoi go MaAfrikaborwa ka moka. Mohlomongwe re swanete go gopola gore tati le lengwe badiriane ka rena bao ba phetego gabotse ba tlo swanelwa ke go re omela legato, ka ntle le ge re ka inthireleta go phetelo e. 
"Karolo e kgolo ya moomo wa rena ke go ruta batho go amogela, rata le go thekga bao ba nago le HIV, gore re se tlo swanela ke go khuta goba ra homola. Ge re dutse re khuta, ke gona.Mo re hwetago kgatelelo le go feta, ge re dute re lwala re hwa ka lebelo." Valencia Mofokeng, mohlologadi, mma yo a nago le HIV, le moetapele wa lekgotla- thekgo leo le lego kgahlanong le AIDS go batho bao ba phelago le HIV/AIDS la Orange Farm, go kagoleswa, 7 November 1999.
6. KGOELETSO YA GO DIRISANAMMOGO KGAHLANONG LE 
BOLWETI BJA AIDS KA 
MOPORESIDENTE WA NAGA THABO MBEKI
Kgoeleto
"HIV/AIDS e magareng a rena. E a phatlalala. Re ka fenya fela kgahlanong le HIV/AIDS ge re ka swarana ka diatla go pholoa sethaba.
Kotsi e ke nnete
"Ba banti ba lebana le kotsi ya go fetelwa ke HIV/AIDS. Ka lebaka la gore e rwalwa e bile e phatlalatwa ke batho ba bangwe, e na le rena mo meomong ya rena, ka diphapoeng tsa dikolo, ka diphapoeng ta baithuti ba thuto ta godimo, e gona dikopanong tsa dikereke le meomong e mengwe ya ta bodumedi. HIV/AIDS e sepela le rena. E sepela le rena fao re yago gona. E gona ge re le dipapading. E gona ge re opela le ge re bina.
"Bonti bja rena re llete diuana ge go sena yo a ba hlokomelago. Re bone AIDS mo dillong ta masetlapelo tsa maphelo ao a felelago. Re e rwele ka makase a mannyane le a magolo go ya dirapeng te nti. Ka nako e nngwe re be re sa tsebe go re re boloka batho bao ba bolailwego ke AIDS. Ka nako e nngwe re be re tseba gomme re kgetha go homola.
"Ge nako e fihla gore e mongwe le e mongwe wa rena a ka tea sephetho sa go dula a phafogile, re fetoga batwasehlabelo ba dipelaelo le boitshepo bjo foagetego. Re gopola gore HIV/AIDS ke bothata bja motho e mongwe.
Go fetola mekgwa ya rena ya go phela
"HIV/AIDS ga se bothata bja motho e mongwe. Ke bothata bjaka. Ke bothata bja gago. Ka go e dumelela e phatlalala, re lebane le kotsi ya gore baswa ba rena ba ka se fihle nako ya bona ya bogolo. Thuto ya bona e tlo walalanywa. Ekonomi ya naga e tlo buhlama. Go tlo ba le palo e kgolo ya batho bao ba lwalago yeo e tlogo ita bao ba phetego gabotse go e hlokomela. Toro ya rena bjalo ka batho e tlo walalanywa.
"HIV e phatlalatwa kudu ka thobalano. O na le tokela ya go phela bophelo bja gago ka mo o ratago ka gona. Efela ke kgopela kudu lena baswa, lena le swerego bokamoso bja naga ya rena, go ikilela go ta thobalano ge le dute le kgona. Ge le tea sephetho sa go dira ta tholano, omiang condom. Ka wona mokgwe wo, ke kgopela banna le basadi go botegelana, go sego bjalo go omia dicondom.
Tiriamommogo
"Maatla a go fenya phatlalalo ya HIV le AIDS e lete go tirianommogo ya rena bjalo ka baswa, basadi le banna, bjalo ka borakgwebo, baomi, batho ba bodumedi, bjalo ka batswadi le barutii, bjalo ka balemi le baomedi ba polase, bjalo ka bao ba sa omega le ditsebi dithutong, bjalo ka bahumi le badiidi - ka kgontshe, rena ka moka.
"Lehono re swaragana ka diatla tirianommogong e kgahlanong le HIV/AIDS, mmogo re gapeletega go phatlalata molaeta.
"Tati ka tati, boego bjo bongwe le bjo bongwe kae le kae mo re yago,re tla dumelela ba malapa a rena, bagwera le dithaka tsa rena gore ba tsebe go ipabalela, go babalela sethaba ka go fetola mokgwa wa rena wa go phela gore re rate bjang. Re tla diria sebaka se sengwe le se seo re se hwetago go ahlaahla phatlalata taba ye ya HIV/AID. Bjalo ka badirimmogo kgahlanong leAIDS, ka moka re gapeleteng go amega.
"Re tla oma mmogo go hlokomela bao ba phelago le HIV/AIDS le bana bao ba fetotwego dithuana ke AIDS. Ga se ba swanelwa ke go angwa ke kgethollo ya mohuta ofe goba ofe. Ba ka phela maphelo a nago le tweleto nako e telele. Ke batho bjalo ka nna le wena.
"Ge re efa letsoga, re aga setho sa rena, ge re ikgopota bjalo , bjalo ka bona, e mongwe le e mongwe a ka fetelwa ke bolweti bjo.
"Bjalo ka badiriani kgahlanong le AIDS, re swanete go kgorela methopo ya rena tsela gomme re bee taba ye kgopolong tsa rena.
"Le ge go le bjalo, ga gona kalafi ya HIV le AIDS. Ga go seo se ka thibelago pheteto ntlo le maitshwaro a rena. Re tla oma mmogo go thekga mafapha a ta kalafao go dira dinyakiio ta sehlare le phodio. Re tla diria methopo e kgonagalago go phatlalata molaeta wa thibela, go fa thekgo go bao ba fetetwego le bao ba amegago, go swaya gape HIV le AIDS le go twelela pele ka dinyakiio ta kalafo go hweta tharollo.
"Lehono re tshwarana ka diatla mo tirianommogo ye, ka tsebo ye tletego ya gore kopano ya rena ke maatla a rena. Kgato e bonono yeo re e teago lehono ke kgonthiio ya bokamoso bja sethaba sa rena.
"Ka tshwanelo, re gapeletega gore kae le kae fao re gahlanago ntshe le go ithuta, re somago le go opela, re ipshinago re le mmogo, re tla ithireleta le bangwe ka rena kgahlanong le HIV le AIDS. Mmogo re le badirimmogo kgahlanong le HIV/AIDS, re ka kgona ra be ra fenya.
"Ga go na nako e nngwe empa nako ke yona ye, tea kgato. Ke le lebogo go mpha tsebe gape ke le kgopela go TEA KGATO GONA BJALO."
E romelwa go sethaba ka yo e bego ele motlata -Moporesidente Thabo Mbeki, 9 OKTOBER 1998, legatong la yo e bego ele Moperesinte wa naga Nelson Mandela. 
R A H E A L T H Y N A T I O N
February 2002 Molaotshepeto wa
hlwekio ya theo ya ka gae
woo o kaonafaditwego
Molaotshepeto wa
hlwekio ya theo ya ka gae
woo o kaonafaditwego
Na hlwekio ke eng gape ke ka baka la eng e le bohlokwa?
Go na le Maafrika Borwa a dimilione te 18 (malapa a dimilione te 3) bao ba sa kgonego go humana hlwekio ya theo ga bjale. Dikliniki
teo di akanyetwago go 15% le 11,7% ya dikolo ga di na hlwekio. Dikolo te dingwe te dinti di omia matlwana a boithomelo a melete
ao a se a lekanego, a go ba dithila le ao a sa bolokegago. Te kamoka di kopana go baka kgonego ya kotsi ye kgolo go maphelo. Ka
moo mmuo o tla thekga sethaba le malapa go fedia poelomorago ya hlwekio ge 2010 e fihla.
Na 'hlwekio' e hlaloa eng?
Hlwekio e hlaloa go kgoboketa le go lahlwa - ka mokgwa woo o phedilego gabotse- ga dithila go balwa le mantle a batho, meetse
ao a omiitwego le dithila ta ka gae. Ge se se sa dirwe, metse e ba dithila gomme batho ba a lwala. Ka Afrika Borwa re ete re
ena le dikgetse te dimilione te 1,5 ta lethologo (mala a go ipereka) ngwaga wo mongwe le wo mongwe go bana ba go ba ka fase ga
mengwaga ye 5, le ditlhaselo te dinti ta kholera. Te di swanete go sepelelana le mekgwa ya maphelo a mabotse.
Na ke ka baka la eng re ena le bothata?
Mathata a hlwekio ka Afrika Borwa a bakwa ke dilo te pedi te bohlokwa:
 Maphelo a go se be gabotse (batho ba banti ga ba lemoge gore ba tlhoka go hlapa diatla ge ba feta go ithoma goba go tsenya
leiri, gomme ba banti ba gopola gore go lokile ge ba omia sethokgwa bjalo ka lefelo la boithomelo.),
 Go hloka infrastraktha (go hloka matlwana le go se be le meetse a go hlapa diatla ).
Na tharollo ke eng?
Go fiwa matlwana ao a kaonafaditwego ke karolo ye nngwe ya karabo. Ka lehlakoreng le lengwe sethaba se swanete go ba le tsebo
ya merero ya ta maphelo yeo e kaonafaditwego, maphelo ao a kaonafaditwego le bokgathatema bja sethaba go mananeo a hlwekio.
Na tekanyo ya hlwekio ya fasefase ya theo yeo e amogelegago ke efe?
 Maphelo a maswanedi go swana le go boloka matlwana a hlwekile le go hlapa diatla morago ga go oma ka dithila goba go tsena
ka ntlwaneng.
 Tshepeto ya go lahla mantle a batho, meetse a dithila le matlakala yeo e sa turego, ya go hlokomelega bonolo, yeo e bolokegilego
le yeo e amogelegago tikologong
 Lapa le lengwe le le lengwe le be le ntlwana ya go ba gabotse.
Na molaotshepeto wa hlwekio ya ka gae ya theo o tla fihlelela eng?
Mmuo o na le maikarabelo a molaotheo go netefata gore Maafrika Borwa kamoka a kgona go humana hlwekio yeo e lekanego. Ka
moo molaotshepeto o tla fa edi go fiwa hlwekio yeo e lekanego go malapa, dikolo le dikliniki, kaonafato ya go tewa ga dithila ta
ka gae le go di lahla, le go ruta sethaba ka maphelo.
Mmuo o na le maano a go nolofata phethagato ya ditirelo yeo e kaonafaditwego ka go thekga sethaba go fa le go omia ditirelo
ta tlhwekio teo di sa felego (ta go se ture le ta go laolwa ke sethaba). Mafelo a bohlokwa ao a tla fiwago edi a tla akareta
metsemagae, seka toropo le mekhukhung moo tlhoko e lego ye kgolo kudu.
Hlwekio e bohlokwa go maphelo a sethaba. Go ba le hlwekio ya tshwanelo, go hlokega gore e be karolo ya hlohleleto ya twelopele
ka bokamoka. Ka moo hlwekii ke ye tee fela ya mananeo a manti a twelopele ao a twetwago pele ke mmuo. Katlego gape e lete
go thekgo ya sethaba. Ka moo bokgoni bo swanete go dirwa karolo ya sethaba ka bjako gore badudi ba maatlafatwe go thua ka
lenaneo la hlwekio la sethaba.
Mananeo a hlwekio a tla kaonafata mathata a kagiano le a mogopolo a go amana le hlwekio ya fase. Go se be le matlwana, matlwana
a boithomelo a go ba kgole le gae, dinolofati ta mohlakanelwa teo di sa lekanago, tahlo yeo e sa lekanago ya matlakala le mekgwa
ya hlwekio yeo e sa kgotsofatego di baka gore go be le tahlego ya bopraebete le tlotlego, kgonego ya go tsenwa ke malwetse le
phonkgelo yeo e oketegilego ya maphelo a motho ka boyena.
Na ke ka baka la eng hlwekio e le bohlokwa?
Hlwekio e bohlokwa go maphelo a mabotse. Mathata a maphelo a go amana le hlwekio yeo e sa kgotsofatego a akareta lethologo,
disentheri, thaefoete, kholera, malaria, bilharzia, tlhaselo ya dibokwana, dipheteto ta mahlo, malwetse a letlalo le dipheteto teo di
oketegilego go batho ba go ba HIV phosethifi. Tlhwekio ye botse e baka bophelo bjo bo telele.
Hlwekio e bohlokwa gape go go bakwa ga lehumo. Mehola ya ikonomi ya hlwekio yeo e kaonafaditwego, e akareta dipoloko go
ditshenyegelo ta maphelo, tweleto ya moomo ya godingwana, go tsena sekolo gabotse, boeti bjo kaonafaditwego le ditshenyegelo
ta fase ta phekolo ya meetse. (Mothopo: Pampiri ye Thweu ka Hlwekii ya ka Gae ya Theo)
Ke mang yoo a rwelego maikarabelo a hlwekio ye kaone
Kaonafato ya hlwekio ke maikarabelo a mang le mang. Bakgathatema ba akareta sethaba le malapa (pele); dikontraka ta sethaba; mmuo wa
gae, wa profense le wa sethaba; lekala la praebete le Mekgatlo ya go se Laolwe ke Mmuo (di NGO).
Maikarabelo a Molaotheo:
 Bommasepala ba swanete go fa ditirelo ta theo, go akareta hlwekio
 Mebuo ya sethaba le ya profense e swanete go thekga bommasepala ka melaotlhakwa le dikgato te dingwe
Dikarolo le maikarabelo
Malapa le dithaba
Tlhwekio ye botse e thoma ka gae. Malapa le sethaba se rwele maikarabelo a pele a tlhwekio ya bona le tikologo yeo e hlwekilego le tlhwekio yeo
e kaonafaditwego. Ditiro ta tlhwekio ya go se be gabotse di ka se bee kotsing maphelo a bona fela eupya le a baagiane le sethaba kamoka. Dikgato
teo di latelago di ka no tewa go kaonafata ditiro ta maphelo.
 Go hlapa diatla morago ga go omia ntlwana, pele ga go swara dijo le morago ga go fetola leiri.
 Go phatlalata molaeta wa maphelo a mabotse le bohlokwa bja tlhwekio
 Bo bega ditshepeto ta hlwekio ta go ba le diphoo le diphonkgelo ta tlhwekio go tikologo go mmuogae.
 Go netefata gore dinolofati ta boithomelo di dula di tlhwekile gape di oma gabotse.
Sethaba le mekgatlo ya sethaba e swanete go lemoa mmuogae ka ditlhoko ta go amana le tlhwekio. Ba swanete go thua gape mmuo gae
ka go loga maano, phethagato le tshekatsheko ya diprojeke ta hlwekio.
Matlwana a ka gae ke maikarabelo a ba lapa. Mmuogae o swanete go thekga sethaba go fihlelela tikologo ya go dula yeo e hlwekilego le yeo e
phedilego gabotse ka:
 Diprojeke ta sethaba teo go tona baagi ba gae ba hlahlilwego go aga matlwana ao a bolokegilego le a go hlweka. Baagi ba ba tla thua malapa
go aga matlwana a bona. Se se hlola mediro.
 Go fa tshedimoo go thua malapa le baagi go aga matlwana a go bolokega, a hlomamego le a go kgahlia.
 Go thua ka dimateriale ta botlhokwa go netefata gore ntlwana e bolokegile ebile e tlhwekile le gore e a humanega.
Ditekanyong ta go fapana ta mmuo
Mmuogae
Peakanyo ya mmuogae e phethagatwa ka Maano a Twetopele ao a Kopantwego - ao Maano a Twetopele ya Ditirelo ta Meetse (Meetse le
Tlhwekio) e lego karolo ya wona. Go kgona go phethagata mananeo a kaonafato ya tlhwekio, mmuogae o swanete go dira tekanyeto le go fa
thelete ya se.Thuo ya dithelete e twa go methopo ya go fapana, go balwa le kgoboketo ya lekgetho le go mmuo wa profense le wa sethaba. Ge
go phethagatwa lenaneo la tlhwekio, mmuogae o swanete go netefata gore tikologo e ireleditwe. Mmuo gae o swanete gape go loga maano
le go dira tekanyeto ya tshepeto le hlokomelo ya ditshepeto ta hlwekio ta go omia meetse. O rwele gape maikarabelo a go thua malapa go
kaonafata tlhwekio ya wona. Maikarabelo a itego a akareta:
 Go upa ditlhoko ta matlwana, go beakanya ditlhoko te go ya ka bohlokwa gomme ka mananeo ao a itego go thua malapa go kaonafata
matlwana a wona.
 Go tsebia sethaba ka bohlokwa bja maphelo le kgodio ya mananeo a tlhwekio.
 Go hlokomela maphelo a sethaba.
 Go thua malapa go kaonafata, go sepeta le go hlokomela matlwana a bona.
Mmuo wa profense
Mmuo wa profense o swanete go fa thelete, batho le thekgo ya theknikale go mmuogae. O swanete go netefata gape thalomorago ya molaotshepeto
wa sethaba,go tweta pele melaotlhakwa yeo e kgonthago, go kgokaganya maano a selete le go hlokomela twelopele.
Mmuo wa sethaba
Mmuo wa sethaba o swanete go tsebagata melaotlhakwa le maemo; go hlahla, go kgokaganya le go hlokomela mananeo a sethaba; go fa thekgo
go ditekanyo te dingwe ta mmuo; go laola go fiwa ga tirelo le go tsena gare moo go se nago bokgoni.
Dikgoro te bohlokwa ta mmuo
Kgoro ya Merero ya Meetse le dithokgoa (DWAF) ke mohlokomedi wa meetse a sethaba le kgoro ya go ba pele ka go lekala la hlwekio. Ka go
omiana le bakgathatema ba bangwe ba sethaba DWAF e swanete go tweta pele maemo a hlwekio, go thekga diprofense le bommasepala go
tweta pele ditirelo ta hlwekio, hlokomela dipoelo, go aga bokgoni, go fa thekgo ya dithelete, go diragata diproteke ta teko ka go hlwekio ya theko
ya fase le go netefata gore hlwekio e phethagatwa ka mokgwa woo o kgokagantwego. Kgoro e fa thekgo go mmuogae ge o tweta pele Maano a
Ditirelo ta Meetse a wona, ao e lego karolo ya Maano a Twetopele ao a Kopantwego.
Kgoro ya Mmuo wa Profense le wa Gae e tla rwala maikarabelo magolo a go godia Maano a Twelopele yeo e Kopantwego a bommasepala, go
netefata gore mebuo ya profense le ya gae e na le bokgoni bjo lekanego, go fa Kabelo yeo e Lekalekanago le dithuo ta infrastraktha ya bommasepala,
le hlokomelo.
Kgoro ya Maphelo e tla kgokaganya tshedimoo ka maphelo a sethaba, go hlola nyako ya maphelo ka mananeo a temoo ka maphelo, go lokia
ditlwaelo ta maphelo ta hlwekio, go thekga bommasepala, fa dimateriale ta hlahlo le go ruta sethaba ka maphelo.
Matlotlo a Sethaba e thekga mmuogae ge o loga maano le go laola ditshelete ta wona.
Dintlo ta Sethaba e tla tweta pele maemo a twetopele ya dintlo (tekanyo ya fasefase ya hlwekio ke VIP go lapa le lengwe le le lengwe ka ntle
le ge mabaka a mabu a bolela ka mokgwa wo mongwe). E kgokaganya gape disapsidi ta dintlo teo di sepetwago ke dikgoro ta dintlo ta profense..
Kgoro ya Thuto e rwele maikarabelo a go tweta pele mananethuto le maemo, go netefata ta dithelete, tshedimoo le kago ya bokgoni. Dikgoro
ta profense di rwele maikarabelo a kaonafato ya infrastraktha ya dikolo go tsenywa hlwekio le go phethagata Lenaneo la Kgodio ya Maphelo
Dikolong go hlola dikolo teo di bolokegilego le teo di phedilego gabotse.
Kgoro ya Mediro ya Sethaba e dira bjalo ka mophethagati legatong la mmuo wa sethaba le wa profense ge dikolo le dikliniki di agwa. Kgoro ye e
na le maikarabelo a go netefata gore go na le hlwekio yeo e lekanego go meago ya sethaba le ya mmuo. Kgoro e rwele gape maikarabelo a go
phethagata lenaneo la mediro ya sethaba leo le theilwego sethabeng.
Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti e rwele maikarabelo a go ireleta tikologo gape e tla tweta pele maemo a go amana le thulano ya ditshepeto
ta hlwekio go tikologo, le go hlokomela dithulano le tatelelo ya ditshepeto ta taolo ya tikologo.
Bakgathatema ba bangwe
Lekala la praebete
Mmuo o ka se ahlaahle poelomorago ya hlwekio o le tee. Lekala la praebete, kudukudu kgwebo, le ka dira le go tsenya ditshepeto,
le go omiana le bommasepala go fa tirelo le go fa dithelete.
Mekgatlo ya go se laolwe ke mmuo
Mekgatlo ye e ka thua ka mananeo a temoo ka maphelo, go nolofata bokgathatema bja sethaba, go tweta pele dipane ta kago
ta sethaba le go phethagata le go hlokomela diproteke.
Na te kamoka di tla kgokaganywa bjang?
 Go tekanyeto ya gae Mmasepala wa Setereke goba Metro goba Mmasepala wa Gae ba tla ba le maikarabelo magolo a phethagato
ka Maano a Twetopele ao a Kopantwego (IDP) ao Maano a Twetopele ya Ditirelo ta Meetse (WSDP) e lego karolo ya wona.
 Tekanyong ya profense mmuo wa profense o tla fa thekgo ka Diforamo ta Profense ta Kgokaganyo.
 Tekanyong ya sethaba kgokaganyo e fihlelelwa ka Sepane sa Moomo sa Hlwekio sa Sethaba (NSTT) seo se tla hlongwago
ka leswa bjalo ka seka komiti sa Sepane sa Moomo sa Infrastraktha ya Mmasepala (MITT). DWAF ke kgoro ya ketapele.
Na magora a dinako ke afe?
Pampiri ye Thweu ya Hlwekio ya ka Gae ya Theo e dumeletwe ke kabinete ka Setemere 2001. Ka nako yona yeo Tlhako ya Peakanyo
ya Hlwekio ya Sethaba le yona e dumeletwe. Ga bjale tlhako e gare e botwa bakgathatema go akaretha bommasepala ba setereke
le ba gae, diNGO, baphethagati, mmuo wa profense le maloko afe goba afe a sethaba a go ba le kgahlego le ao a amegago. Tokomane
e humanega inthaneteng go . Mekgwa ya profense le ya gae e tla twetwa pele pele ga Julae 2002. Tlhako e iinya gore mokgwa wa
twetopele ya sethaba o omiwe, go ena le mokgwa woo o laolwago ke rakontraka. Se se tla baka meomo ye menti, le go hlahla
sethaba ka mekgwa ya hlwekio le tshepeto ya diproteke.
Na ke mehuta efe ya matlwana yeo e lego gona
Ge go kgethwa matlwana goba ditshepeto ta hlwekio, sethaba se swanete go teela hlogong go rekega, thomio ye bonolo le
hlokomelo, thireleto ya tikologo, bokgoni bja borakontraka bao ba theilwego sethabeng go phethagata ditshepeto le gore ditshepeto
di tla kaonafata bjang maphelo. Tshepeto ye nngwe le ye nngwe yeo e badilwego e oma fela ge basomii ba rutilwe ka thomio yeo
e nepagetego. Ge go se bjalo matlwana a a robega, a a nkga, a boka dikhunkhwane le go bita ditwati. Dikgetho te tharo ta bofelo
teo di boletwego ka fase ga di eletwe go thomio ya ka gae. Ditshenyegelo teo di boletswego ke dikakanyo gomme di tla fapana
go ya ka maemo a gae.
Ntlwana ya molete yeo e tlwaelegilego (ga se e lokele maphelo a mabotse ka baka leo ga e eletwe): Ditshenyegelo di a fapana.
Ntlwana ya molete ya go tsena moya yeo e kaonafaditwego (VIP): Popego ya godimo ga molete, phaephe ya go ba le seiro sa
dinthi e tsenya moya. Molete o ka no agelelwa ka gare goba wa se agelelwe ge e le gore mohuta wa mabu o dumelela seo. Ditshenyegelo
di thoma ka R600 ya go aga R60 ka ngwaga go ntha dithila ge e le gore di nthwa ga tee mengwageng ye mehlano.
Ntlwana ya melete ye mebedi yeo e kaonafaditwego ya go tsena moya (VIDP): Popego ye tee ya ka godimo godimo ga melete ye
mebedi ya go ba kgauswi le kgauswi yeo e sego fase kudu. Go oma fela molete wo tee ka nako gomme e tsenywa moya ke phaephe
ya go ba le seiro sa dinthi. Ka kakareto melete e a agelelwa gomme leboto la bogareng le a tswalelwa. Ditshenyegelo di thoma ka
R2 500 go balwa le R35 ka ngwaga go sepeta le go hlokomela.
Matlwana a go nontha a na le phapoo ya mohlapologo le ditshepeto ta go tloa molete: Popego ye tee ya ka godimo godimo
ga seswari seo se twaletwego sa go dumelela go tlowa ga dithila ta go nontha. Mohlapologo o ka no fapowa gomme phaephe
ya go tsenya moya e thua go omia dithila, kudukudu ditshepeto ta go tloa meetse. Ditshenyegelo di thoma ka R3 000 go ditshepeto
ta kgwebo gomme ditshenyegelo ta tshepeto le hlokomelo go R35.
Ntlwana ya thela-goga (pour-flush) goba ya meetse (aqua-privy): Ntlwana ya go ba le setswalelo sa meetse. Mantle a nthwa ke
phaephe ye kopana goba thute ya go a ia go tshepeto ya kgoboketo ya mantle goba ya go a lahla. Ntlwana e amogelwa
bodithabethabeng moo baomii ba kwatamago gomme meetse a omietwa go itlhwekia. E lesa go se sa oma gabotse ge batho
ba lahlela dilo teo di sa dumelelwago ka gare ga ntlwana, goba ge go se na tirelo ya go ntha yeo e tshepegago. Tsenyo e thoma ka
R2 000 gomme ditshenyegelo ta tloo ke R150 ka ngwaga.
Tanka ya go bodia mantle ka pakteria (septic tank) le kinelo (soakaway): Ntlwana ya ka gare ya go gogega yeo e kopantwego ka
bopholampara le seilamantle sa go se tsene meetse le diela teo di dumelelwago go inela ka mabung. Tshenyegelo ya go tsenya e
thoma ka R7 000 le R200 ka ngwaga go eya ka gore na e nthwa gakae.
Matlwana a go goga a go ba le ditanka ta go boloka meetse: Dithila di gogelwa ka gare ga tanka yeo go tloga moo di ka se kgonego
go elela ka go tikologo ya kgauswi gomme e swanete go nthwa. Ditshenyegelo di ya ka bogolo bja tanka le gore e nthwa ga kae.
Tshepeto ya mantle ya go ba le molete wo mo nyenyane ya go se dumele dithata: Ntlwana ya go goga ya ka gare ya go ntheta
ka gare ga tanka ya go bodia mantle yeo dithata di tsenago ka go yona. Dithata di tsena ka gare ga molete wo mo nyenyane di a twela
pele ka go phaephe ya kgoboketo ya bogareng goba tshepeto ya mantle yeo e lego gona. Ditshenyegelo di twa go bogolo bja tanka
le gore e nthwa gakae.
Ntlwana ya go omia meetse ya molete wo mogolo: Ntlwana ya ka gare ya go goga ya go kopana le mantle ao a elelelago go ya
polanteng ya phekolo ya meetse a dithila. R6 000 go tsenywa gomme ditshenyegelo ta tshepeto e ka no ba R400 ka ngwaga.
Tshepeto ya mantle yeo e sa epelwago fase kudu: Ntlwana ya ka gare yeo e gogwago ka meetse a ma nyenyane go ena le ka moo
go tlwaelegilego le ka diphaephe te nyenyane ditekanyong ta go se be fase kudu ta go ba le dikamorana ta go lebelela. Bodithabathabeng
se se boloka go fihla go 50% ya meetse eupya e sa lekwa ka Afrika Borwa.
Matlwana a dikhemikhale: Diyunite ta go ikemela di le noi ta go omia dikhemikhale gore di phekole mantle le go tloa monkgo.
Di a tura gomme ka tlwaelo di omiwa nakwana. Balaodi ba banti ba leka go fedia thomio ya tona.
Ntlwana ya kgamelo (ga e eletwe ka baka la gore e ka tsenya maphelo kotsing): Popego ya godimo ya go ba le setswalelo godimo
ga kgamelo. Kgamelo e tlowa ka dinako te itego gomme dikagare ta lahlwa. E omiwa ganti eupya e ka tsentha maphelo a bao
ba lahlago dikagare ta dikgamelo kotsing. Balaodi ba banti ba leka go fedia thomio ya tona. Tshepeto le hlokomelo ya yona e a
tura.
Matlwana a mohlakanelwa (ga go eletwe gore a omiwe ka gae): Diboloko ta matlwana di ka no thewa go ditshepeto ta go thapa
goba ta go oma. Wona a hloka gore a hlwekiwe le go hlokomelwa nako le nako.
Methopo ya dithelete yeo e kgonegago?
Go na le methopo ye meraro ya dithelete ta kaonafato ya hlwekio: sapsidi ya Kabelo ya go Lekalekana, dithuo ta infrastraktha le
lekgetho la bommasepala. Karolwana ya sapsidi ya dintlo le yona e ka no omietwa hlwekio.
Kabelo ya go lekalekana
Sapsidi ya go twa go mmuo wa sethaba go mmuogae e akareta ditshenyegelo ta tshepeto ta ditirelo ta theo ta mphiwafela
go bahloki.
Dithuo
Thuo ya Poloko go Infrastraktha ya Mmasepala e tla thua madulo ka dithelete. Ga bjale DWAF e fa sapsidi ya hlwekio ya nako ye
tee ya R300 ya twetopele ya sethaba, R900 ya popego ya matlwana ya theo (pele ga yona go tlile R600 ya twetopele ya sethaba
le R600 ya infrastraktha). Ge matlwana a tsenthwa ke boradikontraka, thelete ye ga e tsenye VAT goba ditefio ta taolo. DWAF e
ete e beile dimilione te R100 ta hlwekio go lenaneo la kaonafato ya hlwekio metsemagaeng go ngwaga wa lekgetho wa 2001/2002.
Lekgetho la bommasepala
Mmuo o fa edi khumano ya ditshenyegelo ge go fiwa ditirelo ta hlwekio. Bommasepala ba bea ditefio ta bona morago ga go fa
bahloki tekanyo ya theo ya tirelo ya mphiwafela.
Leuaneo la Bommasepala la Infrastraktha yeo e Kopantwego (CMIP)
CMIP ke go thua hlwekio ya lefelong ka dithelete, le infrastraktha ya mokgobo le ya kopanyo ditoropong le metsemagaeng.
Disapsidi ta dintlo
Ga bjale legae le lengwe le le lengwe le ka no humana sapsidi ya nako ye tee ya R16 000 leo le lego lekeieneng la semmuo yeo e
omietwago go humana naga, go aga dintlo le ka go dira infrastraktha ya go swana le matlwana. Batho bao ba nago le ditokelo ta
naga teo e sego ta semmuo go madulo a bona ba ka no dumelelwa gape go fiwa sapsidi. Thuo ya dintlo ta magaeng le yona e gare
e a iinywa.
Na matlotlo a go fapana a tla kgokaganywa bjang?
Lenaneo la Twelopele leo le kopantwego (IDP) le tla omiwa bjalo ka mokgwa wa lebakana go kopanya matlotlo le go netefata gore
ga go na ditsenelelano.
1. Tlhwekio e swanete go araba dinyako ta sethaba gomme e amane le temoo ka
maphelo ao a kaonafaditwego. Gore batho ba holwe ke dikaonafato ta tlhwekio,
mang le mang o swanete go kweia kamano gare ga maphelo a gagwe, maphelo a
mabotse le dinolofati ta go ithoma.
2. Sethaba se kgathe tema ka go diproteke ka botlalo. DWAF e bea melao fela. Badudi
ba na le ditokelo gape le maikarabelo a go thua go phethagata dipeakanyo wa
hlwekio ta.
3. Hlwekio e swanete go fiwa mmogo le kabo ya meetse le ditirelo te dingwe ta
mmasepala.
4. Hlwekio ga se fela matlwana a boithueto; e swanete go sepelelana le thutatikologo
le thutamaphelo.
5. Khumano ya hlwekio ya theo ke tokelo ya botho .
6. Mmuogae o na le maikarabelo a molaotheo a go fa ditirelo ta hlwekio.
7. Dithelete ta sethaba ta go hlokega di swanete go beakanywa gabotse go thua
ba go ba kotsing kudu.
8. Dithelete ta sethaba teo di kgaoleditwego di swanete go abiwa ka moo go
lekalekanago nageng kamoka.
9. Meetse a na le mohola wa ikonomi gomme a swanete go sireletwa ka hlwekio.
10. Bathilafati ba swanete go lefelela hlwekio ya meetse le tikologo yeo ba e
thilafaditego.
11. Hlwekio ga se e swanele go tura kudu.
12. Tikologo e swanete go sireletwa ge ditshepeto ta hlwekio di dirwa le go sepetwa.
Metheo ya Molaotshepeto wa Theo wa Hlwekio can be contacted?
Go kweia
molaotshepeto wa
tlhwekio wa Afrika Borwa
Go kweia
molaotshepeto wa
tlhwekio wa Afrika Borwa
Metheo ya Pampiri ye Thweu
 Tlhwekio e swanete go araba ditlhoko ta sethaba gomme e
amane le temoo ka maphelo ao a kaonafaditwego.Gore batho
ba holwe ke dikaonafato ta thlwekio, mang le mang o swanetse
go kwiia kamano gare ga maphelo a gagwe, maphelo a mabotse
le dinolofati ta matlwana.
 Sethaba se swanete go kgatha tema ka botlalo ka diprojekeng.
DWAF e bea melao fela. Badudi ba na le ditokelo eupya ba na
gape le maikarabelo a go hlokomela maphelo a bona.
 Tlhwekio e swanete go fiwa mmogo le kabo ya meetse le ditirelo
te dingwe ta bommasepala.
 Tlhwekio ga se matlwana fela; e swanete go sepelelana le
thutatikologo le thutamaphelo.
 Khumano ya tlhwekio ya theo ke tokelo ya botho.
 Mmuo selegae o na le maikarabelo a molaotheo a go kgonegia
khumano ya ditirelo ta tlhwekio.
 Dithelete ta go hlokega ta sethaba di swanete go beakanywa
gabotse go thua ba go ba le phonkgelo ya godimo kudu.
 Dithelete teo di kgaoleditwego ta sethaba di swanete go
abelwa ka go lekalekana nageng kamoka.
 Meetse a na le mohola wa ikonomi gomme a swanete go ireletwa
ka tlhwekio.
 Bathilafati ba swanete go lefa go hlwekia meetse le tikologo
yeo ba e thilafaditego.
 Tlhwekio e swanete gore e seke ya tura kudu.
 Tikologo e swanete go ireletwa ge ditshepeto ta thlwekio
di dirwa le ge di sepetwa.
Na ke ka baka la eng re ena le bothata?
Mathata a tlhwekio a Afrika Borwa a bakwa ke dilo te pedi te dikgolo:
go se tsebe maphelo (Batho ba
banti ga ba lemoge gore ba
tlhoka gore ba hlape diatla ge ba
feta go ithoma goba go fetola
leiri, gape ba banti ba gopola
gore go lokile ge ba omia
leoka bjalo ka ntlwana),
go se be le infrastraktha (go
hloka matlwana le meetse a go
hlapa diatla).
Go fa matlwana ao a kaonafaditwego ke karolo ye nngwe ya karabo. Ka lehlakoreng
le lengwe go swanete go ba le tsebo yeo e kaonafaditwego go sethaba ya merero
ya maphelo, maphelo ao a kaonafaditwego le bokgathatema bja sethaba ka go mananeo
a tlhwekio.
Na tharollo ke eng?
Mmuo o na le maikarabelo a molaotheo a go netefata gore Maafrika Borwa kamoka a kgona
go humana tlhwekio yeo e lekanego. Ka moo molatshepeto o tla tsepelela go fiwa tlhwekio
yeo e lekanego go malapa, dikolo le dikliniki, kaonafato ya kgoboketo le tahlo ya dithila ta
ka gae, le go ruta sethaba ka maphelo.
Mmuo o ikemisedite go nolofata phethagato ya ditirelo yeo e kaonafaditwego ka go thekga
sethaba go se fa le go omia ditirelo ta tlhwekio teo di sa felego (ta go se ture, ta go
sepetwa ke sethaba). Mafelo a bohlokwa ao a yo tsepelelwago a tla tsenya metsemagae,
dika toropo, le mekhukhung moo go nago le tlhoko ye kgolo kudu.
Tlhwekio e bohlokwa go maphelo a sethaba. Go fihlelela tlhwekio ye botse, go tlhokega
gore e be karolo ya tshepeto ka twetopele kamoka. Ka moo tlhwekio ke ye tee fela gare
ga mananeo a manti a twetopele ao a godiwago ke mmuo. Katlego e itshepile gape
thekgo ya sethaba. Bokgoni bja hlwekio bo swanete go agelelwa ka sethabeng ka
thoganyeto gore badudi ba maatlafatwe go thua ka lenaneo la tlhwekio la sethaba.
Mananeo a tlhwekio a tla kaonafata mathata a kagiano le a mogopolo a go amana le tlhwekio
ya fase. Matlwana a go bewa kgojana le ka gae, dinolofati ta mohlakanelwa teo di se di
lekanego, tahlo ya dithila yeo e sa lekanago le ditiro te dingwe ta go se phele gabotse di
baka go lahlegelwa ke bopraebete, tlotlo le diphonkgelo ta polokego teo di oketegilego.
Na tekanyo ya fasefase ya theo ya
tlhwekio yeo e amogelegago ke efe?
 Maphelo a maswanedi go swana le go boloka matlwana a hlwekile le
go hlapa diatla morago ga go swara dithila goba ge o etwa ka
ntlwaneng.
 Tshepeto ya go lahla mantle a batho, meetse a dithila le ditlakala yeo
e sa turego, ya go hlokomelega bonolo, ya go bolokega le ya go
amogelega tikologong
 Lapa le lengwe le le lengwe le be le ntlwana ya maswanedi
Na molaotshepeto wa theo wa
tlhwekio ya ka gae o tla fihlelela eng?
Na ke ka baka la eng
tlhwekio e le botlhokwa?
Tlhwekio e bohlokwa go maphelo a mabotse. Mathata a maphelo a go amana le tlhwekio ya
go se be gabotse a akareta letshologo, disentheri, thaefoete, kholera, malaria, bilharzia, tlhaselo
ya dibokwana, dipheteto ta mahlo, malwetse a letlalo le dipheteto teo di oketegilego go
batho ba go ba HIV phosethifi. Tlhwekio yeo e nepagetego e dira gore bophelo e be bjo bo
telele.
Tlhwekio e bohlokwa gape go hlolweng ga lehumo. Mehola ya ikonomi ya tlhwekio yeo e
kaonafaditwego e akareto, poloko go ditshenyegelo ta maphelo, tweleto ya godingwana
go badiredi, go tsena sekolo bokaone, boeti bjo kaonafaditwego le ditshenyegelo ta phekolo
ya meetse te fokotegilego.
Tshepeto ya mmuogae ya go
phethagata tlhwekio
1. 2.
3. 4.
5. 6. 7.
Go hlola
nyako
8. 9. Go fa thekgo
ya
maswanedi
go netefata
go ba gona
ka mehla
10.
Beakanya
mathata go ya ka
bohlokwa
Go tloga
mathomong
netefata go dula
lebaka le le telele ge
go sa beakanywa
upa mathata a
tlhwekio a gae
Maano a go
ahlaahla mathata
a ka go IDP/WSDP
Tsepanya
ditekany
eto
Netefata
batho bao ba
lekanego, goba
dira maano a
lebakanyana
Diragata
maano, go
thoma
ka...
Go
hlokomela
le go bega
Kaonafato ya hlwekio ke maikarabelo a mang le mang. Bakgathatema ba akareta
sethaba le malapa (pele); dikontraka ta sethaba; mmuo wa gae, wa profense le wa
sethaba; lekala la praebete le Mekgatlo ya go se Laolwe ke Mmuo (di NGO).
Ke mang yoo a rwelego maikarabelo a
hlwekio ye kaone
Maikarabelo a Molaotheo:
Malapa le sethaba
 Bommasepala ba swanete go fa ditirelo ta theo, go akaretswa hlwekio
 Mebuo ya sethaba le ya profense e swanete go thekga bommasepala ka
melaotlhakwa le dikgato te dingwe
Tlhwekio ye botse e thoma ka gae. Malapa le sethaba se rwele maikarabelo
a pele a tlhwekio ya bona le tikologo yeo e hlwekilego le tlhwekio yeo e
kaonafaditwego. Ba rwele maikarabelo a go kaonafata mekgwa ya tlhwekio
ya bona, ka baka la gore tlhwekio ya go se be gabotse e ka se tsenye
kotsing maphelo a bona fela empya le a baagiane le sethaba kamoka.
Ditiro ta maphelo di ka kaonafatwa ka dikgato te mmalwa te kaone ta
go swana le go hlapa diatla morago ga go omisa ntlwana, pele ga go oma
ka dijo le morago ga go fetola leiri la ngwana. Sethaba le sona se ka no
phatlalata molaeta wa maphelo a mabotse le go lemoa maloko a mangwe
a sethaba ka bohlokwa bja tlhwekio le maphelo a mabotse.
Matlwana a ka gae ke maikarabelo a batho ba ka gae. Mmuogae o swanete
go thekga sethaba gore se fihlelele tikologo ya go dula ye tlhwekilego le
yeo e phedilego gabotse ka:
 Mananeo a sethaba ao go wona baagi ba gae ba hlahlilwego go aga
matlwana ao a bolokegilego le a go hlweka. Baagi ba ba tla thuonga
malapa go aga matlwana a bona. Se se hlola mediro.
 Go fa dithupatsela ta go thua malapa le baagi go kgotsofata maemo
a theo a fasefase a ntlwana yeo e bolokegilego le yeo e tlhwekilego.
 Go thua ka dimateriale te botlhokwa go netefata gore ntlwana le
bolokegile ebile e tlhwekile le gore e a humanega.
Gape, ke maikarabelo a malapa go tsebia mmuogae ka ditlhoko ta bona
ta go amana le tlhwekio. Sethaba le mekgatlo ya sethaba di swanete
go thua mmuogae go loga maano, go phethagata, go hlokomela le go
sekaseka diprojeke. Sethaba le sona se swanete go bega ditshepeto dife
goba dife ta tlhwekio ta go ba le diphoo go mmuogae. Malapa a hloka
go netefata gore matlwana a bona a dula a oma gabotse ebile a hlwekile.
Dikarolo le maikarabelo
Ditekanyong ta go fapana ta mmuo
Mmuo wa profense
Mmuo wa profense o swanete go fa thelete, batho le thekgo ya
botegeuiki go mmuogae. O swanete go netefata gape thalomorago
ya molaotshepeto wa sethaba, go tweta pele melaotlhakwa yeo e
kgonthago, go kgokaganya maano a selete le go hlokomela twelopele.
Mmuo wa sethaba
Mmuo wa sethaba o swanete go tsebagata melaotlhakwa le maemo;
go hlahla, go kgokaganya le go hlokomela mananeo a sethaba; go fa
thekgo go ditekanyo te dingwe ta mmuo; go laola go fiwa ga tirelo
le go tsena gare moo go se nago bokgoni.
Mmuogae
O swanete go thua malapa go kaonafata tlhwekio ya wona. O
swanete go oma le sethaba le malapa go godia bohlokwa bja
tlhwekio ka baka la maphelo le mehola le go ba le ntlwana ye bolokegilego
le ya go kgahlia. O rwele gape maikarabelo a go thua malapa go
inyakela tlhwekio ya wona. Bjalo ka karolo ya tshepeto ye o swanete
go lemoa sethaba le malapa ka bohlokwa bja tlhwekio le gore e
amana bjang le maphelo. Mmogo le sethaba mmuogae o swanete
go tsebagata mananeo a maphelo, o upe ditlhoko ta matlwana, o
beakanye gabotse ditlhoko teo, gomme, ka diprojeke te itego o thue
malapa go aga matlwana a wona. Peakanyo ya mmuogae e
phethagatwa ka Maano a Twetopele ao a Kopantwego ao Maano
a Twetopele ya Ditirelo ta Meetse (Meetse le Tlhwekio) e lego karolo
ya wona. Go kgona go phethagata mananeo a kaonafato ya tlhwekio,
mmuogae o swanete go dira tekanyeto le go fa thelete ya se.Thuo
ya dithelete e twa go methopo ya go fapana, go balwa le kgoboketo
ya lekgetho le go mmuo wa profense le wa sethaba. Ge go phethagatwa
lenaneo la tlhwekio, mmuogae o swanete go netefata gore tikologo
e ireleditwe. Maano a kgwebo a proteke ye ngwe le ye ngwe a tla
twetwa pele, mmogo le komiti ya go eta pele tlhwekio, yeo e kgethilwego
ke sethaba. Maano a kgwebo a tla hlaloa mekgwa yeo e swanetego
go alwa morago le thuo ya sethaba yeo e tlhokegago, go teelwa
hlogong ditlhoko ta dithaba te itego. Mmuogae o tla thua ka go
bokgoni bja bolaodi go netefata katlego ya diproteke. Melaeta ya
kgodio ya maphelo e swanete go gatelelwa gomme maphelo a
hlahlobjwe ka mehla.
Dikgoro te bohlokwa ta mmuo
Kgoro ya Merero ya Meetse le ta Dikgwa (DWAF) ke
mohlokomedi wa meetse a sethaba le kgoro ya go ba pele
ka go lekala la hlwekio. Ka go omiana le bakgathatema
ba bangwe ba sethaba, DWAF e swanete go tweta pele
maemo a hlwekio, go thekga diprofense le bommasepala
go tweta pele ditirelo ta hlwekio, go hlokomela dipoelo,
go aga bokgoni, go fa thekgo ya dithelete, go diragata
diproteke ta teko ka hlwekio ya theko ya fase le go
netefata gore hlwekio e phethagatwa ka mokgwa woo
o kgokagantwego. Kgoro e fa thekgo go mmuogae gore
o twete pele Maano a Ditirelo ta Twetopele ya Meetse
a wona (WSDP) ao e lego karolo ya Maano a Twetopele
yeo e Kopantwego (IDP).
Kgoro ya Mmuo wa Profense le wa Gae e tla rwala
maikarabelo magolo a go godia Maano a Twelopele yeo
e Kopantwego a bommasepala, go netefata gore mebuo
ya profense le ya gae e na le bokgoni bjo lekanego, go
kgokaganya go fa Kabelo yeo e Lekalekanago le dithuo
ta infrastraktha ya bommasepala, le hlokomelo.
Kgoro ya Maphelo e tla kgokaganya tshedimoo ka maphelo
a sethaba, hlola nyako ya maphelo ka mananeo a temoo
ka maphelo, lokia ditlwaelo ta maphelo ta hlwekio, go
thekga bommasepala, fa dimateriale ta hlahlo le go ruta
sethaba ka maphelo.
Matlotlo a Sethaba e tla thekga mebuogae go loga maano
le go laola matlotlo a yona.
Dintlo ta Sethaba e tla tweta pele maemo a twetopele
ya dintlo (tekanyo ya fasefase ya hlwekio ke VIP go lapa
le lengwe le le lengwe ka ntle le ge mabaka a mabu a bolela
ka mokgwa wo mongwe). E gokaganya gape disapsidi ta
dintlo teo di sepetwago ke dikgoro ta dintlo ta profense..
Bakgathatema ba bangwe
Kgoro ya Thuto ya Sethaba e rwele maikarabelo a go
tweta pele manaanethuto le maemo, go netefata ta
dithelete, tshedimoo le kago ya bokgoni. Dikgoro ta profense
di rwele maikarabelo a kaonafato ya infrastraktha ya dikolo
go tsenywa hlwekio le go phethagata Lenaneo la Kgodio
ya Maphelo Dikolong go hlola dikolo teo di bolokegilego le
teo di phedilego gabotse.
Kgoro ya Mediro ya Sethaba e dira bjalo ka mophethagati
legatong la mmuo wa sethaba le wa profense ge dikolo le
dikliniki di agwa. Kgoro ye e na le maikarabelo a go netefata
gore go na le hlwekio yeo e lekanego go meago ya sethaba
le ya mmuo. Kgoro e rwele gape maikarabelo a go phethagata
lenaneo la mediro ya sethaba leo le theilwego sethabeng.
Kgoro ya Merero ya Tikologo le Boeti e rwele maikarabelo
a go ireleta tikologo gape e tla tweta pele maemo a go
amana le thulano ya ditshepeto ta hlwekio go tikologo, le
go hlokomela dithulano le tatelelo ya ditshepeto ta taolo ya
tikologo.
Lekala la praebete
Mmuo o ka se ahlaahle poelomorago ya hlwekio o le tee.
Lekala la praebete, kudukudu kgwebo, e ka dira le go tsenya
ditshepeto, omiana le bommasepala go fa tirelo le go fa
dithelete. Mekgatlo ya go se laolwe ke mmuo e ka thua
ka mananeo a temoo ka maphelo, go nolofata bokgathatema
bja sethaba, tweta pele dipane ta kago ta sethaba le
go phethagata le go hlokomela diproteke.
 Go tekanyo ya gae Mmasepala wa Setereke goba Metro goba Mmasepala wa Gae
o tla ba le maikarabelo magolo a kgokaganyo ka Maano a Twetopele ao a
Kopantwego (IDP) ao Maano a Twetopele ya Ditirelo ta Meetse (WSDP) e lego
karolo ya wona.
 Go tekanyo ya Profense mmuo wa profense o tla fa thekgo ka Diforamo ta
Kgokaganyo ta Tlhwekio ta Profense.
 Go tekanyo ya Bosethaba kgokagano e fihlelelwa ka Sepane sa Modiro wa Tlhwekio
sa Bosethaba (NSTT) seo se tla tsebagatwago ka leswa bjalo ka seka komiti ya
Sepane sa Modiro sa Infrastraktha ya Bommasepala (MITT). DWAF e oma bjalo
ka kgoro yeo e etago pele.

KAKARETO YA DINTLHA TE BOHLOKWA
Histori ya diphatlalati ta tshedimoo le ditaba Afrika Borwa e
tloga e re bontha karogano le kabagano ya maatla ka gare ga
sethaba. Tlhotlo ya diphetogo ta sedemokratiki e ama mabato
ka moka a sethaba, go akaretwa le di-instituti le thomelo ya
diphatlalati.
Mmuo o ikemiedite go hloma ajensi yeo e tlago hlohleleta
gore batho bao peleng ba bego ba phaetwe thoko, ba kgone go
fihlela diphatlalati le go hlohleleta go ba gona ga diphatlalati
te nthi. Se se latela sephetho sa Kabinete ka go latela tshwayo
ya Comtask ya 1996. Gape, se sepediana le Molaotheo, Bili ya
Ditokelo, le Lenaneo la Kago Leswa le Tlhabollo le go hlohleleta
ke Leano la Moomo la Sethaba la go Hlohleleta le go ireleta
Ditokelo ta Botho, leo le gatelelago gore go be le tokologo ya go
ikwagata le diphatlalati ta go fapafapana, le hlokego ya dikgato
ta go bona gore se se a fihlelwa. Gape, go latelwa maitekelo a
mekgahlo yeo e sego ya mmuo a a ilego a folota a go hloma
sebopego sa mohuta wo mo mengwageng ya bo 1990.
Hlohleleto ya go hloma Ajensi ya Tlhabollo ya Diphatlalati ta go
Fapafapana (MDDA), yeo e ikemetego gape e sa senye thelete,
e itseparete go hlokego ya sebopego se se hlomphegago sa
ditsebi le ba bangwe go twa sethabeng, seo se tlago netefata
go dira resethe, go tlhabolla bokgoni go diphatlalati le go dira
gore go be le diphatlalati ta go fapafapana. Ajensi e tla oma go
ya ka ditheo ta taolo ya dikhampani gomme e na le maatla le
methopo ye e hlokegago. E tla oma e lokologilei go twa go
mmuo, indasteri ya diphatlalati le baabi ba dithelete ta thuo.
Ka ge e le gore lefase le tloga le thoma go laolwa ke tshedimoo,
go bohlokwa gore badudi ka moka ba hwete tshedimoo ka
bophara le ponelo gore ba tle ba kgone go tea karolo go merero
ya selegae, ya sethaba le ya bodithabathaba. Mmuo o dirile
gore go kgona go fihlela tshedimoo go tloge go ba karolo ya
lenaneo la kago leswa le tlhabollo.
MDDA, go no swana le Disenthara ta Ditirelo te Nthi, ke kgato
ye bohlokwa ya go fihlela maikemieto a. E tla thua gore go be
le motheo le go hlohleleta diphatlalati teo di bonthago
maitemogelo le ponelo ya bao ba bego ba phaetwe thoko. Le ge
e le gore MMDA ka boyona e ka se tlie phetogo ye e feletego go
diphatlalati, e tlare ka thuo ya dithelete, ka go kgontha le
resethe, ya raloka karolo ye kgolo go go fetoa seemo sa
diphatlalati ka tsela yeo e tlago sepediana le diphetogo
sethabeng ka bophara.
Tlhaloo ya tlhabollo ya diphatlalati le go ba le diphatlalati
ta go fapafapana:
Tlhabollo ya diphatlalati e ama go hlohleleta tikologo yeo e
kgonthago gore go omanwe le go phaela thoko ga dihlopa le
dikganyogo mabapi le go kgona go fihlela diphatlalati - bjalo ka
beng, balaodi le batweleti ba diphatlalati. Go fapafapana ga
diphatlalati gora go netefata gore dikganyogo le mafapha ka
moka di kgona go fihlela diponelo le methopo ya tshedimoo teo
di bonthago ka fao sethaba se omago ka gona. Gore go
fihlelwe diphapano ta go fapafapana go ba le khueto le go ba
gona ga ditlabelo ta go aba go diphatlalati te nthi, te kgolo le
te nnyane.
Diphatlalati Afrika Borwa:
Le ge e le gore go dirilwe te nthi gore go omanwe le mathata a
tlhabollo ya diphatlalatii le diphatlalati ka go fapafapana, go
tlogela ge re fihlete demokrase, se ga se se lekane. Motheo wa
diphatlalati go ya ka ditseno ta motho, o tloga o le fase. Bong
bja diphatlalati bo sa nte bo le diatleng ta batho ba
mmalwanyana gomme ga bo fihlele dinyakwa ta dihlopa ka moka
le dikganyogo. Boemedi go bolaodi, borulaganyi le go mabato a
mangwe a moomo bo sa nte bo sa lekalekane.
Mo Afrika Borwa, re lemogile gore mmaraka, dibaka ta go hweta
dilaesense le diphetogo go bong ga ta lekana gore go fihlelwe
diphetogo. Go hlokega ajensi ya go swana le MDDA.
Go ithuta go twa go boitemogelo:
Boitemogelo go twa go mafase a mangwe bo bontha gore
thekgo ya go hlohleleta tlhabollo ya diphatlalati ka go
fapafapana ga tona, ga se selo se seswa. Dikgato ta go thekga
di ile ta omiwa go la Europa mo mengwageng ya bo 1950, ka
ge go lemogilwe gore mmaraka ka bowona ga wo dire gore go be
le diphatlalati ta go fapafapana. Nnete ke gore mmaraka ge o
tlogelwa gore o ome ka bowona, o dira gore diphatlalati di be
diatleng ta batho ba mmalwanyana fela, gomme se se ka itia
tokologo ya go ikwagata le diponelo ta go fapafapana.
Maitekelo a peleng a go hloma sebopego sa thekgo sa boleloko
bja go ikgethela, seo e bego e le Independent Media Diversity
Trust, a ile a folota ka baka la go hloka dithelete. Se se dirile
gore ponelo ya gore ke fela dikgato teo di tlago ama mmuo le
diphatlalati ka botona gomme a thekga ke molao, e thome go
ratwa.
Sebopego sa MDDA le tswalano ya yona le dipopego te
dingwe:
MDDA e tla ba sebopego sa semolao seo se ikemetego gomme
se oma go ya ka pholisi le dikgakollo ta mmuo. Le ge go le
bjalo, sebopego se ka se be ka tlase ga taolo ya mmuo, lefapha
la poraefete goba mokgatlo ofe goba ofe wo o fanago ka thuo ya
dithelete. Moomo wa yona e tla ba go hlohleleta diphatlalati
ta go fapafapana ta dikuranta, go go gaa le go "diphatlalati te
diswa".
MDDA e tla ba le Boto yeo e iintwego ke Palamente gomme ya
bewa ke Presidente. Boto e tla bea Mohlankedi-Mogolo wa
Phethagato. Mohlankedi, ka thomiano le Boto di tla hira
badiredi ba mmalwanyana bao ba tlogago ba na le bokgoni.
Boto e tla hloka thomiano le dibopego te di omago ka ta
megala, dilaesense, difilimi le video, gore go be le go gata ka
moito o tee le go tseba gore mang o dira eng. Ntle fela moomo
wa yona wa go fa thekgo go diphatlalati, ajensi e tla dira resethe
le go fa ditshwayo go mmuo, indasteri ya diphatlalati le
dibopego te dingwe ta maleba.
MDDA e tla oma le dibopego ka moka teo di nago le seabe go
tlhabollo ya diphatlalati le go hlohleleta go fapafapana ga tona,
gomme tona di akareta Independent Communications Authority
of SA (Icasa). MDDA e tla swara Foramo ya go Itsheka-tsheka ya
Ngwaga ka ngwaga, fao dibopego te di tla go reriana ka
raporoto ya MDDA ya ngwaga ka ngwaga.
Bajafalefa le mohuta wa thekgo:
Bajalefa ba bagolo mabapi le thekgo e tla ba diphatlalati ta
metse teo di sa omelego profiti, gammogo le diphatlalati te
nnyane teo di omelago profiti, go akaretwa le diteene ta
radio, television, dikuranta le diphatlalati te diswa. Go tla
gatelelwa gore go thuwe diphatlalati teo di lebiitwego go
metse le dikarolo ta sethaba teo di diilago - gagolo basadi,
batho ba magaeng, batho bao ba golofetego, batho bao ba sa
kgonego go bala le go ngwala, batho ba e lego baomi le batho
bao ba diilago.
Thekgo e tla ba ya thelete le ye nngwe gomme e tla ka thekgo ya
thwi le ya te dingwe; thekgo ya thoganeto, go tlhabolla ya
bokgoni; go hlohleleta thekgo ya boikarabelo go kgao, dikuranta
le resethe mabapi le diphatlalati. Gape, ajensi e tla dira
ditshwayo mabapi le diphatlalati teo di nyakago kadimo, ka go
latela dikgato ta ajensi ta go lekola.
Ka tlaleleto go te, MDDA e tla omela gore go be le disepedii
ta bosethaba le ta profensi ta diphatlalati tohle ta go
ngwalwa, gore diphatlalati te nnyane di kgone go fihlela meetse
yeo e sa hwetego tirelo ye.
Ditheo ta MDDA ta kgakollo mabapi le go dira diphetho ta
thekgo ya thelete le ditshwayo ta dikadimo, di tla bopsa ke
dikabelo teo di dirwago ke diprojeke go tlhabollo ya diphalalati le
go fihlela diphatlalati ta go fapafapana. Di tla leka go
hlohleleta go twela pele, le go thekga diprojeke teo di laolwago
gabotse. Te dingwe teo di tlago elwa hloko di akareta boemedi
le go tea karolo ga sethaba.
Bajete ya MDDA:
MDDA e hloka thelete yeo e lekanego gore e kgone go hloma
kgokagano ya diphatlalati ta motse, tlhahlo, go reka phaahlo le
go fihlela ditshenyagalelo ta ge go ongwa, le go dira dinyakiio
pele ga ge go hlomiwa dikuranta te nnyane ta go dira profiti. E
tla hira batho gore ba dire resethe mabapi le tlhabollo ya
diphatlalati le go ba le diphatlalati ta go fapafapana, le go
lekola diprojeke te di hweditego thekgo ya thelete ka mehla.
Thelete ya go dira meomo ya ajensi go akaretwa le go lekola
thomelo ya diprojeke, e ka se fete dipersente te 12 ta thelete
ya go oma.
Methopo ye e hlokegago gore go omanwe le mapheko a a lego
gona go tlhabollo ya diphatlalati le go tweleta diphatlalati te
di fapafapanego, e tla nyaka diranta te dimilione te 500 mo
mengwageng e mehlano. Go akanywa gore MDDA e tla fihlela
dipersente te 60 ta dinyakwa te, gomme tona di dira diranta
te dimilione te 3000 mo mengwageng ye mehlano, goba diranta
te dimilione te 60 ka ngwaga.
Thelete e tla dirwa ke diranta te dimilion te 20 go twa go
mmuo, indasteri ya diphatlalati le bathekgi ba dithelete. Kabelo
ya mmuo e tla akareta thekgo yeo e fiwago diteene ta diradio
ta motse yeo etego e filwe ke Kgoro ya Dikgokagano, gomme
ka nako ye e lekana diranta te dimilione 7 ka ngwaga.
MOLAO WA MAITSHWARO WA MALOKO A SEOLE A GO APARA YUNIFOMO
Ke holofeta go direla le go ireleta naga ya ka le batho ba yona go ya ka Molaotheo le molao le ka hlompho, tlotlego, maatla le potego.
Ke direla SANDF ka potego le boikgogomoo, bjalo ka moAfrika Borwa le moithaopi
Ke hlompha tshepedio ya sepolotiki ya temokrasi le taolo ya sethaba ya SANDF
Nka se twete pele goba ka gobata dikgahlego ta lekoko goba mokgatlo
ofe goba ofe wa sepolotiki
Ke tla rwala maikarabelo a ditiro ta ka
Ke tla theeleta ditaelo kamoka teo di lego molaong le go hlompha bagolo kamoka
Ke tla gana go theeleta taelo yeo go lego pepeneneng gore ga e molaong
Ke tla phethagata thomo ya ka ka maatla le go thua bagwera ba ka ntweng, le ge e le ka go tsenya bophelo bja ka kotsing
Ke tla swara batho kamoka ka go lekana le go hlompha ditokelo le tlotlego ya bona ka dinako kamoka, ke sa ete morafe, mohlobo, bong, bodumedi, seto,polelo goba ta thobalano
Ke tla hlompha le go thekga ba ka fase ga ka le go ba swara ka toka
Nka se omie bolaodi bja ka bohlaswa, maemo goba dithelete ta sethaba go ikhola, ka mabaka a sepolotiki goba lebaka lefe goba lefe.
Ke tla bega tiro ya bosenyi, bomenemene le go se itshware gabotse balaoding ba maleba
Ke tla katanela go kaonafata bokgoni bja SANDF ka go tshwara thupelo, go hlokomela maruo, go tweta pele bokgoni le tsebo, le go phethagata meomo ya ka ka hlompho le ka boprofeenale. 
MELAO YA NTWA
Mabakeng ao go nago le ntwa ya dibeta ke tla ala morago melao ya bodithabathaba ya botho bjalo ka ge e le ka gare ga Dikwano ta Geneva.
Ke tla lwantha fela manaba le go hlasela fela maikemieto a seole.
Ke tla omia mekgwa ya hlaselo go fihlelela maikemieto a seole ka bokaalo bja kgobato ya maphelo a batho le maruo bjo bo nyenyane kudu.
Nka se hlasele goba ka gobata badiredi ba manaba bao ba ineelago. Ke tla ba teela dibeta gomme ka ba swara bjalo ka bagolegwa ba ntwa.
Nka se bolaye, nka se hlorie goba go se sware gabotse bagolegwa ba ntwa.
Nka se fetole dikolo ta dibeta ka maikemieto a go oketa tlaiego ka boomo.
Ke tla kgoboketa le go hlokomela bagobadi, bao dikepe ta bona di robegilego le bao ba lwalago, ba bakgotse goba ba manaba.
Ke tla swara batho kamoka botho.
Nka se kgotlelele goba go ba karolo ya go kata goba go utswa.
Ke tla hlompha dilo kamoka ta seto le mafelo a thapelo.
Ke tla hlompha batho kamoka le dilo teo di nago le Sefapano se se Khwibidu, Kresente ye Khwibidu le maswao a mangwe ao a lemogwago a ditirelo ta botho.
Ke kweia gore go se theelete melao ye ke bosenyi. Go hlompholla badiredi ba seole le naga ya bona le go dira gore ba otlwe bjalo ka basenyi ba ntwa. Ka moo ke tla bega tlolo ye nngwe le ye nngwe ya melao bagolong ba ka.
TLHAHLO YA DITHUTO TA BOSETHABA: KAKARETO
Re hloka go humana gore re ka aga bjang tshepedio yeo e fago tlotlego edi yeo e kgonago go humanwa ke batho kamoka le yeo e godiago twetopele ya badudi ba baswa bao ba ka agago naga. Re ka no ba le boto bja go fapana, empa re batho kamoka. Ka go fa mehola edi, re ka kgona go fepa talente.
Maphela Ramphele

BOLAODI BJA MANGWALO A THUTO BJA AFRIKA BORWA

DITENG...
1. Tlhahlo ya Mangwalo a Thuto a Bosethaba ke eng(NQF)? 
2. Ke ka baka la eng Afrika Borwa e kgethile Tlhahlo ya Mangwalo a Thuto ya Bosethaba? 
3. NQF e thomile bjang? 
4. Maikemieto a NQF ke eng? 
5. Kamano gare ga NQF le thuto yeo e theilwego dipoelong? 
6. Dipoelo te Bohlokwa ke eng? 
7. Mangwalo a Thuto a NQF a bjang? 
8. NQF ya rena e bjang? 
9. Bolaodi bja Dithuto bja Afrika Borwa ke eng? 
10. Dipopego ta SAQA ke eng le maikemieto a tona ke afe? 
11. Boleng ya tshekatsheo bo tla swarwa bjang? 
12. SAQA e netefata bjang kamogelo ya melaotshepeto ya yona go bakgathatema? 
13. SAQA e netefata bjang gore go NQF kamoka go na le boleng? 
14. SAQA e amogela bjang temogo ya Mangwalo a Thuto ya Pele? 
15. Ke eng gape seo kantoro ya SAQA e se dirago? 
16. Dintlha ta go ikopanya le SAQA 
17. Ditokumente ta semolao le dikgatio te dingwe ta SAQA 
18. Naneontu le Dikhutofato 
19. Bibliokrafi le Dingwalwa 
THOMO YA SAQA
Go netefata twelopele le tiragato yo Tlhahlo ya Mangwalo a Thuto ea Bosethaba yeo e thuago twelopele ya botlalo ya moithuti yo mongwe le yo mongwe le tweto pele ya phediano le ya ikonomi ya sethaba ka bophara.

TLHAHLO YA DITHUTO TA BOSETHABA

1. Tlhahlo ya mangwalo a thuto ya Bosethaba ke eng? (NQF)
Ke tlhahlo, go ra gore, e beela mellwane - melaotshepeto le methalohlahli yeo e fago pono, motheo wa filosofi le popego ya mokgatlo - ya kago, lebakeng le, ya tshepedio ya dithuto. Twelopele ya botlalo le tiragato di dirwa ka gare ga mellwane ye ya bosethaba ka baka la gore ke mothopo wa sethaba woo o emetego maiteko a bosethaba a go kopanya thuto le tlhahlo go ba popego ye tee ya mangwalo a thuto teo di lemogwago, go ra gore, direkhoto ta bokgoni bja moithuti.
Ka bokopana, NQF ke melaotshepeto le methalohlahli yeo ka yona bokgoni bja moithuti bo ngwadiwago go kgontha temogo ya bosethaba ya bokgoni bjoo a bo humanego, gomme go netefatwa tshepedio yeo e kopantwego yeo e hlohleletago go ithuta ga bophelo kamoka.

2. Ke ka baka la eng Afrika Borwa e kgethile Tlhahlo ya Mangwalo a Thuto ya Bosethaba?
Ka ngwaga wa 1994 sethaba sa bodithabathaba se bone pelego ya temokrasi ye mpha gape sa amogela Afrika Borwa ye Mpha bjalo ka leloko le le mpha kudu motseng wa sona wa lefase ka bophara. Ge go amogelwa tlotlo yeo, naga ye e tere dihlotlo t eo di amanago le maemo ao.
Dinaga te dinti lefaseng ka bophara di lebelela ditsela te dikaone ta go ruta batho ba tona le go beakanya ditshepedio ta thuto le tlhahlo ya tona gore di ka kgona go humana lefelo tikologong ya lefase kamoka ya go ba le phadiano yeo e oketegago. Go ya pele, lefase ke lefelo la go dula le fetoga, ka ta sepolotiki, ta thutafase le ta theknoloti. Ka nnete, ditwelopele ta ka pela ta theknoloti ta ngwagakgolo ya bomasomepedi di beile ditshepedio ta thuto ka fase ga kgatelelo ye nti kudu ka ge le leka go tlwaela le go dira karolo ya tona ka maiteko a go hlagia batho ba go ba le bohlodi kudu, kgonthago le bao ba tlwaelago ka pela. Katlego, goba gona go phologa, ka lefaseng le bjale go nyaka gore Afrika Borwa e be le tshepedio ya thuto le tlhahlo teo di fago thuto ya boleng, teo di arabago dikhueto teo di dulago di fetoga ta tikologo ya ka ntle le go godia twelopele ya sethaba seo se ikgafetego thuto ya bophelo kamoka.
Ge baithuti ba tseba gore go na le ditselana ta go ithuta teo di hlakilego teo di kgonago go humantha, le go uthia le twetopele ka gare ga thuto, tlhahlo le ditsela ta boiphedio, go na le kgonego ye nti kudu ya gore ba kaonafate bokgoni le tsebo, ka ge dikaonafato te bjalo di oketa dibaka ta bona ta go humana meomo. Motheo wa bokgoni woo o okeditwego wa baomi o na le diupo te ntinyana, teo e lego kaonafato ya bokgoni bja tiragato le bja thuto bja sethaba, ka moo go oketwa dibaka ta rena ta katlego lefaseng ka bophara. 
TLHAHLO YA DITHUTO TA BOSETHABA
Morena Christopher Ball (1996),ge a hlaloa mohuta wa phrofaele ya moithuti yeo e sepelelanago le ngwagakgolo wa bo 21, o bolete ka 'baakareti ba go ba le thepeselo'. Ball o eme ka la gore batho ba bjalo ba a hlokega go lemoga maikemieto a thuto ya bophelo kamoka, yeo, le bophelo bjo bo botelele bja batho bao bjoo bo oketegago, e tla bonthago katlego ya bodudi mileniamong woo o tlago. 'Baakareti ba go ba le thepeselo' (Flexible Generalists) ke batho bao ba itlamilego ka tsebo yeo e hlokegago, bokgoni le mehola go itlwaeta gabonolo diphetogo ta boiphedio le go dira, ka tswetopele ya bona, thuo ye bohlokwa bophelong bja naga ye le lefaseng. Go utha ga megopolo ke go tloga go thuto go kgona go humana meomo - tsweto pele ya bokgoni bja go dira moomo woo o rilego - go ya go go ithuta go kgona go tlwalega - go tweta pele bokgoni bja kopanya botsebi bjo humanwego le ditikologo ta go oma te mpha. Tshepedio ye mpha ya thuto le tlhahlo e swanete go kgona go thekga mogopolo wa baomi bao ba tlwaelago bonolo.

3. NQF e thomile bjang?Histori ye kopana
Go utha ga megopolo ke go tloga go thuto go kgona go humana meomo - tsweto pele ya bokgoni bja go dira moomo woo o rilego - go ya go go ithuta go kgona go tlwalega - go tweta pele bokgoni bja kopanya botsebi bjo humanwego le ditikologo ta go oma te mpha
Boto bja NQF bo tloga go thoma ka mokgatlo wa baomi wa mengwaga ya di 1970. Go tloga mathomong a 1970, dinyakwa ta diyuniuone ta dikgwebo ta mogolo wa go kgona go iphedia di gannwe leboelela ke bathwadi, ka mabaka a gore baomi ga ba na botsebi gomme dinyakwa ta bona di be di sa tokafala. Se se ile sa dira gore baomi ba bathobaso ba bone tlhahlo e le mokgwa wa go humana mogolo wa go iphedia. Twantho ya go gapeleta bathwadi go dumelelana le dinyakwa ta baomi e twete pele go ya go bo 1980 gomme ka 1989 Yunione ya Bosethaba ya Baomi ba Metale (NUMSA), e hlomile sehlopha sa nyakiio seo se bopilwego ke baomi le bahlankedi ba yunione, go dira ditshiinyo ka tlhahlo. Ka kakanyo ya gore twetopele ya botsebi e tla baka megolo ye kaone, thiinyo yeo e kopantwego e ile ya bopwa, e theilwe godimo ga kaonafato ya bokgoni, yeo e amanago le dikoketso ta go dira mephato. Thisinyo e gatelete tlhoko e sego fela ya thuto ya theo, yeo ka ntle le yona baomi baomi ba ka se kgonego go humana tshepedio yeo e iintwego, empa gape le go swarega le temogo ya bosethaba ya tlhahlo gore baomi ba se be ka fase ga mothwadi yo tee. Thiinyo e amogetwe semmuo ke Konkrese ya Diyunione ta Kgwebo ya Afrika Borwa (COSATU) ka Julae 1991.
Ka di 1970 gare le gona go bonwe nyako ya phetogo thutong, yeo e etilwego pele ke lekala la thuto leo le sa laolwego ke mmuo. Moferefere o bonthitwe ka dintwa ta Soweto ta 1976, teo di etwego morago ke dintwa ta baithuti nageng ka bophara. Ka di 1980 tshepedio ya thuto kamoka e be e se sa tshepwa ebile e ganwa. Kgano ya lekala la thuto ya go se laolwe ke mmuo e bakile gore mafelelong go bopwe Thimollo ya Molaotshepeto wa Thuto ya Boetshaba (NEPI), woo o tweditego pele dithiinyo ta go aga leswa ka tshepedio ya semmuo ya thuto.
Go twa ditherianong ta makoko a manti a go fapana ka gare ga kgwerano ya temokrasi, dipego ta NEPI le tlhako, teo di gatiitwego ka 1992, di beilwe godimo ka melaotshepeto ya go se kgetholle go ya ka morafe, temokrasi le phetolo, le tlhoko ya tshepedio ye tee ya thuto le tlhahlo, COSATU e be e tea karolo kudu tshepediong ya NEPI - kgwerano yeo e twetego pele ka nako yeo e bego e eya dikgethong ta temokrasi ta 1994.
Go se na taba le kgano ya leboelela ya go nyaka phetogo ya baithuti le baomi, mmuo wa nako yeo o ile wa thoma go leboga go se be le maswanedi, gomme mafelelong go se dule, gwa go gana ga wona dinyakwa te bjalo. Pego ya MoPresidente De Klerk ka 1990 ya maikemieto a mmuo go fedia kgethollo go file mahlagahlaga ao a okeditwego go dinyakwa ta baomi le ta baithuti, gape e be e le seupo sa molaotshepeto wa phetogo. Kgoro ya Baomi, ka Lekgotla la Bosethaba la Tlhahlo (NTB), le dirile dithimollo te mmalwa go thoma kgale ka di 1980, gomme yeo e bonalago ke kagoleswa ya tshepedio ya borutwamoomo go ba tshepedio ya go ba le bokgoni ya tlhahlo ya dimotulo, yeo e sepetwago ke makgotla a intasteri a tlhahlo ao a itaolago. Empa, diyunione di ile ta bona tshepedio e ena le diphoo, e sego fela ka baka la gore e tlogela baomi, gape ka baka la gore dithiinyo teo di twago dithimollong di be di tebilwe ka bosesane go borutwamoomo moo go bego go tlogetwe thuto ya theo, yeo e bego e bonwa e le ntlha ya go humana bokgoni bja tlhahlo. Morago ga kamano yeo e okeditwego ya dithulano, Kgoro ya Batho le dikopano ta diyunione ta kgwebo di ile tsa kopana gape ka 1992 ka maiteko a go mphafata tshepedio.
Kgoro ya Thuto ka nako yeo le yona e thomile tshepedio ya yona ya ditheriano ta molaotshepeto, teo di dirilego gore go be le Mokgwa wa Mphafato ya Thuto (ERS). Kgwerano ya temokrasi ka gare ga lekala la thuto e memilwe go tea karolo tshepediong, empa e ganne memo ka mabaka a gore thimollo e be e se na toka ya go ba gona. Go ya pele, ERS e hlatsete mathoko a mararo - thuto, tiro, le yeo e sekametego tirong - tshepedio yeo kgwerano ya temokrasi e e humanego e sa kgahlie. Efela, lekala la mothwadi wa thuto, le ile la tea karolo tshepediong, la hlatsela tlhako yeo e se nago morumo ya go swana le yeo e amogetwego ke Scotland le New Zealand.
Kopano ya ngwaga wa 1992 ya Kgoro ya Baomi le kopano ya diyunione ta kgwebo e dirile gore go be le go bopwa ka Sepane sa Moomo, seo se hlomilego dihlopha ta moomo te seswai teo di filwego maikarabelo a go tweta pele mokgwa wa tlhahlo wa bosethaba wo moswa. Dihlopha ta moomo di be di ena le kemedi go twa diyunioneng ta moomo, bathwadi, le Mmuo, baabi ba thuto le tlhahlo, le ANC, Kgoro ya Thuto le kgwerano ya temokrasi. 1994 e bone kgatio ya ditokumente te pedi teo di adilego motheo wa Molao wa SAQA (RSA, 1995): Tlhahlo ya Molaotshepeto wa Thuto le Tlhahlo (1994); Tokumente ya Polediano ka Thimollo ya Mokgwa wa Tlhahlo ya Bosethaba(1994); le maano a Tiragato ya CEPD ya Thuto le Tlhahlo (1994). Dipampiri te Thweu ka Thuto le Tlhahlo (1995) le ka Kagoleswa le Twetopele (1994) di ile ta latela, bobedi bja tona di nyadite tlhoko ya twetopele le tiragato ya NQF.
Sehlopha sa Moomo sa Gare ga Matona se ile sa hlongwa go ngwala Molaokakanywa wa NQF woo o phasisitwego go ba Molao bjalo ka Molao wa Bolaodi bja Dithuto bja Afrika Borwa (No. ya bo 58 wa 1995) ka di 4 ta Oktobore 1995. Baomedi ba Bolaodi ba pele ba beilwe ka Mei 1996 gomme kopano ya pele ya Bolaodi ka fase ga bodulasetulo bja Morena SBA Isaacs, e swerwe ka Agostose 1996.
Baomedi ba pele ba Bolaodi ba beilwe ka Mei 1996 gomme kopano ya pele ya Bolaodi ka fase ga bodulasetulo bja Morena SBA Isaacs, e swerwe ka Agostose 1996.

4. Maikemieto a NQF ke eng?
Maikemieto a NQF bjalo ka ge go hlaloitwe ka Molaong wa SAQA ke ao a latelago:
* Go hlola tlhahlo ya bosethaba yeo e kopantwegogo ya diphihlelelo teo di rilego ta thuto; 
* Go kgontha go humana le mosepelo le twelopele ka gare ga thuto; tlhahlo le tsela ya boiphedio; 
* Go kaonafata boleng bja thuto le tlhahlo; 
* Go phakiia phetolo ya kgethollo yeo e sa lokago ya pele ya thuto, tlhahlo le dibaka ta go humana meomo; 
* Go thua ka twelopele ya moithuti yo mongwe le yo mongwe le twetopele ya phediano le ya ikonomi ya sethaba ka bophara. 

5. Kamano gare ga NQF le thuto yeo e theilwego dipoelong ke eng? 
Mareoa maswa a gapeleta thuto ya godingwana go dumelela lereo la tsebo go gokarela tsebo-ka-tiro, dipoelo teo di rilego ta thuto, le mekgwa ya botsebi yeo e omago go gonti
Dithuto le maemo yeo e ngwadiitswego go NQF di hlalowa go ya ka dipoelo ta go ithuta teo moithuti yoo a humanego mangwalo a lebeletwego go ba a di bonthite. Ka baka leo go na le boikgafo go tshepedio ya thuto le tlhahlo yeo e beakantwego go dikologa mogopolo wa dipoelo ta thuto.
Ye nngwe ya ditshekatsheko ta tshepedio yeo e fetilego ya thuto ka Afrika Borwa e be e le gore diinstithuene te dingwe di be di ipshina go feta te dingwe ka baka la melaotshepeto ya go abela diinstithuene ta go ithuta methopo ka tsela yeo e sa lekalekanego, go theilwe godimo ga mmala. Go tlaleleta, ka baka la kgethollo ye ya dithelete, go godile ponego ya gore mphato wa kabelo ya diinstithueneng te o be o le godimo ga diinstithuene te dingwe. Ka baka leo, baithuti ba go twa diinstithueneng te ba be ba fiwa tshwaro yeo e ratwago go humaneng dibaka ta thuto ya pele le mmarakeng wa baomi. Ka mantu a mangwe, moo dithuto di bego di humanwe gona go be go le bohlokwa kudu go feta gore baithuti ba humanago mangwalo a thuto ba be ba tseba eng le go kgona go dira eng. Go tlaleleta mathata a khumano, go be go ena le bothata bja go swarega ka baka la gore diinstithuene di be di kgetha go lemoga goba go se lemoge dithuto teo di humanwego diinstithueneng te dingwe; bathwadi ba be ba nyaka dirutegi ta go twa diinstithueneng te rilego gomme ba se na taba le dirutegi ta go twa diiinstithueneng te dingwe. Thulano ya tiro ye bjalo ikonoming le phedianong ya sethaba sa rena e be e iponata. Ka moo go na le taeto ya histori ge sethaba sa rena se arogane, go fa edi gore ke eng seo moithuti a se tsebago le seo a ka se dirago go feta moo moithuti a ithutilego gona. Go a hlokega go ahlaahla thomio ya leago yeo e sego ya maswanedi ya dithuto teo e bego e le karolo ya histori ya rena.
Taeto ye nngwe ye bohlokwa ya go thea NQF ya rena dipoelong e hlagile mekgweng ya lefase ka bophara le ditherianong. Theriano ya Ronald Barnett ya papalo thutong ya godingwana e bontha mehuta ya phetogo yeo e diregago ditshepediong ta thuto le tlhahlo lefaseng ka bophara:
"Tlotlontu ye mpha thutong ya godingwana ke seupo sa gore sethaba sa sebjalebjale se humana dihlaloo te dingwe ta thuto le hlaologanyo. Megopolo ya bokgoni, moomo, thutiseto, papalo, dipoelo, bokgoni bja thuto ya maitemogelo le mokgatlo, ge di tewa mmogo, ke diupo ta gore dihlaloo ta kgale ta tsebo di bonwa di se di lekane go kgotsofata mathata a tshepedio ka bophara ao sethaba sa sebjalebjale se lebanego le wona.
Le ge dihlaloo teo ta kgale di gatelete polelo, kudukudu ka go ngwala, tshepedio yeo e bulegilego ya polediano, le ditlwaelo ta semmuo tle ta go ya ka karolo yeo e rilego, mareo a maswa a gapeletathuto ya godingwana go dumelela lereo la tsebo go gokarela tsebo ka-tiro, dipoelo teo di rilego ta thuto, le mekgwa ya botsebi yeo e akaretago dikarolo te dinti." (Barnett 1994:71)
Diikonomi teo di atlegilego ta sebjalebjale le dithaba di nyaka go fediwa ga dihlatlagano ta maitirelo, peakanyong ya sethaba, mokgatlong le taolong ya moomo, le ka tsela yeo thuto e netefatwago
Ge e le gore Afrika Borwa e swanete go tea lefelo la yona motseng wa lefase ka bophara, e hloka go gokarela tlotlontu ye mpha yeo Barnett a bolelago ka yona: papalo le dipoelo. Dinaga ta Yuropa, Phasifiki, Ostralia, le Amerika Lebowa di amogete goba di tlogile thokong ya tlhahlo ya mangwalo a thuto ya bosethaba, go thekgwa ke boikgafo go thuto yeo e theilwego dipoelong. Afrika Borwa e ka se kgone go ihlokomoloa ditwetopele te. NQF ya Afrika Borwa le kgatelelo ya yona mogopolong wa bokgoni bjoo omiwago - bokgoni bja go dira seo se bolelwago moo go lego maswanedi dipoelong ta thuto go humana thuto - go etse go thomile go thua ditheriano te le ditwetopele.
Go kopana le temogo ya gore tsebo e hloka hlalooleswa ke temogo ya gore ditsha ta go ithuta ke te dinti ebile di a fapana. Dihlaloo ta kgale ta tsebo di akanyedite diinstithuene ta semmuo ta go ithuta bjalo ka ditsha ta go ithuta ta pele. Pono e gateletwe ke nnete ya gore mabakeng a manti, thuto e fiwa ke instithuene, pele thuto ye nngwe ya go ya pele tikologong ya tiragalo e humanwa ke moithuti. Ka mantu a mangwe, ge moithuti a phasite, go ithuta go fedile - ka ntle le ge moithuti a ingwadieta thuto ye nngwe ye mpha ya semmuo, go ithutela bophelo go fedile! Tshekamo ye go mangwalo a thuto bjalo ka kgorogo ga e kwane le nnete gape le seo Pampiri ye Thweu ka Thuto le Tlhahlo (1995: 15) e se upago gore ke senyakwa sa thuto le tlhahlo sa ikonomi le sethaba seo se atlegilego.
"Diikonomi ta sebjalebjale teo di atlegilego di nyaka go tlowa ga dihlatlagano ta maitirelo, peakanyong ya sethaba, peakanyong le taolong ya moomo, le ka tsela yeo thuto e beakantwego le go netefatwa. Di nyaka badudi ba go ba le motheo woo o tiilego wa thuto ya kakareto, lerato le bokgoni bja go twelapele go ithuta, go tlwaela le go tweta pele tsebo ye mpha, bokgoni, ditheknoloti, go utha ka thepeselo gare ga meomo, go tea maikarabelo a papalo ya motho, go bea le go fihlelela maemo ya godimo, le go omiana".
Ge motho a amogela gore go na le mahlakore a go feta le tee tsebong le gore go ithuta go twela pele pele ga go humana mangwalo a thuto le morago ditsheng ta go fapana ta thuto, gona go fihlelela kopanyo le kgomanyo ka gare ga tshepedio gore khumano le go swarega di be nnete, go a hlokega go bontha ka hlakego dipoelo ta bokgoni bja go ithuta.
Mafelelong Molao wa Mangwalo a Thuto wa Afrika Borwa (No. ya bo 58 wa 1995) o upa gore wo mongwe wa mediro ya Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa ke go netefata gore maemo le mangwalo a thuto ao a di ngwadiitwego go NQF di a bapetega bodithabathabeng. Ka ge mekgwa ya lefase ka bophara e uthelela go hlaloeng dithuto go ya ka dipoelo ta thuto teo di fihleletwego, pontho ya mangwalo a thuto a Afrika Borwa le ta balekane ba yona ba bodithabathaba e nolofatwa ge mangwalo a thuto a rena a hlalowa go ya ka dipoelo ta thuto.
NQF le boikgafo bja yona go thuto le tlhahlo yeo e theilwego dipoelong e hlaloa Afrika Borwa e kgethile go tlia phetogo ya tshepedio tlhagong ya tshepedio ya thuto le tlhahlo. Phetogo ye ya tshepedio e ikemiedite go fetola tsela yeo ka yona tshepedio ya thuto le tlhahlo e omago, ka moo e beakantwego le pono yeo e otlelago bateakarolo ka gare ga tshepedio ge ba dira dikarolo ta bona teo di itego.
Basiinyi ba dithuto ba swanete go netefata gore Dipoelo kamoka te Bohlokwa di ahlaahlilwe ka tshwanelo legatong leo le amegago ka gare ga thuto yeo e iinywago.

6. Dipoelo te bohlokwa eng?
Dipoelo te Bohlokwa ta dikarolo kamoka ta Thuto le Tlhahlo, teo di tsebegago ka la Dipoelo te Bohlokwa, ke mokgwa wa tlaleleto woo ka wona kgomano e fihlelelwago tlhakong. Dipoelo te te bohlokwa di hlaloa boleng bjoo NQF e bo upago bja twelopele baithuting ka gare ga tshepedio ya thuto le tlhahlo, go se na taba le karolo yeo e rilego goba dikagare ta thuto, go ra gore, dipolelo teo di tewago di le bohlokwa twelopeleng ya bokgoni bja thuto ya bophelo kamoka. Dipoelo te di ikemiedite go lebanya mogopolo wa badiri ba melaotshepeto, baakanyeti ba mananeothuto, banolofati ba thuto mmogo le baithuti ka bobona.
Ke taolelo go babei ba maemo go tsenya bonnyane te dingwe ta dipoelo te Bohlokwa teo ba di iinyago le baiinyi ba dithuto ba swanete go netefata gore Dipoelo kamoka te Bohlokwa di ahlaahlilwe ka maswanedi legatong leo le amegago ka gare ga dithuto teo di iinywago.
Dipoelo te bohlokwa teo di amogetwego ke SAQA ke teo di latelago:
* upa gape o rarolle mathata ao dikarabo ta wona di bonthago diphetho ta go ba le maikarabelo a bohlokwa le mogopolo wa go ba le bohlodi di dirilwe; 
* oma le bangwe ka kgonthago bjalo ka leloko la sepane, sehlopha, mokgatlo goba sethaba; 
* Beakanya le go itaola le ditiro ta motho ka maikarabelo le kgonthago; 
* Kgoboketa, sekaseka, beakanya le go lekanyeta tshedimoo; 
* Bolediana ka kgonthago ka go omia bokgoni bja go bonwa, bja dipalo le/goba polelo ge go dirwa ditlhagio ta molomo le teo di ngwadilwego fase; 
* omia saense le theknoloti ka tekanyeto ka go bontha maikarabelo a tikologo le maphelo a bangwe; 
* Bontha kweio ya lefase bjalo ka ditshepedio teo di amanago ka go lemoga gore ditharollo ta mathata ga di hlage di le tee; 
Go kgona go thua ka twelopele ya botlalo ya moithuti yo mongwe le yo mongwe le twetopele ya phediano le ya ikonomi ya sethaba ka bophara e swanete go ba maikemieto ao lenaneo le lengwe le le lengwe la thuto go lemoa motho ka boyena ka bohlokwa bja:
* Go gopola ka le go hlohlomia mekgwa ya go fapana go ithuta kudu ka kgonthago; 
* Go tea karolo bjalo ka badudi ba go ba le maikarabelo bophelong bja dithaba ta gae, bosethaba le lefaseng ka bophara; 
* Go iimogela seto le bokgabo go ralala magoro a go fapana a phediano; 
* Go hlohlomia dibaka ta thuto le ta boiphedio, le 
* Go tweta pele dibaka ta borakgwebo. 

7. DITHUTO TA NQF DI BJANG?
Thuto e tla ba kopanyo ya dipoelo ta go ithuta yeo e nago le maikemieto ao a hlaloitwego le yeo e ikemieditego go fa baithuti bao ba ithutago bokgoni bjoo ba ka bo omiago le motheo wa go ithuta go ya pele
Melawana ya NSB e bontha gore thuto e tla:
* ba kopanyo ya dipoelo ta go ithuta yeo e nago le maikemieto ao a hlaloitwego le yeo e ikemieditego go fa baithuti bao ba ithutago bokgoni bjoo ba ka bo omiago le motheo wa go ithuta go ya pele; 
* Oketa mohola go moithuti yoo a humanago mangwalo a thuto ka go fa maemo, temogo,le go kaonafata go nyakega le go kgona go humana moomo; 
* Fa sethaba le ikonomi mehola; 
* Sepelelana le maikemietso a NQF; 
* Tsenya ka gare dipoelo ta mafelo kamoka te bohlokwa teo di godiago go ithuta ga bophelo kamoka; 
* Moo go kgonegago, e bapetege bodithabathabeng 
* Tsenya tekanyeto yeo e kopantwego ka maswanedi go netafata gore maikemieto a thuto yeo a a direga. Tekanyeto e swanete go tsenya ka gare katologanyo ya mekgwa ya tekanyeto yeo e bopiwago le yeo e hlakanywago, go swana le diphotfolio, dikekio, ditekanyeto ta moomong, gape le ditlhahlobo teo di ngwadilwego fase le ta molomo; 
* Bontha ka gare ga melawana yeo e laolago go fiwa ga dithuto gore thuto yeo e ka dirwa ka botlalo goba ka dikgaokgao la go lemoga dithuto ta pele, teo mogopolo wa gona o tsenyago ka gare empa ga o kgaoletwe go dipoelo ta go ithuta teo di humanwago ka maitemogelo a moomong ao e sego a semmuo. 
Go na le kgonego ka melawaneg ya go ngwadia mangwalo a thuto ao a bopilwego maemong a kopanego mmogo le ngwadio ya mangwalo a thuto kamoka, ao a sa bopwago go twa maemong a kopanego. Maemo a kopanego a upa ditaodio te ngwadiitwego ta dipoelo teo di rategago ta thuto le tlhahlo le mokgwa wa tona wa tekanyeto le tshedimoo ya taolo le ye nngwe bjalo ka ge go boletwe ka melawaneng. Mekgwa ka bobedi ya dipopego ta dithuto empa e nyaka gore dipoelo ta go ithuta di hlalowe gabotse, mokgwa wa mafelelofelelo o nyaka go hlalowa ga dipoelo ta tekanyeto ya bofelo le mokgwa wa tekanyeto woo o sepelelanago le tona.
Go na le ngangiano ye nti ka bokgoni goba ka borategi bja go kwana ka dipoelo ta go ithuta tekanyetong ya bosethaba, gomme go ya pele, ka go hlaloa dipoelo ta go ithuta, gomme mokgwa wo wa bofelo o nyaka hlaloo ya tekanyeto ya bofelelo ka mokgwa wa maemo ya bokgoni bjoo bo omiwago.
SAQA e beile senyakwa sa go tea karolo ditshepediong ta bokgathatema bja bosethaba fela mangwalong a thuto le maemong ao a ngwadiitwego go NQF - temogo ya bosethaba e nyaka go amogelwa ke bakgathatema ba bosethaba. Go ya pele, badiri ba mangwalo a thuto le maemo, ba dira gore go be le boikgethelo goba bo se be gona. Maatla a ditshepedio ta NQF ke gore baemedi ba bakgathatema ba bohlokwa kamoka lefelong la go ithuta e sego fela ba mmalwa bao ba rilego ba tla dirago diphetho teo. Go ya pele, ditshepedio teo di nyakegago ta tekololeswa le maemo di swanete go lekolwaleswa ka mehla go netefata gore mokgwa woo go kwanwego ka wona le dinyakwa di ka omiega, le gore ke ta maswanedi ebile di a ratega. Ge go ena le kwano ya gore diphetogo di a nyakega, go na le sebaka se se nti sa gore diphetogo teo di amogelwe.
Taba ya go rarana kudu e hlagiwa ke mogopolo wa dipoelo ta go ithuta le maemo ya bokgoni. Batho ba bangwe ba hlagia bothata bja gore dipoelo ta go ithuta ta mangwalo a thuto le maemo ka papeto di ka hlalowa gabonolo ka maemo a bokgoni, mohlala, maemokakanywa a mangwalo a thuto a Boentineri. Empa, lebakeng la mangwalo a go ithuta a mangwe, se se bothata kudu ka baka la gore dipoelo ta go ithuta ga se di ipeele pepeneneng kudu goba ga di tsebege gabotse. Maiteko afe goba afe a go leka go hloma kwano ya bosethaba a tla dira gore go be le tahlegelo ya bokgoni le ya boto, ge e le gore nneteng, ke bohlodi bjoo mathomong bo di fago mohola. SAQA e bona gore dihlaloo ta mangwalo a thuto ta NQF di ahlaahle taba ye, ya gore, thuto e swanete go ba kopanyo ya dipoelo ta go ithuta yeo e nago le maikemieto ao a hlaloitwego le yeo e ikemieditego go fa baithuti bao ba humanago mangwalo a thuto bokgoni bja tiragato bjalo ka motheo wa go ithuta go ya pele.
Ge go hlalowa maikemieto a mangwalo a thuto, babei ba maemo ba tla swanela ke go gopola ka gore maikemieto a mangwalo a thuto ke eng le gore a thua bjang twelopele ya moithuti le go ithuta go ya pele.
Go ya pele, mogopolo wa bokgoni bja tiragato bo iinya o katolowa ga mogopolo wa bao ba dumelago maitshwarong a gore ka tlwaelo tsebo e kopanywa le mmotlolo wa dipoelo le wa bokgoni. Bokgoni bja tiragato bo iinya gore bokgoni bja motheo, bokgoni bja go omiega le bokgoni bja go gopolwa di a hlokega kamoka go kgona go feta tiro gabotse lefaseng lefe goba lefe la nnete. Bokgoni bja motheo bo hlalowa bjalo ka kweio ya seo se dirwagop le gore ke ka baka la eng. Bokgoni bja go omiega bo hlalowa e le bokgoni bjo bonthitwego bja go dira selo seo se rilego. Bokgoni bja go gopolwa bo hlalowa e le bokgoni bjo bonthitwego go kopanya goba go kgomanya papalo le kweiso ya gore papalo ke go ithuta ditiragalong le go tlwaela diphetogo le mabaka ao a sa bonelwego pele.
Ka moo ditlhotlo ta babei ba maemo ke go humana tekatekano gare ga ditlhoko ta sethaba le ditlhoko ta motho ka boyena, go twetwa pele ga dipoelo ta go ithuta teo di bonalago gabotse go bontha maikemieto a mangwalo a thuto empa e le ta kakareto ka mokgwa woo o lekanego go dumelela thepeselo ge go phethagatwa, kgetho ya dikagare, mokgwa wa tekanyeto, tekatekano gare ga tlhoko ya bokgoni bja go omiwa le tlhoko ya bokgoni bja motheo le bja refolekisi, go amogelwa ga kago ya dithuto, ge go kgonega ka teo di kgethilwego, teo di hlohleletago bohlodi, boto le go itekela ntle le go tsenya kotsing maikemieto magolo a mangwalo a thuto.
Mangwalo a thuto le maemo di ngwadiwa dikgatong teo di rilego ta tlhahlo gomme di na le mohola wa khredite. Baithuti, ge dithuto di dute di eya, ba ka no humana dikhredite lebakeng la nako go kgona go humana thuto mafelelong.
Bokgoni bja tiragato bo iinya gore bokgoni bja theo, bokgoni bja go omiega le bokgoni bja refolekisi bo a hlokega kamoka go feta moomo ka tlhaologanyo lefaseng lefe goba lefe la nnete

8. NQF YA RENA E BJANG
SAQA e amogete tlhako ya go ba le dikgato te seswai, gomme dikgato ta pele go fihia go taseswai ka go latelana di tewa di na le bofelo bjo bulegilego. Kgato ya bo pele na le mangwalo a mararo a dikgato ta Thuto le Tlhahlo ya Theo ya Bagolo mmogobo le Lengwalo la Thuto le Tlhahlo ta Kakareto.
Kgato ya NQF
Mphato 
Mohuta wa thuto
 
Thuto le 
Tlhahlo 
ta 
godingwana 
* kgerata ya ka morago ga bongaka 
* Bongaka 
* kgerata ta mastase 
* mangwalo a thutoa 
* profeenale 
* Dikgerata ta onase 
* kgerata ta bosethaba ta pele 
* Didiploma ta godingwana 
* Didiploma ta bosethaba 
* Disetifikeiti ta bosethaba 
Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo ya go ya pele (FETC)
 
Thuto le 
Tlhahlo
ta
 go ya Pele
Disetifikeiti ta Bosethaba
Setifikeiti sa Thuto e Tlhahlo ya Kakareto (GETC)
Thuto le Tlhahlo ya Kakareto 
Thuto le Tlhahlo ya Kakareto 
Mphato wa bo 9 | Tekanyo ya ABET ya bo 4 

Disetifikeiti ta Bosethaba

9. BOLAODI BJA DITHUTO BJA AFRIKA BORWA KE ENG? (SAQA)
Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa ke mokgatlo wa go ba le maloko a 29 ao a beilwego ke Matona a Thuto le Baomi. Maloko a kgethwa ke bakgathatema bao ba upilwego ba bosethaba ba thuto le tlhahlo. Gabotsebotse meomo ya Bolaodi e gabedi:
* Go hlokomela twelopele ya NQF ka go netefata ngwadio, tumelelo le go abela mediro go mekgatlo yeo e boletwego ka godimo, mmogo le ngwadio ya maemo le mangwalo a thuto a bosethaba ka tlhakong. E swanete go tea gape magato go netefata gore ditaelo ta tumelelo di alwa morago gomme moo go lego maswanedi, maemo ao a ngwadiitwego le mangwalo a thuto di bapetega bodithabathabeng. 
SAQA e swanete go eleta Matona a Thuto le Baomi. Bolaodi bo nyakega go phetha mediro ya bjona morago ga theriano le ka thomiano le mekgatlo kamoka le diinstithuene teo di rwelego maikarabelo a thuto, tlhahlo le netefato ya maemo ao a tla angwago ke NQF. Ba swanete gape go ala morago maatla le ditokelo teo di fapanago ta mekgatlo go ya ka Molaotheo le Melao ya Palamente. Kantoro ya SAQA e rwele maikarabelo a go diragata melaotshepeto le diphetho ta Bolaodi.
Ka ngwaga wa 1998 SAQA e gatiite Melawana ya Mekgatlo ya Maemo a Bosethaba (NSB) moo go dirilwego gore go kgonwe go ngwadiwa Mekgatlo ya Bosethaba ya Maemo le Mekgatlo yeo e Hlamago Maemo. Mekgatlo ye e tla rwala maikarabelo a go dira le go iinya ka mangwalo a thuto le maemo ya ngwadio go NQF. Melawana ya Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo (ETQA) le yona e gatiitwe ka 1998 gomme e dirile gore go dumelelwe mekgatlo ya Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo. Mekgatlo ye e tla rwala maikarabelo a go dumelela baabi ba thuto le tlhahlo ka maemo le mangwalo a thuto teo di ngwadiitwego go NQF, go hlokomela kabo, go lekanyeta tshekatsheko le go nolofata tekolo go ralala baabi kamoka, le go ngwadia balekanyeti.

10. DIPOPEGO TA SAQA KE DIFE LE MAIKEMIETSO A TONA KE AFE?
Tsebo, yeo e lego maswanedi go lefase la ga bjale, e hlolwa ka bolekane gare ga dihlopha ta sethaba ta go fapana, go tloga go dirutegi le banyakiii, go tloga go baomi go ya go bomatwetwe ba profeenale, go tloga go mmuo go ya go mekgatlo ya sethaba, go tloga go baithuti go ya go baprofesara, go ra gore hlolo ya tsebo ga e sa le ya sehlopha sa 'bomatwetwe' bao ba itego fela
Tshepedio ya NQF ya go bea maemo le netefato ya boleng di gokarela dithutotumelo te pedi ta theo:
* Tsebo, yeo e lego maswanedi go lefase la ga bjale, e hlolwa ka bolekane gare ga dihlopha ta sethaba tsa go fapana, go tloga go dirutegi le banyakiii, go tloga go baomi go ya go bomatwetwe ba profeenale, go tloga go mmuo go ya go mekgatlo ya sethaba, go tloga go baithuti go ya go baprofesara, go ra gore hlolo ya tsebo ga e sa le ya sehlopha sa 'bomatwetwe' bao ba itego fela. 
* Tshepedio ya thuto ya bosethaba e swanete go lekalekanya hloko ya thuto ya boleng bja badudi ba yona kamoka le tlhoko ya thepeselo go kgontha mabaka a manti a go fapana ao a lebanego le baithuti le dikgetho te dinti ta go fapana go seo se bopago dithuto ta maswanedi, go ra gore, tekatekano gare ga dihloko ta sethaba le dihloko ta batho ka bobona. 
Ta pele ta ditumelothuto te di ahlaahlwa ka dipopegong teo SAQA e nago le tona. SAQA ka boyona e bopilwe ke baemedi bao e lego bakgathatema ba go twa thutong le tlhahlong ka Afrika Borwa. Boleloko bja di NSB le bjona bo bontha bolekane bjo bjo bo mpha go hlolweng ga tsebo. - di NSB di bopilwe ke baemedi go twa mekgatlong ye tshela ya bosethaba ya bakgathatema bao ba nago le kgahlego ye bohlokwa lefelong: Dikgoro ta Mmuo, Kgwebo yeo e ipopilego, Baomi bao ba ipopilego, baabi ba thuto le tlhahlo, dihlopha ta go ba le kgahlego ye bohlokwa le mekgatlo ya sethaba/baithuti. Ka seto ba mmalwa ba balekane ba ba dute mmogo go bolediana ka dihloko ta thuto le tlhahlo ta naga. Go ya pele, maloko a SGB a kgethwa go twa go dihlopha ta bakgathatema ba bohlokwa ba thuto le tlhahlo ka sekakarolwaneng sa, gape go lemogwa gore hlolo ya tsebo e tlia ka ditheriano ka lehlakoreng le le kgolwane.
Boikgafo bja NQF go dipoelo ta go twa thutong le tlhahlong bjalo ka mokgwa wa go tlia diphetogo ka tshepedio hlagong ya tshepedio ya thuto le tlhahlo ka Afrika Borwa go ahlaahla tumelothuto ya bobedi. Ka go hlaloa maemo ya bosethaba le mangwalo a thuto go ya ka dipoelo ta go twa thutong ka tshepedio ya go tea karolo, NQF e bea dinyakwa ta sethaba ta boleng, pele ga badudi ba naga. Sethaba se ka se sa kgona go kgotlelela mabaka ao go wona katologano ya bokgoni yeo e lego gona gare ga bakgathatema ba dithuto ta go swana e lego ye kgolo moo e lego gore bathwadi ba baithuti bao ba humanago mangwalo a thuto ga ba kgone go ba le netefato ya gore bokgoni ke eng, sethaba se ka se sa kgona go kgotlelela kgethologanyo kgahlanong le baithuti yeo e theilwego godimo ga diponego ta gore bokgoni bja bona ke bofe, sethaba se ka se sa kgona go ihlokomoloa maemo a lefase kamoka a mangwalo a thuto. Ka bokopana, dipoelo tsa go twa thutong, maemo le mangwalo a thuto, di swanete go hlaka gore go se be le pelaelo ya gore go lebeletwe eng go baithuti bao ba humanago mangwalo a thuto.
Ka go hlola Mekgatlo ya Bosethaba ya Netefato ya Thuto le Tlhahlo (ETQAs), SAQA e lemogile gore phethagato ya maemo le mangwalo a thuto ke ya baabi ba profeenale fela le baithuti le bakgathatema ba bangwe ba bohlokwa ka lefelong. Mangwalo a thuto le maemo a go fapana di tla dira dinyakwa ta go fapana go twetopele ya lenanethuto le phethagato, go tekanyeto le thuto. Pelaelo ya SAQA ga se go netefata gore baabi kamoka ba ala morago lenaneo la bosethaba la phethagato empa go netefata gore baithuti bao ba abetwego mangwalo a thuto a NQF yeo e ngwadiitwego goba maemo ba kgona go bontha dipoelo ta thuto goba mphato go ya ka mekgwa le dinyakwa teo di hlaloitwego. Ka moo SAQA e ka se ngwadie mananeo a go ithuta go NQF, empa ETQAs e tla lekanyeta mananeo a go ithuta a baabi ba go fapana ka tshepediong ya tumelelo, ka moo go netefaletwa baithuti le baomii ba bangwe ba tshepedio gore moithuti ofe goba ofe yoo a terwego gore o atlegile morago ga go tea karolo lenaneong leo la go ithuta, o bonthite dipoelo ta go ithuta teo di nyakegago ta mangwalo a thuto goba maemo ao. Sehlopha se bohlokwa go netefata gore se se a direga, ke mokgatlo woo o bopilwego ke baemedi ba bakgathatema, bao ba teago karolo lefelong la mangwalo a thuto goba maemong, go ra gore, ETQA yeo e fago lefelo leo edi ye kgolo. Ka lebaka leo, go meomo ya netefato ya boleng ya yona, ETQA e swanete go ba le kemedi ya bosethaba ya bakgathatema legatong la go dira diphetho, gomme kemedi yeo e tla netefata maikarabelo go sethaba le go se fihle selo.
Ka go hlaloa maemo ya bosethaba le dithuto go ya ka dipoelo ta go twa thutong ka tshepedio ya go tea karolo, NQF e bea dinyakwa ta sethaba ta boleng pele ga badudi ba naga
SAQA e na le 'diatla' te pedi, go ra gore, Go bea Maemo le Netefato ya Boleng. Dikapopego ka seatleng sa go bea maemo ke Mekgatlo ya Bosethaba ya Maemo (NSBs) le Mekgatlo ya go Hlama Maemo (SGBs), ge dikapopego ta seatla sa netefato ya boleng e le Mekgatlo ya Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo (ETQAs). SAQA e ka no kgetha go bea mekgatlo ya tekolo ge e bona go hlokega. Mediro ya SAQA e hlaloitwe ka gare ga Molao wa SAQA gomme e ete e boletwe ka godimo. Mediro ya di NSB le di SGB e hlaloitswe ka fase ga Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto wa Afrika Borwa (Molao wa NO. 58 wa 1995): di NSB, Kuranta ya Mmuo ya No. 18787 (28 Mathe 1998) ge mokgwa wa go dumelela le meomo ya di ETQA mmogo le baabi ba thuto di hlaloitswe ka Melawaneng ka fase ga Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto wa Afrika Borwa (Molao wa No. 58 wa 1995): Di ETQA, Kuranta ya Mmuo No. 19231 (8 Setemere 1998).
Ka go NQF thuto kamoka e beakantwe ka dikgato te lesomepedi. SAQA e hlomile di NSB te lesomepedi, ye tee ya kgato ye nngwe le ye nngwe ya go beakanya. Dikgato te lesomepedi ta go beakanya di ka mokgwa woo o latelago:
Meomo ya di NSB e tsenya ka gare yeo e latelago:
* Go hlaloa le go iinya go SAQA mellwane ya karolo, gape, ka gare ga se, tlhahlo ya dikakarolo; 
* Go lemoga goba go hloma di SGB ka gare ga tlhalho ya dikakarolo, le go netefata gore meomo ya di SGB e kgotsofata dinyakwa tsa SAQA; 
* Go iinya ngwadio ya mangwalo a thuto le maemo go SAQA; 
* Go hlokomela mphafato le tekololeswa ya mangwalo a thuto le maemo; 
* Kgokagano le di ETQA; 
* Go hlaloa dinyakwa le mekgwa ya tekolo ya maemo le mangwalo a thuto. 
Di NSB ga di dire maemo le mangwalo a thuto empa di hlokomela ditiragalo te legatong la sekakarolo.
Meomo ya di SGB e tsenya ka gare yeo e latelago:
* Go hlama maemo le mangwalo a thuto go ya ka dinyakwa ta Bolaodi legatong la dikakarolong teo di upilwego; 
* Go mphafata le go lekolaleswa maemo; 
* Go iinya maemo le mangwalo a thuto go di NSB; 
* Go iinya mekgwa ya ngwadio ya balekanyeti le balekodi goba mekgatlo ya go lekola. 
ETQA e ka no hlongwa lekaleng la sethaba, lekaleng la ikonomi goba lekaleng la thuto le tlhahlo la sekatshepedio. Molaotshepeto wa thuto ya minimamo o tla oma ge go hlongwa di ETQA, go ra gore, ETQA e dumelelwa go ya ka tsebo ya yona ye bohlokwa, go theilwe godimo ga kopano ya yona le lekala, gore meomo ya yona ga e boelete meomo ya ETQA yeo e lego gona. Meomo ya ETQA e tsenya ka gare yeo e latelago:
* Go dumelela baabi; 
* Go godia boleng gare ga baabi; 
* Go hlokomela kabo; 
* Go lekanyeta tshekatsheko le go nolofata tekolo gare ga baabi; 
* Go ngwadia balekanyeti; 
* Go netefata baithuti; 
* Tshomiano le mekgatlo ya maleba ya tekolo. 
* Go iinya maemo goba mangwalo a thuto a maswa go di NSB goba diphetolo ta maemo goba mangwalo a thuto ao a lego gona; 
* Go swara datapeisi; 
* Go fa SAQA dipego. 
Di ETQA ga di bee maemo, di netefata phethagato ya boleng le tekanyeto ya maemo yeo e ngwadiitwego le mangwalo a thuto. Go ya pele, ETQA e ka se be moabi, moomo wa yona wo mogolo ke go netefata boleng bja kabo le tekanyeto ya baabi bao e ba dumeletego.
Ge di nyaka tumelelo go di ETQA, baabi ba tla swanelwa ke go kgotsofata mekgwa yeo e latelago:
* Go ngwadiwa bjalo ka moabi go ya ka melaotlhokwa yeo e omiwago; 
* Go ba le tshepedio ya taolo ya boleng 
* Di kgone go tweta pele, go phethagata le go lekanyeta mananeo a thuto ao a twago go maemo le mangwalo a thuto ta NQF teo di boletwego; 
* Go ba le methopo yeo e hlokegago ya dithelete, tshepedio le ya lefelo; 
* Go ba le melaotshepeto ya go kgetha baomedi, go lekanyeta le twetopele, ya go tsena ga baithuti, tlhahlo le ditshepedio ta thekgo, ta taolo ya meomo ya tiragato yeo e sego lefelong le ya lefelong, ya taolo ya tekanyeto; 
* Go ba le ditshepedio teo di hlokegago ta pego; 
* Go ba le bokgoni bja go fihlelela dipoelo teo di rategago go omiwa methopo le ditshepedio teo di lego gona. 
SAQA e lemoga hloko ya go dumelela baabi ka tshepediong yeo e sa kgotsofatego dinyakwa kamoka ta go dumelelwa. Mabakeng a bjalo SAQA e fa tumelelo ya nakwana gomme lebakeng leo moabi o tla tsenela lenaneo la twetopele leo le diretwego go kgontha moabi go kgotsofata mekgwa ya tumelelo yeo e nyakegago. Go ya pele, tumelelo ya nakwana e tla fiwa fela ge dikgahlego ta moithuti di ireleditwe ka nako ya twetopele.
NSB 01 Temo le Pabalelo ya Tlhago
NSB 02 Seto le Bokgabo
NSB 03 Kgwebo, Khomese, le Dithuto ta Taolo
NSB 04 Dithuto ta Polediano le Polelo
NSB 05 Thuto, Tlhahlo le Twetopele
NSB 06 Hlagio, Boentineri le Theknoloti
NSB 07 Dithuto ta Batho le ta Phediano
NSB 08 Molao, Saense ya Seole le Ditirelo ta Phediano
NSB 09 Saense ya Maphelo le Ditirelo ta Phediano
NSB 10 Disaense ta Fisikale, Dipalo, Khomphuthara le Bophelo
NSB 11 Ditirelo
NSB12 Maano a Fisikale le Kago
12 di NSB, ye tee ya karolo ye nngwe le ye nngwe ya go beakanya.
 
     Maemo
 Netefato ya Boleng 


11. Boleng go tshekatsheko bo tla swarwa bjang?
SAQA e hlaloite gabotse ge go upwa mekgwa ya tshekatsheko yeo e ka no omiwago go netefata gore hlokomelo e fiwa go hlohlomia mekgwa ye mengwe go ena le ya seto ya tlhahlobo ye tee fela. Ka nnete tekololeswa ya dipoelo te bohlokwa e bontha ka hlokego go se be maleba ga mekgwa yeo ya tekanyeto go e menti ya bokgoni bjoo. Mekgwa ye mengwe ya tshekatsheko e bea nyako ye kgolwane tshepediong go netefata gore go na le phetolelo ye tokafetego le ya ka mehla ya maemo yeo e nyakegago gare ga balekanyeti diinstithueneng ta baabi ta go fapana le go ngwadiwa go di ETQA ta go fapana, go ra gore, go thibela go 'tiboga ga maemo'. Ge maemo ya go fapana e omiwa go ralala tshepedio, go tshepega le potego ya tshepedio kamoka go bewa kotsing. Go netefata gore se ga se direge, SAQA e beile dihlokomelo te mmalwa.
Mekgwa ye mengwe ya tshekatsheko e bea nyako ye kgolwane tshepediong go netefata gore go na le phetolelo yeo e tokafetego le ya ka mehla ya maemo yeo e nyakegago gare ga balekanyeti diinstithueneng ta baabi ta go fapana le go ngwadiwa go di ETQA ta go fapana
Mphato wo mongwe le wo mongwe goba thuto yeo e iwago go ngwadiwa go NQF di swanete go:
* hlaloa mokgwa wa tekanyeto wa dipoelo ta thuto; 
* bolela gabotse mokgwa wa ngwadio ya balekanyeti ba dipoelo teo, le 
* upa dikgetho ta tekolo go balwa le thiinyo ya mokgatlo goba mekgatlo ya go tekolo ya dipoelo teo. 
Ka moo, baiinyi ba mangwalo a thuto le maemo ba na le karolo ye bohlokwa go raloka ya go bea maemo ao a hlakilego, yeo e sa gakanyego, le dinyakwa ta tekanyeto teo di sepelago le yona.
Go ya pele, gare ga meomo ya ETQA go na le teo di latelago:
* Go lekanyeta tshekatsheko le go nolofata tekolo gare ga baabi; 
* Go ngwadia balekanyeti go ya ka mekgwa yeo e hlomilwego ka lebaka leo; 
* Go omiana le mokgatlo wa maleba goba mekgatlo yeo e beilwego go lekola go ralala di ETQA. 
Ka moo, ka tshepediong ya netefato ya boleng, go na le kgatelelo ye kgolo tshepediong ya tekolo go netefata go diragatwa ga maemo ao a bapetegago go ralala baabi.
Mafelelong, SAQA e na le tokelo ya go bea mokgatlo wa tekolo, ge e bona go hlokega, go netefata gore tekanyeto ya dipoelo yeo e hlaloitwego dithutong ta NQF le maemong e na le toka, ke ya nnete ebile e ya tshepega go ralala di ETQA ta go fapana goba baabi.
Nnete ya gore Molao wa SAQA o hlaloa ka hlakego hloko ya SAQA ya go dira moomo wa yona ka moya wa theriano le thomiano e bontha boikgafo bja mmuo wo moswa wa temokrasi go melaotshepeto ya kemedi le go tea karolo ga bakgathatema kamoka diinstithueneng ta sethaba.
TLHAHLO YA DITHUTO TA BOSETHABA

12. SAQA e netefata bjang kamogelo ya melaotshepetso ya yona go bakgathatema?
Molao wa SAQA o bolela ka hlokego gore NQF e swanete go bewa morago ga theriano le ka thomiano le mekgatlo yeo le diinstithuene teo di rwelego maikarabelo a thuto, tlhahlo le netefato ya maemo yeo e angwago ke NQF. Nnete ya gore Molao wa SAQA o hlaloa ka hlokego hloko ya SAQA ya go dira moomo wa yona ka moya wa theriano le thomiano e bontha boikgafo bja mmuo wo moswa wa temokrasi go melaotshepeto ya kemedi le go tea karolo ga bakgathatema ka moka diinstithueneng ta sethaba. Kgatelelo ye godimo ga go akareta gohle e na le medu ya yona historing ya go tlogelwa ga makala a magolo a sethaba ditshepediong te bohlokwa ta go tea diphetho ta thuto le tlhahlo. Mohlala, bokgoni bja go twetwa pele le diteng ta lenaneo la go ithuta peleng di be di bopwa ke bao ba bitwago bomatwetwe ba lefelo, ka tlwaelo dirutegi teo di bego di theilwe diinstithueneng ta semmuo ta go ithuta, go ra gore, 'baabi' ba thuto, go se na theriano goba e le ye nyenyane le 'baomii' ba dithuto, mohlala, kgwebo, diyunione ta baomi le baithuti. Se se dirile gore go be le go nyefolwa goo go boletwego ganti ka gore go na le go swana go go nyenyane gare ga seo se bego se rutwa diinstithueneng ta semmuo le seo se bego se nyakega lefaseng la moomo goba la go ithuta goba la go ithuta go ya pele. Go ya pele, go be go ena le thomiano ye nyenyane goba theriano gare ga diofisi ta Thuto le Baomi; go ralala diintasteri goba le mmuo, gare ga baabi ba thuto ya semmuo le baabi ba tlhahlo. Se se be se era gore go be go se na mokgwa wa go tsepanya thuto go ralala baabi ba go fapana le dithuto - mangwalo a thuto a bne a theilwe karolong yeo e rilego, lefelong leo le rilego goba instithueneng yeo e rilego, le hlaloo ye nyenyane ya semmuo goba yeo e sego gona gare ga mafelo a go ithuta a go swana.
Go se na taba le seto sa theriano le thomiano ge go dirwa diphetho ka Afrika Borwa ye mpha, lebaka la go kwala kudu la kemedi ge go dirwa diphetho ta gore dipoelo ta go ithuta ta mangwalo a thuto yeo e rilego e swanete go ba dife, go tla potio ya maswanedi. Gore Afrika Borwa e dule e araba diphetogo ta tikologo, go bohlokwa gore mantu kamoka a maleba karolong ya thuto a kwewe, mmuo, dirutegi, lefase la kgwebo, mmaraka wa baomi, baabi ba thuto le tlhahlo, ge re bolela ka ba mmalwa fela.
Mokgwa wa go akareta gohle ge go bewa maemo le go bopwa ga mangwalo a thuto o tla kgontha mehuta e mefsa go teelwa hlogong gabonolo, ka moo go netefatwa gore Afrika Borwa e kgauswi le ditwelopele ta bodithabathaba.
SAQA e ikgafete tshepedio ya theriano le sethaba ge go twetwa pele le ge go diragatwa melaotshepeto. Mangwalo a thuto le maemo di a nyakega go feta tshepediong ya theriano ye sese le bakgathatema ba lefelo le tshepedio ya theriano ya bophara, moo sethaba ka moka se fiwago sebaka sa go lekola leswa le go swayawayo ka maemo ao a iintwego. Go ya pele mangwalo a thuto
kamoka le maemo di fiwa sehlopha sa Thupeto seo se nago le mekgatlo yeo e emelago digole le makala a sethaba ao a kgethollwago, gore go dirwe diswayaswayo, pele ga ngwadio, ka maiteko a go netefata gore maemo le mangwalo a thuto teo di iintwego ga di kgetholle lekala lefe goba lefe la sethaba ka mokgwa woo o sa tokafalago.
Ge e dira meomo ya yona ya go netefata boleng, di ETQA di nyakega go ba le boemedi bja bakgathatema ba bosethaba. Maikemieto magolo a kemedi ye ke go netefata maikarabelo le go se fihle selo. Go tlaleleta ditokumente kamoka ta molaotshepeto ta SAQA di dirwa ka tshepedio ya theriano yeo e bulegilego le bakgathatema ba maswanedi gomme ge e sa akanywa, e gatiwa ka Kuranteng ya Mmuo gore sethaba se fe diswayaswayo. Dikgetho kamoka go dipopego ta SAQA, go sa tsenywe ka gare maloko a bolaodi, di gatiwa ka Kuranteng ya Mmuo pele batho ba gona ba bewa, go kgontha sethaba go fa diswayaswayo. Go tlaleleta, ditokumente kamoka teo di nyakago diswayaswayo te le dikgatio kamoka ta SAQA ka Kuranteng ya Mmuo di bewa wepsaeteng ya (htto://www.saqa.org.za). Ka mokgwa wo SAQA e netefata go se fihle selo le go akareta bohle moomong wa yona.
Tshepedio ya thuto le tlhahlo yeo e bopwago ka tshepedio ya go tea karolo le polediano go kgona go kgotsofata dihloko ta bakgathatema kamoka e ipshina ka go ba ya kgonthe le go tshepwa ka sethabeng seo se omago ka gare ga sona go phala ka mokgwa woo nkabego go bile ka wona. Go ya pele, SAQA, mokgatlo woo o hlatlago ka tshepediong ya Afrika Borwa, ke 'mohlokomedi' yoo a sa kgethego lehlakore, go ra gore, ga se kgoro ya mmuo goba seatla sa mmuo, ga se mathomo ya kgwebo, goba ya baomi, goba ga e gwerane le lekala la kabo ya thuto. Ka lebaka le, SAQA ga e tsebane le mananeo a le lengwe le le lengwe la makala a, gomme ka moo, e kgona go swara botshepegi bja yona go nolofata ditheriano gare ga thuto le bakgathatema ba tlhahlo bao ka dinako te dingwe ba nago le dkgahlego ta go thulana.
Molao wa SAQA ke mohlala wa go bontha melaothlahlo - ga e fe melao yeo e ngwadilwego ka 'godimo' empa o kgontha twetopele ya NQF bjalo ka sebopego sa phediano seo hlaloo ya sona e bego e le, gomme e tla twela pele go rerwa ke batho ka baka la batho. Ke tlemaganyo ya maitemogelo, mogopolo le ditiro ta MaAfrika Borwa a go twa botong bja go fapana bja phediano-ikonomi, ya go emela dipono ta lefase ta go fapana. Te bohlokwa ta sebopego se ke go tea karolo ka mokgwa wa temokrasi, go sekaseka bohlale le go ba gona ga methopo - megopolo yeo e lego bohlokwa twelopeleng ya SAQA le tiragato ya NQF.
Molao wa SAQA ke mohlala wa go bontha melaothlakwa - ga e fe melao yeo e ngwadilwego ka 'godimo' empa o kgontha twetopele ya NQF bjalo ka sebopego sa phediano seo hlaloo ya sona e bego e le, gomme e tla twela pele go rerwa ke batho ka baka la batho
TLHAHLO YA DITHUTO TA BOSETHABA

13. SAQA e netefata bjang gore go NQF kamoka go na le boleng?
Maikemieto a NQF a gatelela mogopolo boleng ka tshepediong ye mpha. Kudu ka gore NQF e thekga nkgokolo ya boleng yeo e kwiiegago gabotse yeo e tsenyago ka gare go bea maemo le netefato ya boleng. Mphato o mongwe le o mongwe le dithuto pele di ngwadiwa go NQF di lekanyetwa go NQF kgahlanong le melaotshepeto yeo e boletwego ka maikemietong a NQF, go netefata gore di kgotsofata mokgwa wa tlhako ya mangwalo a thuto woo o kopantwego woo o thekgago go ithuta gwa bophelo kamoka. Ka yona tsela yeo, motheo wa sethaba le wa bosethaba wa netefato ya phihlelelo ya maemo ye o itshepile tela yeo e bonthago melaotshepeto le maikemieto a a go swana.
Ka go tlia melaotshepeto ye mmogo tshepetong ya go aga phediano, motheo woo o tweditwego pele ka ditshepedio ta go tea karolo le kemedi ta di NSB le di SGB le go ngwadiwa ka tlhakong, o tla ba le tiragato le phihlelelo teo di lekanyeditwego, baomiing kamoka ba tshepedio ya go ithuta ka tshepedio ya ETQA. Tshepedio ye gape, e bontha ditshepedio le dipopego ta go tea karolo le ta kemedi. Ke ge go netefatwa boleng bja maemo mmogo le bja diphihlelelo ge nkgokolo ya tlhako e tswalelwa. Ke ka go tswalela nkgokolo ge tshepedio e dumelela dikaonafato teo di twelago pele kagong ya maemo le mangwalo a thuto le ka go tiragatong le tekanyetong ya maemo le mangwalo a thuto a, ka baomii ba maemo ao le mangwalo a thuto ao. Ka mantu a mangwe, tshepedio ya NQF ke tshepedio ya go netefata le go netefata gape ka mokgwa woo o twelago pele go baithuti le baomii ba bangwe gore dikhredite ta tshepedio ya thuto le tlhahlo, dimpho goba disetifikeiti teo di nthwago ka tshepedio ya go ithuta di ala morago maemo ao a ngwadiitwego ka tlhakong, le gore mekgwa kamoka ya go kgontha e diragata thuto ya maemo ao a swanago mabakeng a tumelelo. Mokgwa wa go tsenya gare wa nkgokolo ya boleng o netefata gore maikarabele a go bea maemo le a tiragato ya thuto le tlhahlo ta boleng a lete go le bakgathatema ba thuto le tlhahlo bao ba teago karolo ditshepediong ta SAQA.
Mokgwa wa go tsenya ka gare wa nkgokolo ya boleng o netefata gore maikarabelo a go bea maemo le a tiragato ya thuto le tlhahlo ta boleng a lete go bakgathatema ba thuto le tlhahlo bao ba teago karolo ditshepediong ta SAQA

14. SAQA E AMOGELA BJANG TEMOGO YA DITHUTO TA PELE (RPL) 
Gare ga maikemiseto a NQF go na le tlhokego ya go netefata go humanwa ga, le go utha le go twela pele ka gare ga thuto, tlhahlo le tsela ya go iphedia mmogo le tlhoko ya go phakiia go lokiwa ga pele ga kgethollo yeo e sa tokafalago ka thutong, tlhahlong le dibaka tsa go humana meomo. SAQA e na le tlhlotlo ya go humana tsela yeo ka yona maikemieto a mabedi a a ka kgotsofatwago, go humana tsela ya go lemoga thuto yeo e diregilego ka ntle ga mafelo a go ithuta ao a bego a lemogwa semmuo. SAQA e bonthite maikemieto a yona go omia dipopego ta yona ka go RPL bjalo ka mokgwa wa go fa hlaloo yeo e omiegago maikemietong a.
SAQA e bolete ka RPL thwii ka melawaneng ya NSB gomme e upedite gape ka yona ka gare ga melawana ya ETQA. Ka melawaneng ya NSB, mokgwa wa ngwadio ya dithuto e hlaloitswe. Ye tee ya dinyakwa te ke gore thiinyo e swanete go bontha ka melawaneng yeo e laolago mpho ya yona, gore thuto e ka fihlelelwa ka bokamoka goba ka diripana ka go lemoga thuto ya pele. Ntlha e dirilwe gore RPL e akareta gohle empa ga se e kgaoletwe go dipoelo teo di fihleletwego ka go ithuta le maitemogelo a moomong a semmuo le ao e sego a semmuo.
Ka melawaneng ya ETQA ye nngwe ya mekgwa ya tumelelo bjalo ka ETQA ke gore ditiragalo ta ETQA di swanete go tweta pele maikemieto a NQF gape go ya ka maikemieto a, melaotshepeto le ditshepedio ta RPL go na gape le maikarabelo a ETQA gomme go tla teelwa hlogong ditshepedio ta tumelelo.

15. KE ENG GAPE SEO KANTORO YA SAQA E SE DIRAGO?
SAQA e rwele maikarabelo a twetopele le swaro ya datapeisi ya Bosethaba ya Direkhoto ta Baithuti (NLRD). Hlaloo ya pele ya NLRD e tsebagaditwe ka 1999. Ge e tsebagaditwe ka botlalo ebile e tlete, NLRD e tla kgona go fa tsebio ka:
* SAQA le dikapopego ta yona (di NSB, di SGB le di ETQA); 
* Mangwalo a thuto le maemo di ngwadiitwe go NQF; 
* Di ETQA teo di dumeletwego ke baabi ba tona; 
* Balekanyeti bao ba ngwadiitwego; 
* Mekgatlo ya go lekola; 
* Diphihlelelo ta baithuti ka o tee ka o tee. 
NLRD e tla kgona go fa badiri ba melaotshepeto tsebio yeo e kwiiegago go kgontha go dirwa diphetho go ena le tsebio.
SAQA e na le moomo wa go lekanyeta mangwalo a thuto, kudukudu ta batwantle bao ba nyakago go tsena ka diinstithueneng ta thuto ta Afrika Borwa goba ba nyaka go tsena ka mmarakeng wa baomi wa Afrika Borwa.
SAQA e na gape le lefelo la methopo leo le swarago dikhopi ta dikgatio ta SAQA le ditokumente ta go amana le SAQA teo baomedi ba SAQA ba ka no di hlokago ge ba dira moomo wa bona.
Karolo ya dipolediano le ya Bongwaledi di fa SAQA tirelo ya bongwaledi ya Bolaodi le dikamakgotla a bjona ge di dira meomo ya tona, mohlala, Komiti Phethii, Komiti ya Dithelete.
Re tla dira tsela ya NQF ka go sepela ka go bontha, ka maikarabelo le ka go ipeta pelo: go bontha ka go bea megopo ya rena ; ka maikarabelo ka go hlaloa tepedio ya diphetho, ka go ipeta pelo ka go fa boetapele.
SBA Isaacs

16. DINTLHA TA GO IKOPANYA LE SAQA
* Nomoro ya mogala ya swithipoto ya SAQA ke 012 346 5553 gomme nomoro ya fekese ya kakareto ke 012 - 346 5809. 
* Go humana tsebio ya kakareto ka SAQA le NQF, ikopanye le Lefelo la Methopo ka mogala wa 012 - 346 9103. 
* Go humana tsebio ka go bea maemo le meomo ya di NSB goba di SGB, ikopanye le karolo ya go bea maemo ka mogala go 012 -346 9134 goba ka fekese go 012 -346 5812. 
* Go humana tsebio ka netefato ya boleng, le meomo ya di ETQA, ikopanye le karolo ya Netefato ya Boleng ka mogala go 012 - 346 9109 goba ka fekese go 012 - 346 5814. 
* Go humana tsebio ka datapeisi ya Bosethaba ya Direkhoto ta Baithuti, ikopanye le NLRD ka mogala go 012 - 349 9197. 
* Go humana tsebio ka tekanyeto ya dithuto di ele, leteta 012 - 346 9158. 
* O ka no ikopanya le Kantoro Phethii go 012 - 346 9153 goba ka fekese go 346 - 5813. 
Aterese ya poso ya SAQA ke:
Postnet Suite 248
Kgetse ya Praebete X06
WATERKLOOF
Tshwane
Aterese ya Lefelo ke:
659 Mmila wa Pienaar
Sekhutlo sa mmila wa Waterkloof
BROOKLYN
O ka no re romela E-poso go saqainfo@saqa.org.za, goba o ka no etela wepsaete ya SAQA go http://www.saqa.org.za.

17. DITOKUMENTE TA SEMOLAO LE DIKGATIO TE DINGWE TA SAQA 
Molao wa SAQA (No.58 wa 1995)
Melawana ya NSB (Kuranta ya Mmuo No. 18787; 28 Motshe 1998)
Melawana ya ETQA (Kuranta ya Mmuo No. 19231; 8 Setemere 1998)
Manyuale wa NSB
Mokgwa wa go dira le go Lekanyeta Mangwalo a Thuto le Maemo ka gare ga NQF
Mekgwa le methalohlahli ya di ETQA
Mekgwa le Methalohlahli ya Baabi
Methalohlahli ya tshekatsheko ya maemo le dithuto ta lefelo teo di ngwadiitwego go NQF
SAQA e gatia Mphafato ya SAQA ka mehla. Lephephe le la ditaba la letlakala le tee le fa tshedimoo ya moragorago ka tshepedio yeo e dirilwego ka ditwetopele le tiragato ya NQF.
SAQA e gatia ditaba ka mehla ka maikemieto a go dira gore babadi ba dule ba tseba ka diphetho le ditswelopele ka gare ga SAQA le go bonata dingangiano te bohlokwa. E fa gape sebaka sa pono ye bohlokwa ya NQF le ditaba ta go amana le yona. Lephephe la Ditaba ka lapele (Mei 1997) le na le kgahlego yeo e rilego ka ge le kgatia diphetho te bohlokwa ta SAQA ta go hlongwa ga NQF.
O ka no re romela E-poso go saqainfo@saqa.org.za
Melao yeo e amanago
* Molao wa Molaotshepeto wa Botsethaba 
* Molao wa Thuto ya Godimo 
* Molao wa Twetopele ya Bokgoni 
* Molao wa Ditefio taTwetopele ya Bokgoni 
* Molao wa Thuto le Tlhahlo ya Pele 
* Molao wa Dikolo ta Afrika Borwa. 

18. Naneontu (go ya ka melawana ya NSB le ETQA)
Tumelelo 
e upa go netefatwa, ka tlwaelo lebaka leo le rilego la nako, la motho, mokgatlo goba instithuene yeo e nago le bokgoni bja go kgotsofata moomo woo o rilego ka tshepediong ya netefato ya boleng yeo e beilwego ke Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA).
Bokgoni bja go omiwa 
bo upa go kgona go omia ka lefelong la maswanedi dipoelo ta go ithuta teo di humanwego morago ga go humana mangwalo a thuto.
Molekanyeti 
ke motho yoo a ngwadiitwego ke mokgatlo wa maleba wa Netefato ya Boleng ya Thuto le Tlhahlo go ya ka mekgwa yeo e hlomilwego ka lebaka le ke Mokgatlo wa go Hlama Maemo, go lekanyeta diphihlelelo ta maemo le mangwaloa thuto ta Tlhako ya Mangwalo a Thuto a Bosetaba yeo e boletwego.
Dipoelo te bohlokwa 
ke dipoelo ta kakareto teo di laolago thuto le tlhahlo.
Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo (ETQA) 
ke mokgatlo woo o dumeletwego go ya ka karolo ya bo 5(1)(a)(ii) ya Molao wa SAQA. Lekgotla le rwele maikarabelo a go lekola le go hlakia diphihlelelo go ya ka maemo le mangwalo a thuto a bosethaba le meomo yeo e boletwego yeo e amanago le tekolo le hlakio ya maemo ya bosethaba e filwego go ya ka karolo ya bo 5(1)(b)(I) ya Molao wa SAQA.
Dipoelo ta kgato ya bofelo 
ke dipoelo teo di swanetego go fihlelelwa ke moithuti yoo a humanago mangwalo a thuto ntlheng yeo go yona a tlogetego lenaneo leo le dirago gore a humane mangwalo a thuto.
Tekanyeto yeo e kopantwego 
ke mokgwa wa tekanyeto woo o dumelelago moithuti go bontha bokgoni bja go omiega le yeo e omiago katologano ya mekgwa ya tekanyeto ya go akareta le ya go tsebia.
Mokgatlo wa tekolo 
ke mokgatlo woo o beilwego gabotsebotse ke Bolaodi ka mabaka a tekolo.
Mokgatlo wa Maemo wa Bosethaba 
ke mokgatlo woo o ngwadiitwego go ya ka karolo(5)(1)(a)(ii) ya Molao wa SAQA. Mokgatlo o rwele maikarabelo a go hloma maemo goba mangwalo a thuto le tlhahlo, gomme o filwe mediro yeo e rilego ya go amana le ngwadio ya maemo le mangwalo a thuto ta bosethaba go ya ka karolo ya bo (5)(1)(b)(I) ya Molao wa SAQA.
Dipoelo 
ke ditlamorago teo di bonalago lefelong leo le rilego la tshepedio ya go ithuta.
Tebo ye kgolo 
ke tiragalo goba maikemieto ka gare ga lekala leo mokgatlo o fago maiteko a wona.
Mokgatlo wa go Hlama Maemo(NSB) 
ke mokgatlo woo o ngwadiitwego go ya ka karolo ya bo (5)(1)(a)(I) ya Molao wa SAQA. Mokgatlo o rwele maikarabelo a go hlama maemo a thuto le tlhahlo, le woo go wona mediro yeo e rilego yeo e amanago le go hlangwa ga maemo a bosethaba le mangwalo a thuto e filwego go ya ka karolo ya bo (5)(1)(b)(I) ya Molao wa SAQA.
Mphato wa Lefelo 
ke ditaodio teo di ngwadiitwego ta dipoelo ta thuto le tlhahlo teo di rategago le mokgwa wa tona wa tekanyeto le tsebio ya tshepedio goba ye nngwe bjalo ka ge go hlaloitwe ka melawaneng ye.
Bokgoni bja go omiwa bo upa go kgona go omia ka lefelong la maswanedi dipoelo ta go ithuta teo di humanwego morago ga go humana mangwalo a thuto

Dikhutofato
NQF:
Tlhahlo ya Mangwalo a Thuto ya Bosethaba
SAQA:
Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa
ETQA:
Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo
NLRD:
Datapeisi ya Bosetshaba ya Direkhoto ta Baithuti
NSB: 
Mokgatlo wa Maemo wa Bosethaba
SGB: 
Mokgatlo wa go Hlama Maemo
 

19. Bibliokrafi le Dingwalwa
Histori ya NQF e theilwe maitemogelong a motho ka boto bja NQF bjoo bo filwego badiredi ba SAQA ka di 29 ta Mei 1998 ke Adrienne Bird, Molaodi Mogolo wa Ditirelo ta Batho le ta Go Thwalwa kua Kgorong ya Meomo, le ka pampiri yeo e hlagiitwego ke Morena S Pityana, Molaodi Pharephare wa Kgoro ya Baomi, "Khonferenseng ya Tlhako ya Dithuto ya Afrika Borwa" ka di 22 - 24 Aporele 1996, Theknikhono ya Afrika Borwa, Gauteng.
* Ball, Morena Christopher (1996):Thuto ya bophelo kamoka ya bo masomepeditee kopanong, Polelo ye Bohlokwa Khonferenseng ya bo mosome peditee ya Kaonafato ya Go Ruta Diyunibesithing, Unibesithi ya Nottingham Trent, Nottingham, UK 
* Barnett, Ronald (1994): Dikgaoleto ta Bokgoni: Tsebo, Thuto ya Godimo le Sethaba, London: Sethaba sa Nyakiiso ya Thuto ya Godimo 
* RSA (1995): Molao wa Bolaodi bja Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo (Molao wa No. 58 wa 1995), Kuranta ya Mmuo ya No. 1521 (4 Oktoboro) 
* RSA (1998): Melawana ya ka fase ga Molao wa Bolaodi bja Netafato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo (Molao No. 58 wa 1995): di NSB, Kuranta ya Mmuo ya No. 18787 (28 Mathe) 
* RSA (1998) Melawana ya ka fase ga Molao wa Bolaodi bja Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo (Molao No. 58 1995): di ETQA, Kuranta ya Mmuo ya NO. 19231 (8 Setemere) 
* SAQA (1996): Ditaba ta SAQA ta pele ta Bolaodi bja Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo 
* (1994): Tokumente ya Polediano ya matomo ka Mokgwa wa Bosethaba wa Tlhahlo, Lekgotla la Tlhahlo la Bosethaba. 
* (1994): Tlhako ya Molaotshepeto wa Thuto le Tlhahlo, Konkrese ya Bosethaba ya Afrika 
* (1994): Maano a Tiragato ya Thuto le Tlhahlo, CEPD 
* (1995): Ditsela ta go Bona Tlhahlo ya Dithuto ya Bosethaba, Lekgotla la Nyakiio ya Disaense ta Batho 
* (1995): Pampiri ye Thweu ka Thuto le Tlhahlo, Tsebio ya bo 196 ya 1995 (15 Mathe), Kgoro ya ta 
* (1998): Kuranta ya Star (24 Julae), seo Mamphela Ramphela a se boletego 
* Ditokumente ta go oma ta ka gare teo di kgobokeditwego ke badiredi ba SAQA: Morena M Cosser, Monumagadi G Elliot, Morena J Gunthorpe, Momum 

TLHAHLO YA DITHUTO TA BOSETHABA
Re hloka phetogo ya tshepedio, e sego fela phetogo ya lenanethuto goba ya thuto, re hloka pono ye mpha ya go otlela tshepediong ya rena, e sego fela mokgwa wo moswa wa go akenyeta lenanethuto le phethagato ka tlelaseng, re hloka go amogela diphoo ka dithiinyong te dingwe ka thuto yeo e lego gona sethabeng sa rena le go lemoga gore go na le "dinnete" te dingwe te mpha
Ngaka M Nkomo, Modulasetulo wa SAQA


Kuranta ya mmuo
Bolumo 393
Tshwane 28 Mathe 1998
No. 18787

-

Kuranta ya Mmuo ya Molao No. 6140

-

TSEBIO YA MMUO 
BOLAODI BJA MANGWALO A THUTO BJA AFRIKA BORWA.
NO. R 452
28 Mathe 1998

-

MELAWANA KA TLASE GA MOLAO WA BOLAODI BJA MANGWALO A THUTO BJA AFRIKA BORWA. MOLAO, 1995
(MOLAO NO.58 WA 1995)
Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, ka tlase ga seripa sa 14 sa Moalo wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, 1995 (Molao No 58 wa 1995), ka tumelelo ya Letona la Thuto ga mmogo le Letona la ta Meomo, bo dirile melawana ka gare ga Lenaneo.

LENANEO
TEMANA YA 1: DITLHALOO KA KAKARETO 
1. Ditlhaloo  
TEMANA YA 2: LEGORA LA MANGWALO A THUTO LA BOSETHABA 
2. Tlhamo 
3. Sebopego sa Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba 
4. Ditlhaloo ta maemo 
5. Kabelo ya magato go maemo le mangwalo a thuto 
6. Ngwadio ya maemo le mangwalo a thuto go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba 
7. Dinyakwa ta ngwadio ya maemo a thuto le maemo 
8. Dinyakwa ta ngwadio ya mangwalo a thuto 
9. Dinyakwa te dingwe gape ta ngwadio ya mangwalo a thuto legatong la 1 go ya go 4 le 5 go ya go 8 
10. Tshepeto ya go ngwadia maemo le mangwalo a thuto 
11. Ngwadio ya motwa-o-swere ya mangwalo a thuto 
TEMANA YA 3: MAKGOTLA A MAEMO A BOSETHABA
12. Tlhamo 
13. Ngwadio ya Makgotla a Maemo a Bosethaba 
14. Kgogelomorago ya ngwadio ya Makgotla a Maemo a Bosethaba 
15. Boleloko bja Makgotla a Maemo a Bosethaba 
16. Kgetho ya maloko go Makgotla a Maemo a Bosethaba 
17. Dihlopha ta neelano 
18. Go rola modiro ga maloko a Makgotla a Maemo a Bosethaba le go tlatwa ga dikgoba 
19. Moomo wa Makgotla a Maemo a Bosethaba 
TEMANA YA 4: MAKGOTLA A TLHAMO YA MAEMO
20. Tumelelo le tlhamo ya Makgotla a Tlhamo ya Maemo 
21. Kgogelo morago ya ngwadio goba go phatlalatwa ga Makgotla a Tlhamo ya Maemo 
22. Boleloko bja Makgotla a Tlhamo ya Maemo 
23. Kgetho ya maloko a Makgotla a Tlhamo ya Maemo 
24. Meomo ya Makgotla a Tlhamo ya Maemo 
TEMANA YA 5: MELAO YA TSHEPETO LE TEFELO YA MEDIRO YA MAKGOTLA A MAEMO A BOSETHABA LE MAKGOTLA A TLHAMO YA MAEMO
25. Melao ya tshepeto 
26. Tefelo ya mediro ya Makgotla a Maemo a Bosethaba le Makgotla a Tlhamo ya Maemo 
TEMANA YA 6: LEINA LE LE KOPANA
27. Leina le le kopana 
KGOKELETO 
* Melao ya tshepeto ya Makgotla a Maemo a Bosethaba 

TEMANA YA 1
DITLHALOO KA KAKARETO
Ditlhaloo
1. Mo melawaneng ye, lentu goba seka leo le filwego tlhaloo mo Molaong, le tla hlaloa seo le, ntle le ge tlhaloo e bontha ka mokgwa wo mongwe - 
"Molao" e ra Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, No 58 wa 1995:
"bokgoni bjo bo diriwago" e ra bokgoni bja go omiwa diphihlelelo ta thuto mo go lebanego, teo di lego ka gare ga mangwalo a thuto;
"molekodi" e ra motho yo a ngwadiitwego ke Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo ya maleba go ya ka dinyakwa teo di hlametwego maikemieto a ke Lekgotla la Tlhamo ya Maemo, go lekola diphihlelelo ta maemo le mangwalo a thuto ao a iteng a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba; le "molekodi wa lefelo la kgetho" e na le tlhaloo yeo e sepelelanago;
 "modulasetulo" e ra modulasetulo wa Bolaodi;
"komiti" e ra komiti ye nngwe le ye nngwe ya Boalodi yeo e hlaloitwego go seripa sa 7(1) sa Molao;
 "mooko wa thuto" e ra thuto ya kgapeleto yeo e nyakegago lengwalo le iteng la thuto, mme "mooko" e na le tlhaloo yeo e sepelelanago;
 "poelo" e ra poelo yeo e beilwego ke Bolaodi go diiri te lesome (10) ta thuto;
 "sehlopha sa kgahlego ye bohlokwa" e ra mokgatlo wa bosethaba wo o lego bohlokwa go tweleleng ga meomo ya Lekgotla la Maemo la Bosethaba leo le editwego;
 "dipoelo teo di lego bohlokwa" e ra dipoleo teo di lego bohlokwa teo di hlohleletago thuto le go ithuta, le "dipoelo te bohlokwa ta mafapha ao a tsenelanago a thuto le tlhahlo" e na le tlhaloo yeo e sepelelanago; 
"Lekgotla la Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo" e ra lekgotla leo le dumeletwego go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao, leo le nago le maikarabelo a go hlapeta le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo le mangwalo a bosethaba a thuto le meomo yeo le e filwego mabapi le go hlapeta le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo le mangwalo a bosethaba go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao; 
"Thuto yeo e kgethilwego" e ra kgetho ya meputso ya koketo mo legatong la Legoreng la Mangwalo a Thuto la Bosethaba leo le bonthitwego, mo boikgethelo bo ka dirwago go netefata gore maikemieto a mangwalo a thuto a a fihlelelwa, le "kgethilwego" e na le tlhaloo yeo e sepelelanago; 
"Komiti-Phethii" e ra komiti yeo e hlamilwego go ya ka seripa sa 7(1) sa Molao go dira meomo ye itego yeo e e filwego legatong la Bolaodi; 
"mohlankedi-phethii" e ra motho yo a thwetwego go ya ka seripa sa 4(8) sa Molao; 
"dipoelo ta go ruma thuto" e ra dipoelo teo di fihlelelwago ke moithuti yo a lego legatong le a fetago porokerama yeo e iago mafelelong a lengwalo la thuto; 
"lefapha" e ra lefapha leo le itego la thuto leo le omiwago bjalo ka mokgwa wa go beakanyeta Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba; 
"thuto ya motheo" e ra thuto yeo e lego motheo wo o nyakegago go thoma thuto, tlhahlo le thuto ya go twela pele yeo e nyakegago go hweta mangwalo a thuto mme "motheo" e na le tlhaloo ya go swana; 
"tekolo yeo e kopanyago" e ra mokgwa wa tekolo wo o dumelelago moithuti go bontha bokgoni bjo bo diragatwago mme e omia mekgwa ya magareng ga tekolo ya motheo le thumo; 
"tlhaloo ya magato" e ra lefoko leo le hlaloago legato le iteng la magato a seswai a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba;
 "leloko" e ra leloko la Bolaodi leo le kgethilwego ke Letona go ya ka seripa sa 4 sa Molao;
"tekolo" e ra tsela yeo e dirago bonnete bja gore tekolo ya dipoelo teo di hlaloitwego go maemo le mangwalo a thuto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba di a kgotsofata, di a tshepagala e bile di molaong; 
lekgotla la tekolo" e ra lekgotla leo le kgethilwego ke Bolaodi go lekola;
"Lekgotla la Maemo a Bosethaba" e ra lekgotla leo le ngwadiitwego go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao, leo le nago le maikarabelo a go hlama maemo le mangwalo a thuto le tlhahlo, mme le filwe meomo yeo e iteng mabapi le ngwadio ya maemo a bosethaba le mangwalo a thuto go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao; 
"diiri ta go ithuta" e ra nako ya go ithuta yeo go bonwago gore e tla tea moithuti wa magareng go fihlelela dipoelo teo di hlaloitwego, mme e akareta dikgopolo ta go swana le nako ya go bonana, nako yeo e diriwago thutong yeo e beakantwego ka tatelano mo moomong le go ithuta ka beng; 
"dipoelo" e ra dipoelo ta kweio ya thuto yeo e diragatwago leetong la go ithuta; 
"moithuti yo a twelelago dithutong" e ra moithuti yo a hweditego mangwalo a thuto; 
"tebelelo ya thuto ya mathomong" e ra papeto ya thuto le boitemogelo bja mathomong bja moithuti teo a di hweditego bjang goba bjang le dipoelo ta thuto teo di nyakegago go lengwalo le itego la thuto, le go fihlelela dinyakwa ta go dumelelwa go ithutela lengwalo le itego la thuto; 
"sephetho" e ra sephetho sa Bolaodi;
"dipoelo te bohlokwa" e ra tsebo ya kweio yeo e diragatwago, bokgoni le setho teo di thekgago poelo e tee goba go feta; 
"thuto yeo e ikgethilego" e ra tsebo ya go balwa yeo e ikgethilego yeo e thekgago tiragato mo lefapheng la thuto ya malebia le "malebia" e na le tlhaloo yeo e sepelelanago; 
Lekgotla la Tlhamo ya Maemo" e ra lekgotla leo le ngwadiitwego go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao, leo le nago le maikarabelo a go hlama maemo le mangwalo a thuto le tlhahlo, mme le filwe meomo yeo e iteng mabapi le ngwadio ya maemo a bosethaba le mangwalo a thuto go ya ka seripa sa 5(1)(a)(ii) sa Molao; 
"maemo a botee" e ra mafoko ao a ngwadiitwego a dipoelo ta thuto le tlhahlo le mekgwa ya tona ya go di lekola go tee le taolo le tshedimoo ye nngwe bjalo ka ge go hlaloitwe mo melawaneng. 

TEMANA YA 2
LEGORA LA MANGWALO A THUTO LA BOSETHABA
Tlhamo
2. Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba le hlangwa go kgontha ngwadio ya maemo a bosethanba le mangwalo a thuto. 
Sebopego sa Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba
3. (1) Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba le tla ba le magato a seswai, ao a tla bitwago legato la 1 go ya go 8, legato le lengwe le le lengwe le tla hlalowa ka tlhaloo ya legato ya go ikgetha.  
(2) Legato la 1 la Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba le tla ba leo le bulegilego mme le tla swara magatwana a mararo a Thuto le Tlhahlo ya ba Bagolo ya Motheo yeo go yona go ka fiwago magwalo a bohlatse a twelelo, mme legato la 8 le tla bulega.
(3) Magato a 8 a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba a tla hlophiwa ka magato a mararo ao a tla hlalowago ka mokgwa wo:
a. Legato la 1 le ka tlase: legato la Thuto le Tlhahlo ya Kakareto 
b. Legato la 2 go ya go 4: legato la Thuto le Tlhahlo yeo e twelago pele 
c. Legato la 5 go ya go 8: legato la Thuto le Tlhahlo ya ka Godimo 
(4) Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba le tla arolwa ka mafapha a lesomepedi a peakanyo, ao e tla bago:
a. Lefapha la 01: Temo le Polokego ya Tlhago 
b. Lefapha la 02: Seto le Bokgabo 
c. Lefapha la 03: Kgwebo, Thekio le Dithuto ta Taolo 
d. Lefapha la 04: Dithuto ta Dikgokagano le Maleme 
e. Lefapha la 05: Thuto, Tlhahlo le Tweleto 
f. Lefapha la 06: Ditweletwa, Enteniering le Thekenoloti 
g. Lefapha la 07: Dithuto ta Batho le ta Leago 
h. Lefapha la 08: Molao, Saense ya Bosole le Polokego 
i. Lefapha la 09: Disaense ta ta Maphelo le Saense ya ta Leago 
j. Lefapha la 10: Disaense ta Thutatlhago, Dipalontshesere, Khompyutha le ta Maphelo 
k. Lefapha la 11: Ditirelo 
l. Lefapha la 12: Peakanyo ya Dithuto le Kago 
 (5) Bolaodi bo tla beakanya tlhaloo yeo e ikgethago ya lefapha go lefapha le lengwe le le lengwe la peakanyo mme bo tla arola lefapha le lengwe le le lengwe la peakanyo ka mafaphana ao Bolaodi bo tlago a abela tlhaloo ya go ikgetha ya mafaphana.
 Ditlhaloo ta magato 
4. (1) Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosethaba leo le hlaloitwego ka go molawana wa 12, le tla omiana le Makgotla a Tlhamo a Maemo ao a hlaloitwego go molawana wa 20, lefapheng leo Lekgotla la Maemo a Bosethaba le hlamilwego, go dira dithupatsela ta ditlhaloo ta magato teo di hlaloitwego go molawana wa 3(1) le mehlala, yeo e tlago hlaloa mekgwa ya bona ya go bea magato go maemo, magato a mangwe a mangwalo a thuto le mangwalo a thuto. 
 (2) Bolaodi bo tla bea ditlhaloo ta magato bo omiana le Makgotla a Maemo a Bosethaba gore go tle go be tshepediano go kgabaganya mafapha le go thua tshekaseko ya tshepelelano ya bodithabathaba ya maemo le mangwalo a thuto.
 Go fiwa ga magato go maemo le mangwalo a thuto
5. (1) Go fiwa ga magato go maemo, magato a mangwe a mangwalo a thuto le mangwalo a thuto go tla direga ka mokgwa wo: 
a. Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosethaba leo le hlaloitwego ka go molawana wa 12, go tee le Lekgotla la Tlhamo a Maemo leo le hlaloitwego go molawana wa 20, a tla kwana ka ga legato la maemo a botee (unit standard) le maemo ao a hlagiwago, mo sekaleng sa magato a seswai bjalo ka ge go naganwa go molawana wa 3, go elwa hloko mokgwa wo ka wona bophara le boteng bja tsebo, bokgoni le setho go mafaphana a itego di kaonafaditwego ke thuto ka gona, le ka mokgwa wo poelo yeo e itego e tee goba go feta e bonwago e le yeo e ikgethago le ge e le seripa seo se logaganego le poelo yeo e beilwego ya maemo a botee ao a amegago. 
b. Bao ba iinyago mangwalo a thuto ao e lego a maemo a botee ba tla bopa, ka melawana yeo e swanetego ya motswako wa maemo a botee ao a kgethilwego a ngwadiitwego magatong ao a fapanego, mangwalo a thuto ao a nago le dipoelo ta go ruma thuto teo e lego mediro ya sekgao sa maemo ao a itego ao a omiitwego, le ya tsela ya go tswaka poelo ka kakareto, gape go kweiwa gore go bonthwa bokgole bjoo (mo sekaleng sa 1 go ya go 8 bjalo ka ge go hlalootwe go molawana wa 3) ka bjona tsebo, bokgoni le setho di hweditwego mo go lefaphana le dipoelo te bohlokwa teo di tsentwego mo moomong wo o ka - 
c. tlhahlobjago ka go felela. 
Ngwadio ya maemo le mangwalo a thuto go Legora la Mangwalo a Thuto a Bosethaba
6. Maemo le mangwalo a thuto a mangwe le a mangwe ao a fihlelelago dinyakwa ta molawana wa 7 le 8 a tla ngwadiwa go Legora la Mangwalo a Thuto a Bosethaba ke Bolaodi mme a tla bonthwa ka hlaloo yeo e ikgethago. 
Dinyakwa ta ngwadio ya maemo a thuto le maemo
7. (1) Maemo a thuto a tla hlangwa gore a omiwe bjalo ka tokomane ya tekolo, thupatsela ya moithuti le thupatsela ya morutii go beakanya ditlabelo ta thuto mme se tla ba le - 
a. leina la maemo a thuto; 
b. moono wo o bonthago tumelelo ya Bolaodi; 
c. nomoro ya maemo a thuto; 
d. legato la maemo a thuto mo go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba; 
e. tumelelego yeo e fiwago maemo a thuto; 
f. lefapha le lefaphana la maemo a thuto; 
g. letati la mathomo a tirio; 
h. letati la tshenkoleswa; 
i. maikemieto a maemo a thuto; 
j. thuto yeo e naganwago go ba gona pele maemo a a thuto a thongwa; 
k. dipoelo teo di ikgethago teo di tla lekolwago; 
l. mekgwa ya go lekola, go akaretwa tsebo yeo e ikepetego ye bohlokwa; 
m. tsela ya tumelelo (go akaretwa tekolo) ya maemo a thuto; 
n. mafoko a kakareto bjalo ka thupatsela ya kakareto ya legora, kgopolo-kweio le legato leo le omiitwego la maemo a a thuto; le 
o. legoro la "dinoutu" leo le tla akaretago dipoleo teo di boletwego go molawana wa 7(4) wo o thekgwago ke maemo a thuto; le swanete go akareta thupeto go tsebo ye bohlokwa yeo e ikepetego ge e se ya etwa go dinyakwa ta tekolo mme e ka akareta tshedimoo ye nngwe ya tlaleleto go maemo a thuto. 
(2) Dipoelo te ikgethago teo di hlaloitwego go molawana wa 7(4) di tla ba ka gare ga maemo bjalo ka ge go bonthitwe go molawana wa 7(1): Ge e le gore maemo ao ke setho sa mangwalo a thuto, dipoelo teo te ikgethago teo di sego ta akaretwa go maemo di ta tsenywa go mangwalo a thuto. 
(3) Dipoelo teo di ikgethago di akareta fela di sa beelwe mapheko fela go -
a. go lemoga mathata le go a rarolla ka mokgwa wo go bonthago gore diphetho teo di nago le maikarabelo di terwe ka go omia kgopolo ye bogale ya kago; 
b. go oma ka maikarabelo le ba bangwe bjalo ka leloko la baomammogo, sehlopha, mokgatlo, sethaba; 
c. go ipeakanya le go itaola le go laola mediro ya gago ka tshwanelo le maikarabelo; 
d. go kgoboketa, go sekaseka, go beakanya le go lekola tshedimoo ka go tsenelela; 
e. go kgokagana ka tshwanelo ka go omia tebelelo, dipalo le/goba bokgoni bja maleme mo go polelo le/goba bokgoni bja go ngwala. 
f. Go omia saense le thekenoloti ka tlhaloganyo le ka tshwanelo, ka go bontha maikarabelo go tikologo le maphelo a ba bangwe. 
g. Go bontha kweio ya lefase bjalo ka palomoka ya dipeakanyo teo di sepelelanago ka go lemoga gore tharollo ya mathata ga e direge lehlakoreng le tee. 
h. Go ba le seabe go tweleto yeo e tletego ya morutwana yo mongwe le yo mongwe, tweleto ya ta leago le ekonomi ya sethaba ka bophara, ka go e dira maikemieto-magolo a porokerama ye nngwe le ye nngwe ya thuto go dira motho gore a lemoge mohola wa : 
i. go nagana le go nyankurulla maanotshepeto ao a fapanego a go ithuta ka tshwanelo; 
ii. go tea karolo bjalo ka badudi bao ba nago le maikarabelo, maphelo a dithaba ta selegae, bosethaba le lefase ka moka. 
iii. go lemoga seto le kganyogego ka kweio, go kgabaganya ta leago; 
iv. go fetlekolla thuto le dikgoba ta thutelamoomo; le 
v. go tweleta dikgoba ta kgwebommogo.  
Dinyakwa ta ngwadio ya mangwalo a thuto 
8. (1) Lengwalo la thuto le tla - 
a. emela motswako wo o beakantwego wa dipoelo ta thuto wo o nago le maikemieto ao a hlaloitwego, wo o diretwego go fa baithuti bao ba twelelago dithutong bokgoni bjo bo omiwago le motheo wa go ithuta go twela pele; 
b. oketa mohola go moithuti yo a twelelago dithutong mabapi le koketo-tsebo ya motho ka go: maemo, tsebego, mangwalo le laesense; kaonafato ya tsebo le go thwalwa; le go bulega ga tsela ya go tweta pele thuto le tlhahlo; 
c. fa sethaba le ekonomi dipoelo ka go kaonafata bodudi, tweleto ya leago le ekonomi, le tweleta kudu batho ba seporofeenale bao ba nago le bokgoni mme le fetola le go bueta nthago go se lekalekane ga maloba; 
d. sepela ka maikemieto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba a lego ka go seripa sa 2 sa Molao; 
e. ba le dipoelo te itego le dipoelo ta go kgabaganya mafapha to di godiago thuto ya go ya go ile; 
f. ipea maemong a bodithabatha mo go nyakegago; 
g. akareta tekolo yeo e kopanyago ka tshwanelo go nefata gore maikemieto a lengwalo la thuto a a fihlelelwa, mme tekolo yeo e tla omia mekgwa ya go fapana ya motheo le kakareto bjalo ka kgoboketo, kweio, tekolo lefelong la moomo, tlhahlobo ya go ngwala le bolela; le 
h. go bontha mo melawaneng yeo e laolago kabelo ya lengwalo la thuto gore lengwalo la thuto le ka phethwa ka botlalo goba seripa ka go ela edi thuto ya peleng, yeo e akaretago fela e sa felele go dipoelo ta thuto yeo e hweditwego ka go rutwa ka peakanyo, go se rutwe ka peakanyo le thuto yeo e sego ya beakanywa le boitemogelo bja moomong. 
 (2) Palomoka ya 120 (lekgolo le masomepedi) ya meputso e tla nyakega go ngwadia lengwalo la thuto go legato la 1 go ya go 8, le bonnyane bja 72 (masomeupa-pedi) bja meputso bjo bo hweditwego go legato, goba ka godimo ga legato leo lengwalo la thuto le ngwadiitwego, palo le maemo a meputso ao a dirago thadio ya (masomenne seswai) e tla bonthwa: Ge e le gore lengwalo la thuto leo le nago le meputso ya ka tlase ga 120 le ka dumelelwa ge e le gore le fihlelela dinyakwa ta molawana wa 8(1) mme le sepelelana le maikemieto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba a lego ka go seripa sa 2 sa Molao.
(3) Bolaodi bo tla ngwadia lengwalo la thuto go ya ka mohuta le legato leo le tlago bewa go ya ka palomoka le maemo a meputso yeo e nyakegago go ya ka dinyakwa teo di latelago:
a. Bolaodi bo tla ngwadia lengwalo la thuto bjalo ka Lengwalo la Thuto la Bosethaba go magato a 1 go ya go 8 mo le nago le 120 (lekgolo le masomepedi) ya meputso goba go feta le 72 (masomeupa-pedi) ya meputso go legato, goba ka godimo ga legato leo lengwalo la thuto le ngwadiitwego: Ge e le gore Bolaodi bo bone e bile bo hwedite gore lengwalo la thuto leo le nago le meputso ya ka tlase ga bonnyane le fihlelela dinyakwa ta molawana wa 8(1), dinyakwa ta pele di a ikologwa mme lengwalo la thuto le ngwadiwa bjalo ka Lengwalo la Thuto la Bosethaba. 
b. Boalodi bo tla ngwadia lengwalo la thuto bjalo ka Diploma ya Bosethaba mo le nago le bonnyane bja meputso ye 240 (makgolo -pedi masome-nne) , mo bonnyane bja meputso ye 72 (masomeupa-pedi) bo tla bago go legato la 5 goba go feta. 
c. Bolaodi bo tla ngwadia lengwalo la thuto bjalo ka Kgerata ya Mathomo ya Bosethaba mo e nago le bonnyane bja meputso ye 360 (makgolo-tharo masome-tshela) , mo bonnyane bja meputso ye 72 (masomeupa-pedi) bo tla bago go legato la 6 goba go feta. 
(4) Bolaodi bo tla ngwadia gape mangwalo a thuto ka moka (ao a sa dirwago go twa go maemo a thuto) ao a fihlelelago dinyakwa ta bonnyane bjo bo bonthitwego go molawana wa 11(1)(c) godimo ga dinyakwa ta molawana wa 8(1), 8(3) le molawana.
 (5) Bolaodi bo tla re ge bo ngwadia, bja hlaloa lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto ka mohuta, legato palo ya meputso le leina leo le bonthago maikemieto-magolo.
Koketo ya dinyakwa ta go ngwadia mangwalo a thuto go legato la 4 le 5 go ya go 8
9. (1) Go ngwadia legato la 1 go ya go 4 go tla nyakega dinyakwa ta koketo teo di latelago: 
a. Bonnyane bja meputso ye 72 (masomeupa-pedi) bo nyakega go legato goba ka godimo ga legato leo lengwalo la thuto le abelwago lona, leo le tla bago le thuto ya motheo, yeo bonnyane bja meputso ye 20 (masomepedi) bo tla twago go lefapha la Dithuto ta Dikgokagano le Leleme, mme godimo ga moo bonnyane meputso ye 16 e tla twa go lefaphana la Dipalontshesere go akaretwa go tsebo ya dipalo go mangwalo a thuto go legato la 1. 
b. Bonnyane bja meputso ye 36 (masometharo-tshela) legatong la 1 le 52 (masomehlano-pedi) go legato la 2 go ya go 4 yeo e tlago arolwa magareng ga legoro la Motheo le la Kgetho, mme lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto le bontha kabelano ya meputso yeo e nyakegago go magoro a: Ge e le gore mehuta ya meputso ya tlaleleto ke ye menti go kgontha baithuti go latela te dingwe ta dikgahlego thutong ya bona. 
c. Ka ngwaga wa 2002, bonnyane 16 (lesometshela) la meputso ye 52 (masome hlano-pedi) ya lengwalo la thuto la legato la 2 go ya go 4 e tla twa go mafaphana ao a editego tsebo ya Dipalo. 
(2) Godimo ga fao, go ngwadia go legato la 5 go ya go 8 palo ya meputso yeo e nyakegago go thuto ya Motheo, Boteng le Kgetho e tla bonthwa, palo ya meputso yeo e tlago lokela lengwalo la thuto leo le ngwadiwago: Ge e le gore Bolaodi bo ka nyaka gore mabaka a palo le kabo ya meputso a fiwe. 
Mekgwa ya go ngwadiwa ga maemo le mangwalo a thuto 
10. (1) Maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a fihlelelago dinyakwa ta ngwadio a ka hlagiwa go Bolaodi ke mekgatlo yeo e hlamago setho seo sa maemo, maemo goba mangwalo a thuto ka Makgotla a Maemo a Bosethaba ao a boletwego go molawana wa 12 go ngwadiwa.  
(2) Bolaodi bo ka ngwadia maemo a mangwe le a mangwe a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a fihlelelago dinyakwa ta ngwadio mengwaga ye meraro, mme ngwadio yeo e tla mpshafatwa. 
(3) Mo kgweding ya mathomo ya ngwaga wa boraro wa ngwadio ya maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto, Bolaodi bo tla nyaka gore Makgotla a Maemo a Bosethaba ao a boletwego go molawana wa 12 go senka leswa maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a hlagiitwego bjona gore a senkwe leswa mme tokelo ya wona ya mpshafato e tla felegetwa ke mabaka a mpshafato yeo goba ka mokgwa wo mongwe mme go tla bonthwa ka mokgwa wo dinyakwa ta melawana di fihlelelwago ka gona. 
(4) Maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a ngwadiitwego go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba e tla ba thto ya sethaba. 
Ngwadio ya motwa-o-swere ya mangwalo a thuto 
11. (1) Bolaodi, go tloga ka la 1 Julae 1998 go fihla ka la 30 Juni 2003, bo ka dumelela ngwadio ya lebakanyana go lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto leo le lego gona ga bjale leo peleng le bego le dumeletwe ke baomedi (agency) bao ba dumelelwago ke Bolaodi: Ge e le gore - 
a. lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto leo le hlagiwago go Bolaodi ka sebopego seo se dumelelwago ke SAQA, pele ga 1 Julae 1998, go ngwalwa; 
b. mangwalo ao a thuto, ge a ngwadilwe a tla hlagiwa ka la 1 Julae 1998 le 30 Juni 2000, ka sebopego seo se hlaloitwego go molawana wa 11(1)(c) go Lekgotla le tee goba go feta la Maemo la Bosethaba gore a ongwe; 
c. Lengwalo leo la thuto le na le - 
i. lefoko la maikemieto a lengwalo la thuto 
ii. kakanyo ya thuto yeo e etego e le gona pele ga ge porokerama yeo e iago go lengwalo la thuto e thongwa; 
iii. legato la dipoelo nakong ya go rungwa ga thuto leo le hlaloitwego go molawana wa 5(1)(b) le (c) le mekgwa ya tekolo yeo e sepelelanago le seo; 
iv. meputso ka moka yeo e nyakegago; 
v. meputso ya ka tlase yeo e nyakegago magatong ao a itego goba meputso ya ka godimo ge e feta bonnyane bjo bo beilwego go molawana wa 8 goba 9; 
vi. tekolo yeo e kopanyago yeo e akareditwego ka tshwanelo go netefata gore maikemieto a lengwalo la thuto a fihleletwe; 
vii. dikgonagalo ta twetopele-thuto-moomong ta lengwalo la thuto (e ka ba teo di akaretwago thutong goba dipeakanyo te itego di swanete go dirwa); 
viii. dinyakwa ta go ngwadiwa ga balekodi; 
ix. ditekolo ta go fapana go akaretwa dithiinyo ta lekgotla goba makgotla a tekolo; le 
x. gore mangwalo ao thuto a sepelelana le dinyakwa teo di hlaloitwego go melawana ya 8 le 9; 
d. Ga go na lengwalo la thuto leo le tla hlagiwago go ngwadiwa lebakanyana ka morago ga la 30 Juni 2003, mme boingwadio bja mangwalo a thuto go ya ka molawana wo bo tla felelwa ke nako ka lona letati leo. 

TEMANA YA 3
MAKGOTLA A MAEMO A BOSETHABA
 Tlhamo
12. (1) Lekgotla la Maemo la Bosethaba le tla bopa setho se tee le Bolaodi, la bega go Bolaodi, mme Lekgotla le tee la Maemo la Bosethaba le tla hlangwa lefapha ka lefapha go ya ka seripa sa 5 sa Molao, mme la ngwadiwa ke Boalodi. 
(2) Lefapheng leo Lekgotla la Maemo la Bosethaba le hlamilwego goba ngwadiitwego, goba Lekgotla la Maemo la Bosethaba le phumutwe goba Bolaodi bo bona go swanete, Bolaodi bo tla dira meomo le maikarabelo ao ka tlwaelo a ka bego a dirwa ke Lekgotla la Maemo la Bosethaba.
(3) Lekgotla la Maemo la Bosethaba le tla hlangwa lefapheng le lengwe le le lengwe leo le hlaloitwego go molawana wa 3(4).
Ngwadio ya Lekgotla la Maemo la Bosethaba
13. (1) Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosethaba, ge le hlangwa le kgetho ya maloko a lona, le tla fiwa lengwalo la bohlatse la ngwadio ke Bolaodi, leo le tla omago lebaka la mengwaga ye meraro go tloga go letati la tlhamo ya Lekgotla leo la Maemo la Bosethaba. 
(2) Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosethaba le tla re, kgweding ya mathomo ya ngwaga wa boraro wa ngwadio ya lona la kgopela ngwadio gape le bontha mabaka ao ka wona le swanetego go ngwadiwa gape, mme le bontha dipoelo teo di fihleletwego ke Lekgotla la Maemo la Bosethaba mengwageng ye mebedi yeo e fetilego.
Go phumulwa ga Lekgotla la Maemo la Bosethaba
14. Lekgotla la Maemo la Bosethaba le ka phumulwa ge, go ya ka kgopolo ya Bolaodi, le palelwa ke go dira moomo wa lona ka tshwanelo. 
Boleloko bja Lekgotla la Maemo la Bosethaba
15. (1) Mekgatlo, yeo e lego makgotla a bosethaba a boteakarolo ka kgahlego go lefapha mme a wela legorong le tee goba go feta a tshelelago a mekgatlo yeo e boletwego go molawana wa 16(2)(a), a tla mengwa go kgetha maloko ao a tla omago go Makgotla a Maemo a Bosethaba. 
(2) Maloko ao a tla kgethwa ke Bolaodi morago ga go ikgokaganya le thomianommogo le makgotla ao a amegago, mme ka tlhompho ya matla a palamente le porofensi, nyakego ya tekatekano ya boemedi le tekatekano, kagoleswa le bokgoni bja maleba mabapi le moomo wa Makgotla a Maemo a Bosethaba.
(3) Maina a batho bao ba kgethilwego go oma bjalo ka maloko a Makgotla a Maemo a Bosethaba le makgotla a bona a bosethaba a boteakarolo a tla ngwalwa ka go Kuranta ya mmuo le tshwaeto e tla mengwa ka ga tumelelego ya bao ba kgethilwego le tekatekano ya boemedi ya makgotla a boteakarolo ao a nago le kgahlego go lefapha. 
(4) Ge ba dumela, Bolaodi bo tla ntha lengwalo la bohlatse bja thwalo go yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego.
(5) Bolaodi bo tla ba le tokelo ya go thwala maloko a mangwe go Makgotla a Maemo a Bosethaba go netefata gore Makgotla a Maemo a Bosethaba a fihlelela dinyakwa ta molawana wa 16(1)
Kgetho ya maloko go Makgotla a Maemo a Bosethaba
16. (1) Mekgatlo yeo e iinyago go kgetha batho go Makgotla a Maemo a Bosethaba a swanetego go hlompha maswanedi a tekatekano le puetomorago, mme e tla kgetha batho bao - 
a. ba tla kgonago go eta merero ya tweleto, tekatekano, dikgahlego ta sethaba le papeto ya maemo a bodithabathaba mabapi le thuto le tlhahlo; 
b. ba tla hwetago tshepo mafelong ao a fapanego a kgetho ao a akaretago fela e sa fiwe fela bao ba hwetago tlhompho, ba nago le bokgoni le maitemogelo ao a nyakegago mo lefapheng leo, mme ba kweia mekgwatshepeto le melaotshepeto ya mokgatlo wo o kgethago, mme ba ba le thekgo ya mokgatlo; 
c. ba tla kgonago go laola le go sepeta dinyakwa le dikgahlego ta magato ka moka a lefapha leo le akaretwago ke Makgotla a Maemo a Bosethaba 
d. ba kgonago go ahlola ka leihlo le bogale maemong a godimo; mme 
e. ba ineete go ditsela te pedi ta dikgokagano magareng a Lekgotla la Maemo a Bosethaba le lefelo la kgetho. 
(2) Mekgatlo yeo e kganyogago go ba le boemedi go Makgotla a Maemo a Bosethaba le tla hlahlwa ka gare ga hlagio ya yona ya kgopelo ya boemedi ke tseo di latelago: 
a. Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosethaba le tla bopa ke magoro a tshelelago a mekgatlo, wona ke: mafapha a mmuo, kgwebo yeo e kopanego, Baomi bao ba kopanego, Baabi ba Thuto le Tlhahlo, Sehlopha sa Kgahlego le mekgatlo ya sethaba/baithuti. 
b. Legoro le lengwe le le lengwe la mekgatlo le tla lekanwa ke bonti baemedi ba tshelelago mme nomoro ya ka godimo ya baemedi yeo e bopago Lekgotla la Maemo a Bosethaba e tla ba masome tharo tshela (36) ntle le ge Bolaodi bo bona ka mokgwa wo mongwe. 
c. Ka godimo ga dithupatsela teo di hlaloitwego go molawana (16)(a) le(b) - 
i. baemedi ba mmuo ba tla akareta Lefapha a Thuto le la Baomi, le mo go nyakegago, mafapha a mangwe a mmuo, baemedi ba diporofensi le dikolo; 
ii. kgwebo yeo e kopanego le baomi ba tla ba le baemedi ba tshelelago yo mongwe le yo mongwe mme baemedi ba babedi ba bona ba kweia molaotshepeto le tekolo, ba bangwe e le bateakarolo go lefapha la Lekgotla la Maemo a Bosethaba; 
iii. baabi ba thuto le tlhahlo ba swanete go emelwa ke Sehlopha sa Thuto le Tlhahlo, Sehlopha sa Thuto le Tlhahlo yeo e Twelelago le Sehlopha sa Thuto le Tlhahlo ya ka Godimo; 
iv. Modulasetulo wa Bolaodi goba leloko leo le kgethilwego la Bolaodi le tla ba leloko leo e sego la semmuo la Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosethaba; 
v. mohlankedi-phethii wa Bolaodi goba mokgethwa e tla ba leloko la Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosethaba; mme 
vi. maloko a mangwe a Bolaodi a ka ba dikopanong ta Lekgotla la Maemo a Bosethaba ka peakanyo pele ga seo le modulasetulo wa Lekgotla la Maemo a Bosethaba leo le lebanego. 
Sehlopha sa tekolo
17. (1) Sehlopha sa tekolo sa mekgatlo yeo e angwago ke mediro ya Lekgotla la Maemo a Bosethaba se tla hlangwa go ya ka seripa sa 5 sa Molao. 
(2) Sehlopha sa tekolo se tla - 
a. bopa ke mekgatlo yeo e hlaloitwego go molawana wa 17(1) teo di kgopetego go ngwadiwa ka wona mokgwa woo; 
b. bontha, maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla la Maemo a Bosethaba, ao a amago goba a ka amago makgotla ao a swanago le ao, le gore ke maemo le mangwalo a thuto a fe ao mekgotla yeo e swanetego go a fihlelela ka go omia Sehlopha sa tekolo; 
c. fihlelelwa ka poso go omiwa diaterese ta mekgatlo yeo e boletwego go molawana wa 17(1) teo di kgopetego go ngwadiwa ka wona mokgwa woo; 
d. swanela go dira dikgopelo bjalo ka ge go bonthitwe ke maemo a maloko a bona ao a hlamilwego go ya ka molawana wa 17(3), go Makgotla a Tlhamo ya Maemo le Makgotla a Maemo a Bosethaba mabapi le maemo le mangwalo a thuto le tiragato ya seo go dinyakwa ta bona: Ge e le gore dikgopelo teo di tla be di dirilwe matating a 30 morago ga go ntha tsebio ya go kgopela ditlhagio ta dikgopelo; 
e. swanela go kgopela phego ya ngwadio ya maemo ntle le ge dikgopelo di dirilwe mme di dumeletwe e bile di arabilwe semmuo: Ka kweii ya gore ga go na maemo ao a tla ngwadiwago ntle le ge Sehlopha sa tekolo sa maleba se tsebiitwe ka poso; mme se sa hwete thuo ya dithelete go twa go Bolaodi. 
(3) Maemo a maloko a Sehlopha sa tekolo a tla ba ka mokgwa wo o latelago: 
a. Leloko la Sehlopha sa tekolo ka maemo a lona le tla dumelelwa go tsena go maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosethaba: Ge e le gore maloko ao a filwego phihlelelo yeo e tletego e ka se be maloko a Lekgotla le fe goba le fe la Maemo a Bosethaba. 
b. Leloko la Sehlopha sa tekolo ka maemo a lona le tla dumelelwa fela go tsena go maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosethaba leo le sego leloko go lona: Ka kweio ya gore mo makgotleng ao a nago le makgotla ao a ingwadiitego le wona goba baingwadii, leloko goba go feta e lego maloko a Makgotla a Maemo a Bosethaba, baingwadii bao ba amegago tla: 
i. tlogela boleloko bja Lekgotla la Maemo a Bosethaba leo le amegago gore mokgatlo woo o dumelelwe tseno go maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla leo la Maemo a Bosethaba, goba 
ii. dira dikgopelo legatong la mokgatlo wo o amegago, bjalo ka seripa seo se dirago meomo wo se o filwego wa Lekgotla la Maemo a Bosethaba leo le amegago. 
(4) Bolaodi bo tla swara puku ya maina a maloko a Sehlopha sa tekolo yeo e tla bago le leina le aterese ya leloko le lengwe le le lengwe.
Go leboga moomo ga maloko a Makgotla a Maemo a Bosethaba le go tlatwa ga dikgoba 
18. (1) Modulasetulo goba leloko le lengwe le le lengwe la Lekgotla la Maemo a Bosethaba leo le hlaloitwego go molawana wa 16 le tla tlogela moomo wa lona ge - 
a. dithoto ta gagwe di thopilwe goba ge a tsenete kwano ya go hwelela le bao a ba kolotago; 
b. e le gore o okwa bjalo ka motho yo a fokolago monaganong go ya ka molao wo mongwe le wo mongwe; 
c. a ile a se iponate dikopanong te te tharo ka go atelana ta Lekgotla la Maemo a Bosethaba ntle le tumelelo go twa go Lekgotla la Maemo a Bosethaba; 
d. a leboga moomo ka go fa tsebio ka go ngwalela Bolaodi; goba 
e. ge nakong ya ge a be a le moomong o ile a bonwa molato wa bosenyi mme a ahlolewa go dula kgolegong ntle le kgetho ya tefio. 
(2) Dikgoba teo di hlolwago ke go tlogelwa ga moomo ke maloko a Lekgotla la Maemo a Bosethaba di tlatwa go ya ka molawana wa 15 le 16. 
 Meomo ya Makgotla a Maemo a Bosethaba 
19. (1) Lekgotla la Maemo a Bosethaba le tla - 
a. hlaloa mme la iinya go Bolaodi mellwane ya lefapha leo le kgethetwego lona, ke mohola wa lefapha leo le akaretago fela le sa agelwe legora go tshepeto, setweletwa goba tirelo, teo di amanago le mafapha a mangwe; 
b. hlaloa mme la iinya go Bolaodi legora la mafaphana ao a tla omiwago bjalo ka thupatsela ya go dumelela le go hlama Makgotla a Maemo a Bosethaba; 
c. dumelela le go hlama Makgotla a Maemo a Bosethaba ka gare ga legora la mafaphana, goba la gogela morago goba go gana ka tumelelo goba tlhamo yeo; 
d. netefata gore moomo Makgotla a Maemo a Bosethaba e fihlelela dinyakwa ta ngwadio ya maemo le mangwalo a thuto bjalo ka ge go beilwe ke Bolaodi; 
e. iinya go Bolaodi go ngwadiwa ga maemo mo go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba; 
f. iinya go Bolaodi go ngwadiwa ga mangwalo a thuto; 
g. bea mabakeng le go senkaleswa mangwalo a thuto; 
h. kgokagana le makgotla Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo mabapi le tshepeto ya go dumelela maemo a maswa le mangwalo a thuto, goba go fetola maemo le mangwalo a thuto ao a ngwadiitwego; 
i. hlaloa dinyakwa le mekgwa ya tekolo yeo e tla omiwago go kgabaganya makgotla Netefato ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo; 
j. kgetha badula-kantorong, dikomiti le maloko a dikomiti ao a nyakegago go dira moomo wo ba o filwego, ka go omiana le Bolaodi; le 
k. go dira meomo ye mengwe yeo nako le nako ba tla e fiwago ke Bolaodi. 
(2) Ge le dira meomo yeo e boletwego go molawana wa 19(1), Lekgotla la Maemo a Bosethaba le tla -
a. sepela ka molao wa Bolaodi mabapi le tweleto le tiragato ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba; 
b. ikgokaganya le ditsebi lefapheng leo le hlaloitwego mabapi le bonnete le kamogelego ya dipoelo ta mediro yeo mme gape seo se ka dira gore di nyakiiwe; 
c. tsebagata dipoelo ta mediro yeo ka go Kuranta ya mmuo gore bao ba nago le kgahlego ba fe tshwaeto; le 
d. go netefata gore dipoelo ta mediro yeo di ka nyakiiwa ke Sehlopha sa tekolo leo le hlaloitwego go molawana wa 17, pele di hlagiwa go Bolaodi. 

TEMANA YA 4
MAKGOTLA A THLAMO YA MAEMO
Tumelelo le tlhamo ya Makgotla a Thlamo ya Maemo
20. (1) Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosethaba le ka dumelela goba la hlama Makgotla a Thlamo ya Maemo mo lefapheng la lona bjalo ka ge go nyakwa ke legora la mafaphana ao a ratwago e bile a dumelelwa ke Bolaodi. 
 (2) Ge go dumelelwa goba go hlangwa Makgotla a Thlamo ya Maemo, Lekgotla la Maemo a Bosethaba leo le amegago le tla diria pele mo sebopegong le meomong ya lona, magato ao a hlalowago mo molawaneng wo le molawaneng wa 20(3) goba tsela yeo e swanago le yeo, yeo e dumelelwago ke Bolaodi, mme tsela yeo e swanago le yeo, e tla diriwa go makgotla ao a nyakago tumelelo goba ao a bonwago go hlokega go a hlama: Ge e le gore le tla -
a. hlama maikemieto a tlhaloo ya lefapha le go sekaseka diteng ta lona; 
b. hlaloa mellwane ya mafapha ao a aroganego go ya ka mohola wa lefapha go akareta fela go sa agele legora tsela, setweletwa goba tirelo teo di lego mabapi le mafapha a mangwe; 
c. lemoga mafelo a thuto ya seto le yeo e sego ya seto, magoro a ta meomo, thekenoloti le tikologo teo di amanago le lefapha; 
d. bonela pele kgokagano magareng a lefapha le ekonomi ya bosethaba mengwageng ye 3,5 le 10 go tloga fao, go akaretwa fela go sa agelwe legora go ponelo pele ya gore lefapha le na le kgonagalo ya go gola, go sesefala goba go se hlwe le oma, mohola wa lona go ekonomi e ka ba o mo fe e bile ke kgonagalo e fe ya gore le ka fetoga; 
e. leka go netefata ka tlhahlobo ya lona yeo e ikemetego, gore lefapha leo le hlaloitwego le felete; 
f. hlaola mafaphana ao a aroganego ka go sekaseka ntlha ya mohola; 
g. lebelediia matla a thomo ya molaohlangwa wo o lego gona wo o iintwego mo go mafapha, mafaphana le magato, mme la beakanya ka tshwanelo; le 
h. go beakanya tlhaloo ya kgwebo ya go tweleta Lekgotla la Maemo a Bosethaba goba Lekgotla la Thlamo ya Maemo leo le akaretago dipoelo, dikgokagano le maanotshepeto a thekio, tekatekanyeto le tsela ya nako. 
(3) Ge a dira kgopelo ya ngwadio bjalo ka Lekgotla la Thlamo ya Maemo, mokgopedi o tla -
a. hlaloa kgokagano goba tsela ya polediano yeo e omiwago go dira kgopelo le go netefata gore bakgopedi ba bangwe bao ba ka bago gona mo mafaphaneng ba iIe ba tea karolo mme ba thekga tlhagio goba ba ikemiedite goba bakgopedi-mmogo go hweta tumelelo; 
b. fana ka ditokomane teo di thekgago kgopelo le tlhaloo ya lefaphana leo kgopelo e direlwago lona; le 
c. go bontha kamogelo ya sephetho sa Bolaodi bjalo ka seo se bofago e bile e le sa mafelelo, morago ga ge kahlololeswa e theeleditwe semmuo ke Bolaodi. 
(4) Lekgotla le lengwe le le lengwe la Thlamo ya Maemo le tla, ge le dumelelwa goba le hlangwa, fiwa lengwalo la bohlatse la ngwadio ke Lekgotla la Maemo a Bosethaba, leo le tla omago nakong ya go se fete mengwaga ye meraro go tloga nakong ya tumelelo le tlhamo mme le tla hlaloa meomo ya lona mabapi le maemo le mangwalo a thuto ao e tla a hlamago.
(5) Lekgotla la Thlamo ya Maemo ganti le tla walalana ge le feta moongwana wa lona. 
(6) Lekgotla la Thlamo ya Maemo le ka kgopela telefato ya nako ya lengwalo la lona la bohlatse le e filwego go twa go Lekgotla la Maemo a Bosethaba. Kgopelo yeo ya teleto e tla hlagiwa ka go ngwalwa bonnyane matating a 30 pele ga ge nako ya lengwalo la bohlatse bja tumelelo e fela. 
Kgogelomorago ya ngwadio ge Lekgotla la Thlamo ya Maemo le walalana
21. (1) Ngwadio ya Lekgotla la Thlamo ya Maemo e ka gogelwa morago, ge go ya ka kakanyo ya Lekgotla la Maemo a Bosethaba, yeo e netefaditwego ke Bolaodi le palelwa ke go dira meomo ya lona ka kgotsofato. 
(2) Lekgotla la Thlamo ya Maemo le tla walalana ge nako ya lengwalo la lona la bohlatse bja ngwadio e fela goba le fedite moomo wa lona bjalo ka ge o hlaloitwe go lengwalo la lona la bohlatse bja ngwadio. 
Boleloko bja Makgotla a Thlamo ya Maemo
22. (1) Mekgatlo, yeo e tla bago dihlopha te bohlokwa ta boteakarolo go thuto le tlhahlo mo go mafaphana, e tla mengwa go kgetha maloko ao a twago go dihlopha teo ta kgahlego le ditsebi go oma mo go Makgotla a Thlamo ya Maemo, ao a tla kgethwago ke Lekgotla la Maemo a Bosethaba leo le emelago lefapha morago ga go ikgokaganya le thomianommogo le makgotla ao a amegago, mme go sa lebalwe go ela hloko matla a palamente le a porofensi, bohlokwa bja tekatekano ya boemedi le tekatekano, kagoleswa le bokgoni bjo bo amegago mabapi le moomo wa Makgotla a Thlamo ya Maemo. 
(2) Maina a batho bao ba kgethilwego go oma bjalo ka maloko a Makgotla a Thlamo ya Maemo le a dihlopha te bohlokwa ta boteakarolo go thuto le tlhahlo a tla tsebagatwa ka go Kuranta ya mmuo mme gwa mengwa tshwaeto mabapi le kamogelego ya bao ba kgethilwego le tekatekano ya boemedi ya dihlopha te bohlokwa ta boteakarolo go thuto le tlhahlo. 
(3) Ge go fiwa tumelelo, mangwalo a bohlatse a thwalo a tla fiwa ke Lekgotla la Maemo a Bosethaba go bao ka moka ba kgethilwego. 
(4) Mekgatlo yeo e kganyogago go emelwa go Makgotla a Thlamo ya Maemo e tla hlahlwa mo dikgopelong ta yona ta boemedi ke teo di latelago: 
a. Lekgotla le lengwe le le lengwe la Thlamo ya Maemo le tla bopa ke boteakarolo ba bohlokwa ba thuto le tlhahlo mo go lefaphana, bao ba twago go dihlopha ta kgahlego le ditsebi, bao ba hlaotwego go ya ka dinyakwa ta Bolaodi. 
b. Palo ya ka godimo ya baemedi bao ba bopago Lekgotla la Thlamo ya Maemo e tla bewa ka kwano le Lekgotla la Maemo la Bosethaba fela ba se fete (25) ntle le ge Bolaodi bo ka bona ka mokgwa wo mongwe. 
c. Modulasetulo goba moemedi yo a kgethilwego wa Bolaodi e tla ba leloko la Lekgotla la Thlamo ya Maemo. 
(5) Mokgatlo goba sehlopha sa mekgatlo yeo e kganyogago go dumelelwa bjalo ka Lekgotla la Thlamo ya Maemo e tla netefata mo kgopelong ya yona ya tumelelo gore e hlamile sehlopha sa ka thoko seo se tla omago bjalo ka Lekgotla la Thlamo ya Maemo maloko a sona a tla bontha maikemieto a molawana wa 22(4). Kgopelo ye bjalo ka yeo ya tumelelo ya Lekgotla la Thlamo ya Maemo e tla ba ka tlase ga tsinkelo ya sethaba bjalo ka ge go hlaloitwe go molawana wa 22(2). 
Kgetho ya maloko go Makgotla a Thlamo ya Maemo
23. (1) Mekgatlo yeo e kganyogago go kgetha maloko go Makgotla a Thlamo ya Maemo ba swanete ela edi taba ya tekatekano le kagoleswa, mme e tla kgetha batho bao - 
a. ba tla lebelelago merero ya tweleto, tekatekano, kgahlego ya sethaba le tshepelelano le maemo a bodithabathaba mabapi le thuto le tlhahlo go mafaphana; 
b. ba tla tshepagalago mo lefaphaneng leo le amegago, leo le hwetago tlhompho, mme ba na le bokgoni le boitemogelo bjo bo nyakegago mo go lefaphana mme ba na le thekgo ya lekgotla leo le kgethago; 
c. ba kgonago go kgothaleta le go ba bommaditsela ba dinyakwa le dikgahlego magatong ka moka ka gare ga mafaphana ao a akaretwago ke Lekgotla la Thlamo ya Maemo; 
d. ba tla ahlolago ka leihlo le bogale maemong a godimo; mme 
e. ba nago le maikemieto magareng a Lekgotla la Thlamo ya Maemo, Lekgotla la Maemo la Bosethaba le lefelo la kgetho. 
Meomo ya Lekgotla la Thlamo ya Maemo
24. (1) Lekgotla la Thlamo ya Maemo le tla - 
a. hlama maemo le mangwalo a thuto go ya ka dinyakwa ta Bolaodi mo mafaphaneng le magatong ao a hlaotwego; 
b. sepeta magato le nako le go a tlhahloba leswa; 
c. ikinya magato le mangwalo a thuto go Lekgotla la Maemo la Bosethaba; 
d. iinya dinyakwa ta go ngwadia balekodi le batlhahlobi goba makgotla a batlhahlobi; mme 
e. ba dira meomo yeo ba tla e fiwago ke Lekgotla la Maemo la Bosethaba nako le nako. 
(2) Ge le dira meomo yeo e hlaloitwego go molawana wa 24(1) Lekgotla la Thlamo ya Maemo le tla - 
a. obamela diphetho ta Bolaodi mabapi le tsweleto le tiragato ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosethaba; 
b. kopanya le ditsebi ka go lefapha leo le hlaotwego mabapi le nepagalo le kamogelego ya dipoelo ta mediro yeo mme le bule dipoelo teo go ka fetlekollwa; 
c. kwlakwata dipoelo teo ka go Kuranta ya mmuo go tshwaetwa ke mafapha ao a nago le kgahlego; 
d. netefata gore dipoelo ta mediro yeo di ka tlase ga phetleko ya sehlopha sa tekolo seo se hlaloitwego go molawana wa 17, pele ga hlagio go Bolaodi. 

TEMANA YA 5
MELAWANA YA TSHEPETO LE MEDIRO YA TA DITHELETE YA LEKGOTLA LA MAEMO LA BOSETHABA LE LEKGOTLA LA THLAMO YA MAEMO
Melawana ya tshepeto
25. Ditiro le meomo ya Lekgotla la Maemo la Bosethaba di tla laolwa ke Melawana ya Tshepeto mo go Kgokeleto go Melawana ye. 
Go lefela mediro ya Makgotla a Thlamo ya Maemole le Makgotla a Maemo a Bosethaba
26. (1) Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosethaba le tla, nakong ya ge le fiwa tumelelo le ngwaga ka ngwaga go tloga moo go sepelelana le peakanyo ya dithelete yeo e boeletwago ya Bolaodi, hlagia lengwalo la tlhaloo ya peakanyo ya kgwebo leo le bonthago maikemieto ao a tlago fihlelelwa mo nakong ya tebeleloleswa yeo ganti e lego mengwaga ye meraro, mme e akareta tekatekanyeto ya dithelete. 
(2) Tekatekanyeto ya dithelete e tla dirwa ka mokgwa wo go kwanwego ka wona le Bolaodi mme e tla hlagiwa go Bolaodi gore e dumelelwe.
(3) Maloko a Makgotla a Maemo a Bosethaba a amogela hlatswadiatla meomong ya bona ya mabapi le Lekgotla la Maemo la Bosethaba go ya ka melawana ya Ditirelo ta Sethaba bjalo ka ge e fetotwe ke Boaodi, hlatswadiatla yeo e tla ba le, fela e sa beelwa fela tebogo ya go ba gona dikopanong, thuatiro le dinamelwa le ditefelo te dingwe teo di amegago. 
(4) Maloko a dikomiti ta Makgotla a Maemo a Bosethaba ao e sego maloko a Makgotla a Maemo a Bosethaba ao a kgethilwego ke Bolaodi, ba tla hweta hlatswadiatla yeo e swanago bjalo ka maloko a Makgotla a Maemo a Bosethaba medirong ya bona e lego mabapi le thomo ya Makgotla a Maemo a Bosethaba: Ge e le gore maloko a dikomiti teo a ile a hwedita tumelelo go Bolaodi. 
(5) Bolaodi bo tla lefela mediro yeo e dumeletwego ya Makgotla a Thlamo ya Maemo ao a itego ge go nyakega, mme go tla ya le go ba gona ga thelete le mokgwa wa tefelo wo o tweleditwego go tee le Lekgotla la Thlamo ya Maemo leo le amegago. 

TEMANA YA 6
LEINA LE LE KOPANA
Leina le le kopana
27. Melawana ye e tla bitwa Melawana ya Makgotla a Maemo a Bosethaba, 1998 

KGOKELETO
MELAWANA YA TSHEPETO YA MAKGOTLA A MAEMO A BOSETHABA
DITLHALOO
1. Mo melawaneng ye, ntle le ge tlhaloo e bontha ka mokgwa wo mongwe - 
"Modulasetulo" e ra Modulasetulo wa Lekgotla la Maemo la Bosethaba;
"Komiti" e ra koiti ya Lekgotla la Maemo la Bosethaba;
"Komiti-Phethii" e ra komiti yeo e hlamilwego go diragatsa meomo ye mengwe yeo e e filwego legatong la Lekgotla la Maemo la Bosethaba;
"Leloko" e ra leloko la Lekgotla la Maemo la Bosethaba,
"NSB" e ra Lekgotla la Maemo la Bosethaba;
"Sephetho" e ra sephetho sa Lekgotla la Maemo la Bosethaba;
"Mongwaledi" e ra leloko leo le filwego moomo woo ke Lekgotla la Maemo la Bosethaba;
MALOKO A NSB
2. NSB e tla, go ya ka ditlhaloo ta Molao, ba le Modulasetulo, Mothua-Modulasetulo Modulasetulo, mongwaledi le maloko a mangwe ao a kgethilwego ke SAQA go ya ka Melawana ya Makgotla a Maemo a Bosethaba (melawana), go ya ka dinyakwa ta gore Modulasetulo o tla kgethwa pele ke maloko a NSB e ka ba go twa go maloko a bona goba go twa methopong ye mengwe. 
BAHLANKEDI BAO BA DULAGO SETULO
3. Modulasetulo wa NSB goba wa komiti o tla dula setulo dikopanong ta NSB goba Komiti bjale ka ge go nyakega. Ge modulasetulo a se gona kopanong, mothua-modulasetulo o tla dula setulo. Ge bobedi bo se gona, maloko ao a lego gona a tla kgetha magareng a bona, modulasetulo wa go twa a swere go kopano yeo. 
KOPANO YA NSB
4. NSB e tla kopana lefelong leo le ka dinakong teo go tla kwanwago ka tona nako le nako.
  
5. Dikopano teo di ikgethilego di ka swarwa go ya ka kakanyo ya Modulasetulo, goba ka kgopelo yeo e nago le mabaka ya maloko ao a sego ka tlase ga pedi-tharong mo kopano e tlago swarwa ka nako le lefelong leo di tlago bewa ke Mongwaledi, ka bonako bjo bo kgonegago morago ga go amogela kgopelo ye bjalo.
  
6. Modulasetulo ka morago ga go kopana le Komiti-Phethii o tla ba le tokelo ya go fega kopano ye nngwe le ye nngwe ya NSB ge ditaba teo di lego lenaneong di se na tlhokagalo ya kopano yeo, mme maloko a tla eletwa ka phego yeo beke pele ga ge NSB e kopana, gape le ka kwesio ya gore dikopano di ka se phumulwe goba ta fegiwa mabakeng a ditiragalalo goba mabaka ao a sego ka tlase ga taolo ya NSB ntle le ge pedi-tharong e ka dumela seo
  
7. Motho yo mongwe le yo mongwe yo go ba gona ga gagwe go nyakegago mo kopanong, a ka mengwa ke NSB go ba gona kopanong ye nngwe le ye nngwe ya NSB.
  
8. Ditokomane ka moka teo di romelwago maloko di tla ngwalwa ka mokgwa wo o lebanego mohuta le maemo a diteng, ka kweio ya gore ke maikarabelo a maloko go netefata gore ditokomane te bjalo di fiwa edi go ya ka mo di bitwago. 
TSEBIO YA KOPANO
9. Tsebio ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya NSB yeo e tla akaretago lenaneo la ditaba teo di swanetego go etwa fao, e tla nthwa ke Mongwaledi go leloko le lengwe le le lengwe, le batho bao ba swanetego go ba gona bonnyanye matati a 14 pele ga letati leo le kgethilwego la kopano go aterese yeo e ngwadiitwego le Mongwaledi: Ka kweio ya gore mabakeng a dikopano teo di ikgethilego, lengwalo la tsebio ye kopana, bjalo ka ge Modulasetulo a ka tea sephetho, fela e sego ka tlase ga matati a mararo a moomo, le ka fiwa. 
10. Go se amogele tsebio, yeo e rometwego go aterese yeo e ngwadiitwego ke leloko lefe goba lefe, go ka se ame goba gona go itia tshepeto ya kopano efe goba efe. 
BOINGWADIO BJA GO BA GONA
11. Leloko le lengwe le le lengwe leo le lego gona mo kopanong ya NSB le tla saena retisetara yeo e tla bago gona mabapi le seo. 
KHORAMO
12. Seripa se tee sa maloko, go akaretwa le Modulasetulo, se tla bopa khoramo mo dikopanong ka moka teo di tlwaelegilego ta NSB. Mo dikopanong teo di ikgethilego, pedi-tharong go akaretwa le Modulasetulo, e tla bopa khoramo.
  
13. Ge palo ya maloko ao a lego gona ka nako le lefelong leo le beetwego kopano e se ya lekana go bopa khoramo, kopano e tla twela pele, ka kweio ya gore diphetho teo di tla tewago di tla tewa bjalo ka teo di akantwego fela mme di tla sepetwa go NSB go ahlaahlwa gape le dithiinyo pele di ka amogelwa semmuo. 
PEGO GO BA DITABA
14. Mo go swanetego go fa pego go baditaba mabapi le dintlha teo di lego mabapi le mediro le dikopano ta NSB, e tla nthwa ke Modulasetulo wa NSB ga mmogo le Modulasetulo wa Boalodi. 
METSOTSO
15. Metsotso ya kopano ye nngwe le ye nngwe e tla hlangwa mme ya hlagiwa go kopano yeo e latelago gore e tewe bjalo ka ya nnete. Mongwaledi o tla ntha metsotso go maloko ka nako e tee le tsebio ya kopano yeo e latelago.
  
16. Metsotso e ka se hlaloe ntlha ka ntlha ka ga tshepeto ya kopano, fela e tla ba pego yeo e akareditwego ya tshepeto, diphetho le ditiro teo di nyakegago, ka kweio ya gore leloko le lengwe le le lengwe le tla ba le tokelo ya go kgopela gore kgopolo ya gagwe e ngwalwe ka gare ga metsotso. 
DINGANGIANO TA NSB LE GO BOUTA
17. Tshepetong ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya NSB melawana ya mehleng ya ngangiano e tla latelwa.
  
18. Sephetho se tla tewa go ya kwano, ka kweio ya gore mo go sa fihlelelwego kwano, go ka omiwa boutu. Mo boutu e swanetego e tla ba ka go emia seatla ntle le ge paloto e ka kgopelwa ke yo mongwe wa maloko, mo go tla swarwago paloto ya sephiri.
  
19. Modulasetulo, ge a le setulong a ka se be le boutu ya ngangiano empa ya kgetho
  
20. Ge Modulasetulo a se gona, Modulasetulo wa motwa-o-swere (e ka mothua-modulasetulo goba yo mongwe) a ka se be le boutu ya kgetho, empa boutu ya ngangiano.
  
21. Ke maikarabelo a leloko la NSB go bea phatlalata dikgahlego ta gagwe go taba yeo go ngangianwago ka yona go NSB le go ipholoa ge sephetho se tewa tabeng yeo ke NSB.
  
22. Ntle le ge go hlaloitwe ka mokgwa wo mongwe mo melawaneng, sephetho sa bonti bja maloko ao a lego gona kopanong ya NSB e tla ba sephetho sa NSB. Dikgopolo ta bonnyane di ka ngwalwa ka kgopelo ya maloko ao.
  
23. Bjalo ka ge melawana ye e hlaloa, ge go ka twelelela morero wo mongwe magareng a dikopano, wo o nyakago sephetho sa NSB mme go ya ka kgopolo ya Modulasetulo morero woo o se wa swanela go letela kopano yeo e latelago ya mehleng ya NSB, Modulasetulo a ka fa Mongwaledi matla a go beakanya le go ntha tsebio ka poso yeo e ngwadiitwego goba poso ya lebelo go leloko le lengwe le le lengwe a bontha sehlogo sa taba, mme go nyakega boutu ya go romelwa ka poso yeo ka yona sephetho se ka tewago. Tsebio e tla hlaloa lebaka leo ka lona boutu ya poso e tla dirwago, yeo e ka se bego ka tlase ga matati a 10 (lesome) go letating leo tsebio e nthitwego ka lona. Sephetho sa bonti bja NSB se tla tewa bjalo ka sephetho sa NSB. Dipoelo ta paloto ye nngwe le ye nngwe ye bjalo di tla tsebiwa kopanong yeo e latelago ya NSB. 
TLHAMO YA DIKOMITI
24. NSB e ka hlama dikomiti, go akaretwa le Komiti-Phethii go ya Melawana ya diNSB. 
KOMITI-PHETHII
25. Komiti-Phethii yeo e hlamilwego go ya ka Molawana e tla bopa ke maloko a NSB mme a tla kgethwa ke yona. E tla ba le Modulasetulo le palo ya maloko yeo e tla bewago mme ya kgethwa ke NSB: Ka tlhaloo ya gore: 
25.1 Komiti-Phethii yeo e tla, go ya ka ditaelo ta NSB, sepeta ditaba ta NSB magareng a dikopano, ka kweio ya gore diphetho ka moka mabapi le merero ya tshepeto e tla ba namane ya NSB; 
25.2 Modulasetulo, goba ge Modulasetulo a se gona, Mothua-Modulasetulo goba ge Mothua-Modulasetulo a se gona, Modulasetulo wa motwa-o -swere yo a kgethilwego ke maloko o tla dula setulo dikopanong ka moka ta Komiti-Phethii; 
25.3 Modulasetulo o tla bega ka moomo wa Komiti-Phethii kopanong ye nngwe le ye nngwe ya mehleng ya NSB, le 
25.4 khoramo ya Komiti-Phethii e tla bopa ke Modulasetulo le seripa sa maloko a Komiti yeo.
DIKOMITI TE DINGWE
26. Komiti e tla ba le palo ya maloko a NSB goba batho bao e sego maloko a NSB goba maloko a NSB ga mmogo le batho ba bangwe , bjalo ka ge NSB e tla ikgethela, yeo e tlago oma lebakeng leo le tlago bewa ke NSB. 
26.1 NSB e tla fa leloko le lengwe le le lengwe la komiti yeo matla a go ba Modulasetulo wa komiti.
26.2 Komiti e ka, ka tumelelo ya NSB, hlama sehlopha se tee sa thomo goba go feta go oma ka tlase ga taolo ya komiti, meomo ya komiti yeo NSB e ka e fago goba go nyakiia ka ga merero yeo e welago ka tlase ga meomo le matla a komiti. 
26.3 Komiti ye nngwe le ye nngwe ntle le Komiti-Phethii, e ka, ka tumelelo ya Komiti-Phethii, kgetha motho o tee goba ba babedi bjalo ka maloko a komiti lebakeng leo le rilego goba maikemietong ao a rilego.
26.4 NSB eka, go ya ka mabaka ao a ka bonwago a swanete , ka kakareto goba mabapi le taba yeo e rilego, fa komiti ye nngwe le ye nngwe matla goba moomo wo e o filwego go ya ka Molawana.
26.5 NSB e ka gogela morago, telefata goba go fetola mabaka a kgokagano go komiti, fela thiinyo ye bjalo e tla fetetwa go komiti go senkwa le go fa maikutlo. 
26.6 Leloko la komiti leo le sego la kgopela tshwarelo pele ga nako, leo le palelwago go iponata dikopanong te tharo ta go latelana ta komiti yeo, le tla kgaolwa go ba leloko. 
26.7 Leloko la komiti le ka leboga moomo go twa mo komiting yeo ka go ngwala tsebio. 
26.8 Ge go hlolega sekgoba mo komiting, Modulasetulo wa komiti yeo o tla tsebia NSB ka go ngwala mo kopanong ya mathomo yeo e latelago ya NSB, yeo e tla bonago gore sekgoba seo se a tlatwa. 
GO BEGA GA DIKOMITI
27. Modulasetulo wa komiti ye nngwe le ye nngwe o tla hlagia pego ka ga mediro ya komiti mo kopanong ye nngwe le ye nngwe ya NSB ya mehleng. 
DIKOPANO TA DIKOMITI
28. Ditlhaloo ta temana ya 7 go ya go 20 di tla oma go komiti ye nngwe le ye nngwe ya NSB di balwa le diphetogo teo di nyakwago ke tlhaloo ya taba: Ka kweio ya gore malebia a temana ye, ge go bolelwa ka "NSB", "Modulasetulo" goba "Mongwaledi" di tla tewa bjalo ka ge di e ra "Komiti" "Modulasetulo wa Komiti" goba "Mongwaledi wa Komiti", ka go latelana. 
MALOKO A TLALELETO
29. Maloko a tlaleleto ao a kgethilwego go dikomiti go ka Molawana bao ba tla bago le matla ka moka a leloko go kopano ye nngwe le ye nngwe, go akaretwa le tokelo ya go bouta. 
KAROLO YA MONGWALEDI
30. Moomo wa bongwaledi wo o laolwago ke meomo ya NSB, o tla dirwa go ya ka ditaelo ta Modulasetulo wa NSB, o tla dirwa ke Mongwaledi.
  
31. Karolo ya Mongwaledi ke go thua NSB ka: 
31.1 go dira moomo wa bongwaledi
31.2 go eleta go merero ya ta taolo
31.3 tirelo ya taolo ye hlwahlwa
31.4 go laola diporoteke
31.5 go dira meomo yeo NSB e ka e nykago nako le nako.
PHETOGO YA MELAWANA
32. Melawana ye e ka oketwa goba ya fetolwa mo kopanong ye nngwe le ye nngwe ya NSB ka kwano le Bolaodi, ke bonti bja maloko ao a lego gona: Ka kweio ya gore diphetogo teo di dira ntlha ye iteng mo lenaneong la ditaba, mme tlhaloo ya diphetogo teo e sepediitwe le lenaneo la ditaba magareng a maloko mme maloko ao lego kopanong a se be ka tlase ga seripa. 
GO SENKA GAPE DIPHETHO TA NSB
33. Sephetho se sengwe le se sengwe seo se tewago kopanong ya NSB se tla fiwa nomoro ya go ikgetha ya Sephetho sa NSB mme se tla tewa bjalo ka sephetho sa NSB. Leloko leo le kganyogago gore sephetho se senkwe leswa le swanete go hlagia tsebio ka go ngwala le mabaka ao a tletego a tshenko leswa go Mongwaledi matating a lesomenne pele ga kopano ya NSB. Ge e le gore NSB e ka fetola sephetho, seo se tla ngwalwa ka gare ga metsotso ya kopano mme gwa dirwa diphetogo teo di swanetego ditokomaneng mme gwa nthiwa ditokomane teo di fetotwego. 



Sepedi
Taodio ya Pono:
Go dira diphetho, maano le phethagato ya ditirelo teo di hlohleletwago
ke tsebio-fase, go kaonafata seemo sa bophelo bja batho kamoka ba
Afrika Borwa.
Slogan:
Go maatlafata go dirwa ga diphetho ka Afrika Borwa ka tsebio-fase.
Thomo
Thomo ya rena ke go fa dinthla ta SDI (Spatial Data Infrastructure)
(infrastrakthara ya Tshedimoo ya tshedimoo-lefase) yeo e kopantwego ,
yeo e bonalago ka
??Go ba gona ga tsebio ya maleba, yeo e tshepegago ya tshedimoo-lefase go
kgonagata maano, phethagato ya ditirelo, le kabo e kaone ya methopo.
??Karolelano, thomio le thomio-poeleto ya tsebio yeo e omiegago ya ta
moyeng, ditirio le thuto ya peakanyo, go sa boeletwe maiteko le ditshenyegelo
teo di sa hlokegego.
KA GO
??Godia hlompho ya tsebio ya tshedimoo-lefase bjalo ka thuo ya taolo ye botse;
??Boloka gabotse le go phatlalata ditaba ta tshedimoso-lefase tseo di lego gona
??Go tsweleta seemo sa go godia karolelano ya tsebio ya tshedimoo-lefase le
tshomio- kweiano ya ditshepeto ta tsebio yeo e nago le karolo tshedimoolefase.
??Twetopele le thekgo ya ditshepeto teo di omiegago teo di tla nolofatago
khumano le tswaro ya disete ta tshedimoo-lefase.
??Tiragato ya molao-tshepeto woo o netefatago go ba gona ga tsebio ya
tshedimoo-lefase yeo e tsepamego yeo e hlokomelegilego gabotse, yeo e
hlokegago taolong yeo e kgonthagalago le ya nnete.
??Go direla dipeakanyo ta dihlomo-ditlhako teo di hlaloago ka morwalamaikarabelo
ao a hlokegago go thekga le go phatlalata tsebio ye bohlokwa.

1
SAHRC Ke eng?
Khomishini ya Ditokelo ta Botho ya Afrika Borwa (SAHRC) e
bopilwe ke Khomishini gammogo le sehlopha sa Bangwaledi.
Khomishini
Modulasetulo ke yena Moruti Dr Barney Pityana gomme motlata -modulasetulo
ke Mohumagadi Shirley Mabusela. Khomishini e na le bakhomishinara ba
lesome-tee, go akareta le modulasetulo le motlata -modulasetulo.
Sehlopha sa Bangwaledi
Sehlopha sa bangwaledi se eteletwe pele ke Molaodimogolo, e lego
Mohumagadi. E na le mafapha a mane:
???Thuto, Katio le Tsebo
???Ditirelo ta Molao
???Dinyakiio le Mangwalo
???Dithelete le Taolo
SAHRC e na le dikomiti teo di bopiwago ke bakhomishinara, baomi le maloko
a ka ntle, bao ba somago mafelong a latelago:
???Molao le Taolo;
???Mmuo le thomiano le Palamente;
???Molao le ta Molaotheo;
???Mekgatlo eo e sa laolwego ke Mmuo (NGO) le thomiano ya
dihlongwa ta Puo;
???Dithomiano le Lefase ka bophara;
???Kgolofalo; le
???Bana.
Go tlaleleta fao, mokhomishinara o mongwe le o mongwe o na le maikarabelo a
bohlokwa go e nngwe ya diprofense goba te mmal wa. Ba etela diprofense go
aga tswalano le dihlongwa ta fao, go sekaseka mekgwa ya bona le go araba
dingongorego ta bona.
SAHRC e oma go Dira Eng?
SAHRC e hlomilwe ke Molaotheo go:
???tweta pele seto sa ditokelo ta botho mo Afrika Borwa;
???ruta maAfrika Borwa ka ditokelo ta botho;
???nyakiia dikgatelelo ta ditokelo ta botho le go hweta ditsela ta go
phoolla seo (go akareta le go ia melato kgorong ya tsheko ge go
hlokega);
2
???dira dinyakiio ka ditokelo ta botho mo Afrika Borwa le lefaseng ka
bophara;
???eleta Mmuo ka ditokelo ta botho le go lekola gore Mmuo o godia le
go ireleta ditokelo ta botho; le
???go hlokomela gore melao engotswego makaleng kamoka a pua (a
selegae, diprofense le sethaba) go kgonthia gore a hlompha di tokelo
ta bot ho; le go
???hlokomela gore Mmuo o kgonthia gore batho ba hweta ditokelo ta
leago le ta boiphedio (ta tikologo, dintlo, hlokomelo ya maphelo, dijo,
meetse, thireleto ya leago gammogo le thuto).
Pego ya dikgatelelo ta ditokelo ta botho
Kgatelelo ya ditokelo ta botho ke ge dinyakwa kamoka teo di lego
Molaokakanyong wa Ditokelo di omiitwe gampe goba di gatelelwa. Le ga go
le bjalo, SAHRC ga e ome ka dikgatelelo kamoka. Melato e mengwe e iwa
mekgatlong e mengwe le dipogeng te dingwe teo di hl ometwego go oma ka
mo go kgethegilego ka mehuta e itsego ya dikgatelelo. Teo di akareta:
Khomishini ya Tekano ya Bong (Melato ya kgethollo ka mabaka a botona goba
botshadi goba bong); Tel: 011-403 7182
Moireleti wa Sethaba (dipelaelo kgahlanong le baomedi);
Tel: 012-322 2915/6
Khomishini ya Kagio, Poelanyo, le Kemedi yeo e se nago Kgethollo
(melato ya tshwaro e mpe moomong); Tel: 011 -377 6894
Ketapele yeo e Ikemetego ya Dingongorego (dingongorego kgahlanong le
maphodisa); le Tel: 012-4285700
Ge e ba molato wa gago ke o mongwe wa e, o swanete gore o ikamaganye le e
nngwe ya mekgatlo ka go lebanya. Keleto le thuo ka molato wa gago o ka e
hweta gape go Mokgatlo wa Thuo ya Molao (teo di lego dikgorong ta
boMageseterata), goba diKliniking ta Thuo ya Molao(ganthi di hwetwa
diunibesithing ). Gape go na le di NGO (bjalo ka Lawyers for Human Rights,
Legal Resources Centre gammogo le Black Sash) teo le tona di ka go
Thuago.
3
O ka bega bjang dikgatelelo ta ditokelo ta botho go SAHRC
Ge e ba molato wa gago e le o mongwe wa dikgatelelo ta ditokelo teo di lego
molaokakanyong wa ditokelo, gomme e se mohuta wa molato woo o ka sekwago
ke enngwe ya mekgatlo, o ka bega go SAHRC ka:
Go leteta Ofisi ya SAHRC Mogala. O mongwe wa baomedi a ka ngwala pego
ya gago, a go romela foromo ya dipelaelo goba a go beela nako yeo o ka
eletelago ofisi ya bona ka yona. goba
Go romela fax goba lengwalo go Lefapha la Ditirelo ta Molao (Legal Services
Department) ka leleme leo o le ratago goba
Go hweta f oromo ya dipelaelo go twa go SAHRC, wa e tlata gomme wa e
romela go SAHRC.
Diaterese ta SAHRC
Johannesburg - Private Bag 2700, Houghton 2041
Tel: 011 - 484 8300 Fax: 011 - 484 1360
Eastern Cape - P O Box 1854, Port Elizabeth 6001
Tel: 041 - 582 4094/2611 Fax: 041 - 582 2204
KwaZulu Natal - P O Box 1456, Durban 4000
Tel/Fax: 031- 304 7323/4/5
Northern Province - P O Box 55796, Pietersburg 0700
Tel: 015 - 291 3500/3504 Fax: 015 - 291 3505
Western Cape - P O Box 3563, Cape Town 8001
Tel: 021 - 426 2277 Fax: 021 - 426 2875
Molaokakanywa wa Ditokelo
weia maikarabelo a bona. SAHRC e ireleta le go godia ditokelo ta botho
ta batho ba Afrika Borwa kamoka.
Se latelago ke temana e bonolo ya Molaokakanywa wa Ditokelo. Bakeng sa
temana e feletego , bala Kgaolo 2 ya Molaotheo.
Tekano: O ka seke wa kgethollwa. Le ge go le bjalo, lenaneo la affirmative
action mmogo le kgethollo yeo e kwiiegago di dumeletwe.
4
Seriti sa botho: Seriti sa gago se swanete go hlomphiwa gomme se ireletwe.
Bophelo: O na le tokelo ya go phela.
Tokologo le thireletego ya motho: O ka seke wa hlahlelwa kgolegong ntle le
go sekiwa, gape o ka seke wa tlaiwa goba wa otlwa gasehlogo. Boganka bja
go goboa le go tlaia maloko a lapa leno ga bo dumelelwe.
Bokgoba, bohlanka le kgapeleto ya moomo: Bokgoba le kgapeleto ya
meomo ga di dumelelwe.
Sephiri: Ga go taelo yeo e ka nthwago ya go phuruputa wene, ngwako le
dithoto ta gago.
Tokologo ya bodumedi, tumelo le kgopolo: O ka dumela le go gopola ka moo
o ratago ka gona gomme o ka latela bodumedi bjo o ikgethetego bjona.
Tokologo ya boihlagio: Batho ka moka, go akaretswa le dikgatio, ba ka
bolela seo ba ratago go se bolela.
Dikopano, maolo a dingongorego, megwanto le boipelaeto: O na le
tokologo ya go ka tsenela megwanto ya dingongorego le ya boipelaeto. Le ge
go le bjalo, teo ka moka di swanete go dirwa ka moya wo fodilego le wa
kgotso.
Tokologo ya go ikgethela bagwera: O ka kgotsilana goba wa ba mogwera wa
mang goba mang.
Ditokelo ta sepolotike: O ka ikgethela go emanokeng mokgatlo ofe goba ofe
wa sepolotike. Ge o na le ditshwanelo ta boagi gomme bonyenyane o na le
nywaga e 18, o ka bouta.
Boagi: O ka seke wa amogwa ditokelo ta gago ta boagi.
Tokologo ya mesepelo le bodudi: O ka itulela kae goba kae moo o go ratago
mo Afrika Borwa.
Tokologo ya kgwebo, moomo wa boiphidio le modiro wo motho a o
twelago sekolong: O ka phetha moomo ofe goba ofe wo o ikgethetego
wona.
Dikamano ta mesomo: O ka ba leloko la mokgatlo wa baomi gomme le wene
wa kgatha tema seteraekeng sa basomi (sa go ngala meomo).
5
Tikologo: O na le tokelo ya go phela tikologong yeo e hlwekilego.
Thoto: O ka amologanywa le thoto ya gago ge fela go ka latelwa magato a
maleba.
Mengwako: Mmuo o swanete go kgonthia gore batho ba hweta me ngwako.
Hlokomelo ya ta maphelo, dijo, meetse le thireletego ya se-leago:
Mmuo o swanete go kgonthia gore motho o hweta dijo le meetse, hlokomelo
ya ta maphelo le thireletego ya se -leago.
Bana: Bana ba nywaga ya ka tlase ga e 18 ba na le ditokelo ta moswananoi;
bjaloka tokelo ya go se diriwe gampe.
Thuto: O na le tokelo ya thuto ya motheo, go akaretwa le thuto ya motheo ya
babagolo ka leleme goba polelo yeno (ge seo se kgonagala).
Polelo le seto: O ka omia leleme leo o le ratago gomme w a latela seto seo
o ikgethetego sona.
Batho ba tikologo e iteng, sedumedi le tirio ya maleme: Batho ba tikologo
e iteng ba ka phela ka seto sa bona, ka sedumedi sa bona le go dirisa leleme
leo ba le ratago.
Khwetagalo ya tshedimoeto: O na le tokelo ya tshedimoeto efe goba efe
yeo mmuo o nago le yona.
Magato a taolo yeo e kwagalago: Magato ao a hlagiwago ke mmuo e
swanete go ba ao a kwiiegago.
Dipego ta melato dikgorong ta tsheko: O ka dira gore bothata bofe goba
bofe bja semolao bo rarollwe ke kgoro ya tsheko goba mekgatlo e mengwe yeo
e nyalelanego le kgoro ya tsheko.
Bagolegwa, dibofa le balatofatwa: Tokelo ye e ireleta batho bao ba ilego
ba swarwa gomme ba hlahlelwa dikgolegong goba ba latofatwa dikgorong ta
tsheko.
TEMOSO: Ditokelo te kamoka di ka fokotwa ge e ba go tla ba go
swanetego go dira bjalo. Bakeng sa tsebio e feletego, bona
Kgaolo 2 ya Molaotheo.

MAIKEMIETO LE PONO YA BOTO
MAIKEMIETO
Maikemieto a Boto ya dipolelo ta Afrika Borwa ke go godia dipolelonti mo Afrika Borwa ka
go:
- hlola maemo a tlhabollo le tirio ye e lekanego ya dipolelo ka moka ta semmuo;
- hlohleleta tlhompho le kgahlego ya go diria dipolelo te dingwe ta ka mo nageng; le
- hlohleleta tirio ya maleba ya mahumo a go rata polelo;
e le go kgontha MaAfrika Borwa go itokolla mo mekgweng ka moka ya kgethollo ya dipolelo,
kgathelelo le karoganyo le go ba kgontha go ikgethela polelo ya maleba yeo e tla twelago bona
mohola gammogo le tlhabollong ya sethaba.
PONO
Go tlamela ka temogo, go tsenyatiriong le tweleto ya dipolelonti mo Repaboliking ya Afrika
Borwa ka go hlabolla dipolelo teo pele di bego di sa fiwe edi.

IPEDI
MOLAO WA MAITSHWARO WA TIRELO YA SETHABA
M1 HLALOO
Ka kgaolong ye, lentu le lengwe le le lengwe goba tlhagio yeo e filwego hlaloo ka Molaong, e ikara hlaloo yeo e e filwego, gomme "Molao wo" o ra Molao wa Tirelo ya Sethaba, 1994, le melawana yeo e lego ka fase ga wona.
M2 MAIKEMIETO
M2.1 Gore melao ye itego ka gare ga molaotheo ye amanago le Tirelo ya Sethaba e tenywe tiriong, baomi kamoka ba swanete go ala morago Molao wa Maitshwaro wo filwego ka Kgaolong ye.
M2.2 Molao o swanete go raloka karolo ya go hlahla baomi gore go lebeletwe eng go bona lehlakoreng la maithwaro a bona ka noi le kamanong ya bona le bangwe. Go lebeletwe gore hlompho ya molao e tla phagamia boithutedi (boprofeenale), gape le go thua go netefata potego tirelong ya sethaba.
M3 MATENO
M3-1 Go na le hlokego ya go fa baomi methalohlahli mabapi le kamano ya bona le lekgotla-theramelao, dipolotiki le bahlankedi phethii, baomi ba bangwe le sethaba, le go upa moya wo baomi ba swanetego go dira mediro ya bona ka wona, gore go dirwe eng go thibela phapano ya dikgahlego le gore go lebeletwe eng go bona mabapi le maithwaro a bona sethabeng le maphelong a bona a praebete.
M3-2 Le ge Molao wa Maitshwaro o hlamilwe gore o kwiiege ka moo go kgonegago, ga o fe maemo a boitshwaro ka botlalo. Dihlogo ta dikgoro go ya ka karolo 7(3)(b) ya Molao, di swanete gore gare ga te dingwe. di be le maikarabelo a taolo le tshepedio ya dikgoro ta bona ye kgonthago le poloko ya thupio. Morago ga ge taba e rerilwe Ngwakong wa Lekgotla la Ditheriano ta Tirelo ya Sethaba, ntle le go nyenyefata, dihlogo di ka no oketa Molao wa Maitshwaro wo filwego ka Kgaolong ye go kgotsofata mabaka a bona a sa swanego. Dihlogo ta dikgoro di swanete gape go netefata gore baomi ba bona ba teba magato a, le gore baa amogela ebile ba ala magato a morago.
M3.3 Maikemieto magolo a Molao wo ke a nnete, gomme ke go tweta pele maitshwaro a mabotse. Ntle ga seo, moomi o tla humanwa a le molato wa go e itshware gabotse go ya ka Karolo 20(t) ya Molao wa Tirelo ya Sethaba, 1994, gomme o tla otlwa go ya ka dikarolo ta maleba ta Molao, ge a ka ngangiana le Molao wa Maitshwaro, goba a palelwa ke go latela ye mengwe ya melawana.
M4 MOLAO WA MAITSHWARO
M4.1 KAMANO LE LEKGOTLA-THERAMELAO LE BOLAODI PHETHII
Moomi -
M4-1.1 o hlompha Rephaboliki le Molaotheo gomme o ala tona morago meomong yeo a e dirago tati ka tati;
M4.1.2 o bea djkgahlego ta sethaba pele tirong ya meomo ya gagwe
M4.1.3 ' o phetha maikemieto a mmuo o buago ka botshepegi ge a dira meomo ya gagwe ya semmuo bjale ka ge e ngwadilwe ka mangwalong a molao le a mangwe;
M4.1.4 o phegelela go tseba le go ala morago melao kamoka le ditaelo te dingwe ta maitshwaro le meomo ya gagwe, ebile;
M4.1.5 o omiana le mafapha a mangwe a sethaba ao a hlomilwego ka fae ga molao le Molaotheo go tweta pele dikgahlego ta sethaba.
M4,2 KAMANO LE ETHABA
Moomi -
M4.2.1 o tweta pele kopano le go phela gabotse ga sethaba sa Afrika
Borwa ka meomo ya semmuo yeo a e dirago;
M4.2.2 o tla direla sethaba ka botshepegi le go hloka kgethollo ka maikemieto a go tlhola potego Tirelong ya Sethaba;
M4.2.3 o na le botho le thuo, gape o tsenega ka moo go kwiiegago, ebile ka dinako kamoka o omiana le maloko a sethaba bjalo ka barekedi bao ba swanetego go amogela tirelo ya maemo a godimo;
M4.2.4 o na le hlompho ya mabaka le dipelaelo ta sethaba ge a dira meomo ya gagwe ya semmuo, le ge a dira diphetho te ba amago;
M4.2-5 o na le maikemieto hlabollong le kaonafatong ya ma Afrika Borwa kamoka;
M4.2,6 ga a kgetholle maloko a sethaba go ya ka morafe, bong, tlhago ya seto goba ya kgwerano, mmala, thobalano ye iteng, mengwaga, bogole, bodumedi, dipolotiki, letswalo, tumelo. seto goba polelo;
M4.2.7 ga a omie maemo a gagwe a Tirelo ya Sethaba ka boaedi go tweta pele goba go kgetholla dikgahlego ta lekgotla le iteng la dipolotiki goba sehlopha sa kgahlego se iteng;
M4.2.8 o hlompha le go ireleta seriti sa motho le ditokelo ta gagwe teo di
lego ka gare ga Molaotheo; gomme
M4.2.9 O lemoga tokelo ya sethaba ya go hweta tshedimoo. go sa balelwe thedimoo yeo go upilwego gore e ireletwa ke molao.
M4.3 KAMANO GARENQ GA BAOMI
Moomi -
M4.3.1 o omiana ka botlalo le baomi ba bangwe go tweta pele dikgahlego ta sethaba;
M4.3.1 o phetha ditaelo kamoka te kwalago te twago bathong ba laeditwego semmuo gore ba di fe, ge fela e le gore ga di ganetane le melawana ya Molaotheo le goba molao ofe goba ofe wo mogwe;
M4.3.3 o tlogela go thua ba leloko le bagwera ba gagwe fela ditirong teo di sepelelanago le moomo, gomme ga a omie maatla a gagwe ka boaedi goba a huetwa go omia maatla a gagwe ka boaedi;
M4.3.4 o omia ditela te swanetego go sepeta dipelaelo ta gagwe le go romela ditlhagio;
M4.3.5 o na le maikemieto a go hlabolla, go hlohleleta , go omia baomi ba gagwe le go tweta pele tswalano ye botse ya baomi le thomiano;
M4.3.6 o omiana ka tshwanelo, boprofeenale le ka tekano le baomi ba bangwe, go sa kgathalelwe mmala, bong, tlhago ya seto goba kgwerano, thobalano ye iteng, mengwaga, bogole. bodumedi, dipolotiki, letswalo, tumelo, eto goba leleme, gomme:
M4.3.7 ga a tsenele ditirelo ta dipolotiki ge a le moomong.
M4.4 PHETHAGATO YA MEOMO
Moomi
M4.4.1 o phegelela go fihlelela maikemieto a lefapha la gagwe ka go seketa gomme e le go ya ka kgahlego ya sethaba;
M4.4.2 o na le bokgoni bja bohlodi ka monaganong, bjoo a bo omiago ge a dira moomo wa gagwe, o nyaka ditela te mpha go rarolla mathata ebile o godia kgonthago le ye kgenago go ya ka molao;
M4.4.3 o dira meomo ya gagwe ka nako;
M4.4.4 o dira moomo wa gagwe ka mokgwa wa maleba wa boprofeenale le ka bokgoni;
M44.5 ga a tsenele kwano goba mediro yea e ka mo itiago go phethagata meomo ya gagwe ya semmuo;
M4.4.6 o tla itokolla kgatong efe goba efe tshepediong ya go tea sephetho
seo mafelelong se ka dirago gore a ikhwelete a gagwe ka tsela yea e sego ya maleba, gomme a dire kgoeleto ye nepagetego ya seo;
M4.4.7 o amogela maikarabe'o a go tsenela hlahlo ye twesago pele le go hlabollwa lebakeng kamoka la moomo wa gagwe;
M4.4.8 o a tshepega gape o na le maikarabelo a go oma ka dithelete ta sethaba le go omia thoto le methopo ye mengwe ya sethaba ka kgonthago le ka bokgoni mabakeng ao a dumeletwego semmwo tela;
M4.4.9 o tweta pele tshepedio ya maleba, ye kgonthagalago, ye nago le bokgoni le maikarabelo;
M4.4.10 lebakeng kamoka la go dira meomo ya gagwe ya semmuo, o tla tsebia bahlankedi ba swanetego ka ga boradia, bosenyi, go thwala maloko le bagwera, taolo ye mpe le ditiro te dingwe teo e lego tlolo ya molao le teo di a dirwego kgahlegong ya sethaba;
M4.4.11 o fa dikeleto te sa hlaolego te theilwego godimo ga tsebio ya maleba yea e lego gona, go bahlankedi ba ba golo ge a kgopetwe thuo ya mohuta woo, gape;
M4.4.12 o hlompha diphiri ta merero, ditokumente. dipolediano te hlophilwego goba di bontha go ba diphiri.
M4.5 MAITHWARO LE DIKGAHLEGO TA PRAEBETE
Moomi
M4.5.1 ka nako ya ditiro ta semmuo a apara le go itshwara ka mokgwa wo fago ditirelo ta mmuo seswantho se se botse;
M4.5.2 a itswhara ka swanelo ge a omia ta go nwa te bogale goba e sengwe le se sengwe se ka mo tagago;
M4.5.3 ga a omie maemo a gagwe a semmuo go ikhweleta dimpho ta praebete gaba teo a ka ikholago ka tona ge a le medirong ya emmuo, goba go amogela dimpho le dilo teo a di fiwago, ka gore se se ka tewa e le bomeneta;
M4.5.4 ga a omie goba go utolla thedimoo ya emmuo ka maikemieto
a go ikhola goba go hola ba bangwe, gape;
M4.5.5 ga a dire meomo ya ka thoko yeo e tla mo lefago ntle le tumelelo
goba go omia ditlabakelo ta moomo go dira meomo ye bjalo.

WORXNEWS APRIL 2002
Dikagare Letlakala
??Go twa go Morulaganyi
??Mangwalo go ya go Morulaganyi
??Ditirelo ta baromiwa 2
??CBPWP e fa sethaba sa KwaMadlala maatla
??Mapheko a bodiidi a tlowa 3
??Motsana wa Nongoma
??Ofisi ya Mmabatho 4
??Boradikontraka ba baswa ba fiwa maatla 5
??DWP e ba le seabe go lenaneo la toka
??CBPWP e ya oma ka Limpopo 6
??Dinako ta Kaonafato 7 - 10
??Windows 2000
??Matlafato ya Ikonomi go Bathobaso 11
??O a Botia, Re a Araba
??Millenium Health Club e ya ragoga 12
??Conference ya SMS
??Balaodi ba East Coast ba a hlakana 13
??Kago-leswa ya HR
??Lenaneo la kelo ya seabe sa baomedi 14
??Tlhorio ya bong
??Dipentwa ta Antarctica 15
??Diski le khwaere
??Dikeleto ta Boitekanelo 16
Di-MPCC di batametsa ditirelo ta Mmuo go batho
Bjale ka karolo ya lenaneo la mmuo la go hlongwa ga di-MPCC (Multi Purpose
Community Centres), di-MPCC te pedi, e lego Marelane Kopman go la Kapa Bohlaba
gammogo le Mbazwana mo KwaZulu Natal, di hlomilwe semmuo ke Tona ya Meomo
Sepedi/N. Sotho 2
ya Sethaba, Moh. Stella Sigcau. Ka Mbazwana, Tona Sigcau o be a felegeditwe ke
Tona ya Merero ya ta Selegae Ngaka Mangosuthu Buthelezi. Mafelo a Sethaba a
Mehola e Menti a ete a swailwe bjalo ka tsela ye bohlokwa yeo ka yona go ka
diragatwago kgokagano ya tlhabollo, gammogo le mananeo a tshedimoo ka ge a ka
omiwa bjalo ka mothopo woo go wona ditirelo ta mmuo di fihlelelwago.
Kgoro ya Meomo ya Sethaba, ka lenaneo la yona leo le bitwago Community Based
Public Works Programme (CBPWP), e na le maikarabelo a go aga di-MPCC mo nageng.
Di-MPCC di bohlokwa e le ruri mo leanong la mmuo la go batameta ditirelo go batho.
Mafelo a a tla omiwa bjalo ka mafelo a ditirelo a go ba le tohle moo ditirelo ta
selegae, ta seprobinse gammogo le ta sethaba di ka hwetwago gona. Mohlala, Kgoro
ya Merero ya ta Selegae e tla kgona go ntha dibukana ta boitsebio go twa mafelong
a, gore batho ba se bolawe ke go sepela dikgoba te di telele go hweta ditirelo ta go
swana le tona. Mafelong a dinaga-magaeng mo bokgole e lego bjo bo telele, go tloga go
le boima le go feta, mola go ya mafelong a ditoropong le gona go bita.
MPCC ya Mbazwana ke MPCC ya mathomo yeo e hlomilwego KwaZulu Natal gomme
yona e hlankela metsana yeo e ka bago e mene. Pele ga go hlongwa ga MPCC, baagi ba
be ba sepela dikhilomitha ta go lekana 80 go ya Hluhluwe go hweta ditirelo ta mmuo
go eta disethifikeiti ta matswalo le dibukana ta boitsebio. Dikgoro ta Merero ya ta
Selegae, Pabalelosethaba, Meomo, Kgokagano ya Mmuo le Mananeo a Tshedimoo,
bjale di ete di oma mo go MPCC ya Mbazwana. O ile a re ge a efa lentu motsaneng,
Tona Sigcau a re MPCC ye e ka se kgonagate fela go hwetagala ga ditirelo ta mmuo
go batho, efela e tla dira gore tshedimoo e hwetagale ka tsela ya setegniki.
Tona Sigcau o ile a re ka nako ya go hlongwa ga MPCC, go hlamilwe dibaka di se kae ta
moomo ta batho ba tikologo yeo. Thelete ya go lekana R273 000 e ile ya beelwa
megolo gomme se ke sentwela-kae go batho ba fao. Batho ba go lekana 193 ba thwetwe
ka nako ya kago. Gape o ile a bota sethaba gore Kgoro ya Meomo ya Mmuo e na le
maikemieto a gore tshedimoo ya mmuo e batametwe go batho. A re tikologo yeo e
tla ba mohlodi o mo botse wa tsebio go metsana yeo e lego kgale e na le bothata bja go
hweta tshedimoo ya mmuo.
Ka go la Cofimvaba, Dikgoro ta Pabalelosethaba, Merero ya ta Selegae gammogo le
Kgokagano ya Mmuo le Mananeo a Tshedimoo, di ete di oma. Ditirelo teo di
abjwago ke MPCC ya Cofimvaba di sepelelana le taelo ya Mopresidente wa Naga Thabo
Mbeki ya gore dingwadio ta matswalo gammogo le go abjwa ga dibukana ta
boitsebio di swanete go phakietwa gore bommagobana ba kgone go apholaela
dikabelo ta bana le gore batho ba apholaele diphenene ta mmuo. Ga bjale, Kgoro ya
Merero ya ta Selegae e ngwala ka matsogo ngwadio ya disethifikeiti ta matswalo ta
go feta te 70 ka letati, mola e ba le dikgopelo ta go lekana 50 ta dibukana ta
boitsebio ka letati.
Lesolo le la di-MPCC le ile la hlongwa la mathomo mengwageng ye 20 ya go feta mo
dinageng ta Scandanavia. Go ile gwa ba le temogo ya gore MPCC e ka ba lefelo la
tshedimoo gammogo le kgokagano go batho mafelong ao a lego kgole le ditoropo moo
Sepedi/N. Sotho 3
go lego bothata go hweta ditirelo ta mmuo. Maitemogelo a Scandanavia a tloga a
swana kudu le a leago a mono Afrika-Borwa. Pele go be go le boima go hweta
tshedimoo go twa go mmuo ka ge motho a be a tla iwa tlase le tletlolo, goba go twa
go ofisi ye go ya go yela. Se se ile sa dira gore batho ba se sa ba le tshepho ya gore
mmuo o na le bokgoni bja go aba ditirelo ka tshwanelo.
- mongwadi ke Salome Baloyi
Caption
Matlafato ya nnete... palomoka ya batho ba 193 ba thwetwe ka nako ya go agwa ga
MPCC ya Mbazwana.
Caption
Tona Stella Sigcau o bolela le Tona ya Merero ya ta Selegae Ngaka Mangosuthu
Buthelezi. Ditona te pedi te di be di thakgete kudu ge motsana o ba fa dinku, dipanana
gammogo le diala, go ya ka seto sa se-Zulu.
PAGE 2
A RE OMENG MMOGO
Rabohlale wa Spain, Jose Ortega Gasset, yo a tsebjwago ka dingwalwa ta gagwe ta go
rotloeta batho o ile a re: "Dithaba di a tswalwa gomme ta twetwa pele ke go tseba
gore di na le lenaneo la twelopele la ka moso".
Mo Kgorong ya rena, ponelopele ya maikemieto a twelopele ao a hlolwago ke go dula
re nyaka ditsela ta go kaonafata ditirelo ta rena, a iponagata gohle mananeong a rena
a kaonafato ya Kgoro.
Bjalo ka Kgoro yeo e gatelago pele, re swanete go ikgantha ka gore re omela Kgoro
yeo e nago le sebete sa go kgona go itshekatsheka gomme e diragate lenaneo le le golo
la kaonafato go swana le le. Gape Kgoro e gare e sekaseka dilo teo baomedi ba llago
ka tona ge go tewa diphetho teo di amanago le mananeo a kaonafato.
Go kgatio ye ya WorxNews, re abete matlakala a 12 le 13 go dintlha ta go twa go
baomedi, teo re di hweditego go dikarata ta ditshwaelo ta baomedi. Le ge go le
bjalo kgatio ye ga ya swanela go ba yona feela yeo e kgonthago baomedi go bolela ka
ditaba ta kaonafato. Dipolediano ta kaonafato di swanete go ba gona ka diboardrumung,
diferong, dikhanthining gammogo le meletlong.
Ke holofela gore le a lemoga gore WorxNews ye e bonala e fapane gannyane go
dikgatio ta go feta. Go twela pele go kaonafata sengwalwa se - go ya ka ditshwaelo
ta lena - bjale re tsente dikarolo te diswa go netefata gore ditiragalo kamoka ta
Kgoro di a akaretwa.
Kanegelo ya rena ya seirong e mabapi le karolo ya Kgoro go hlongweng ga di MPCC
nageng ka bophara. Se se bohlokwa e le ruri mo go batameteng ga ditirelo ta mmuo go
Sepedi/N. Sotho 4
batho. Letlakaleng la 14 re na le karolo ya ditaba ta Human Resources (HR), leo le tla
dulago le le gona go WorxNews go tloga ga bjale. Letlakala la ka morago leo le bego le
bitwa Worxie ga le sa le gona, gomme sekgoba sa lona se terwe ke dikanegelo mabapi
le ditiragalo ta boitapoloo teo di bago gona mo go Kgoro.
Re mema ditho kamoka ta Kgoro go aba dikanegelo mabapi le teo di diregago
makaleng a bona. WorxNews e tla atlega ge fela moomedi yo mongwe le yo mongwe a
ba le seabe.
Ka fao a re omeng mmogo go netefata gore Kgoro ye e ba lefelo leo motho a ka le
bitago gae ga mahlaku.
SIPHO GUMBI - MORULAGANYI
MANGWALO GO YA GO MORULAGANYI
Lekang gore mangwalo a lena a be kopana, a ope kgomo lenaka, a age mme a be le toka
LENGWALO LA MMETATHOLO
Dithoto ta Mmuo di se omietwe mabaka a phoraebete
Lekala la Ditirelo ta Semolao matati a le na le dikgopelo te nti go twa go baomedi
gore ditokomane ta bona ta go eta di-ID le disethifikeiti di hlatselwe ke Lekala (gore
ke ta nnete).
Ga nti, o hwete thuo ya go swana le ye e le ya mohuta wa sephoraebete. Ga bjale
seemo sa ditaba se fihlile moo re gapeletegago go fedia tirelo ye - ka ntle le moo
mabaka e lego ao a ikgethago e le ruri, ao a swanetego go lekolwa ke Molaodi wa
Ditirelo ta Semolao, Buks Annandale goba Mohlankedi-Mogolo wa Ditirelo ta
Semolao, Bernice Africa. Moo mabaka a sa dumelego, baomedi ba tla kgopelwa go ia
ditokomane ta bona Posong goba Maphodiseng bakeng sa tlhatselo. Dihlongwa te pedi
te di thwete batho bao moomo wa bona e lego go fa sethaba tirelo ya go swana le ye.
Re ka leboga ge le ka omiana le rena mo mabakeng a, gore re "fokote morwalo" wa
baomedi ba Lekala.
Buks Annandale - Molaodi wa Ditirelo ta Semolao
GASA O RE ALANG GABOTSE
Ke rata go ntha ditebogo ka mengwaga ye mebotse yeo ke e feditego mo Kgorong ye.
Go twa fase mahlakung diofising ta Port Elizabeth go ya Polokwane probinseng ya
Limpopo, 'mme malobanyana, Ofising ya Tikologo ya Pretoria. Ke bile le sebaka sa go
oma le baoma-ka-nna ba boikgafo, ba go thabela go thua bao gape ba tletego
mafolofolo.
Sepedi/N. Sotho 5
Ke rata go leboga bao ke omilego le bona ka sekgauswi (bona ke ba ba nti kudu gore
nka ba bala ka maina), gammogo le makalana ao a ilego a tshepha bokgoni bjaka bjalo ka
Molaodi.
Ke lakaleta Kgoro phetolelo yeo e nago le katlego.
Bridget Gasa - Ofisi ya Tikologo ya Pretoria
HANS POOT O RE O TLA HLOLOSELA BAOMEDI
Ke re ditebogo go baomedi ba potego kamoka ba Kgoro, bakeng sa thomiano-mmogo,
bokgoni gammogo le boikgafo moomong wa bona.
E be e tloga e le selo se se botse go oma le di-architect, di-engineer, di-quantity
surveyor, di-technician gammogo le baomedi ba thekgo.
Hans Poot - Ofisi-Kgolo, Pretoria
Ngwala o thope!!
Ngwalela go: WorxNews, Private Bag X65, Pretoria, 0001. E-mail:
sgumbi@pwdmail.pwv.gov.za goba Fax: 012 323 2856. Hle se lebale leina la gago ka
botlalo, Lekala la gago, dintlha ta gago ta kgokagano, le ge o sa nyake di gatiwa.
Morulaganyi o na le tokelo ya go dira diphetogo te 'nyane mangwalong. Mongwadi wa
lengwalo le le kaonekaone o tla amogela T-shirt ya khwalithi ya golf yeo e kgabisitwego
ka leina la Kgoro.
DITIRELO TA BAROMIWA
Ditirelo ta baromiwa ke ye 'ngwe ya ditirelo te bohlokwa e le ruri mo Kgorong ye, le
ge e le gore e hlokomologwa kudu. Le ge ditirelo ta baromiwa di wela ka fase ga Lekala
la Ditirelo ta Thekgo, di kgopetwe go thua Makala a go fapana mo Kgorong.
Moomo wa tona ke tshepeto ya ditokomane ka ntle le ka gare, go lota ngwadio ya
ditokomane, go yo tea le go sepeta ditokomane, gammogo le go dira dikhophi. Mo go
Ofisi-Kgolo, re na le baromiwa ba 20 bao ba omago ka thata go kgonthiia gore
mangwalo kamoka a fihla mafelong ao a yago go ona ka nako.
- mongwadi ke Leon Westhuizen
Caption:
Moomo o mongwe le o mongwe o bohlokwa... baromiwa ba rena ba ikemiedite go
fihlia melaeta ka nako.
WORXNEWS ke kgatio ya semmuo ya Kgoro ya Meomo ya Sethaba.
Private Bax X65, Pretoria, 0001
WorxNews ke lefelo leo go lona go ka boledianwago, dilo ta ahla-ahlwa, gape ke
tshedimoo mabapi le Kgoro, yeo e hlagiago maikemieto a Kgoro. Baomedi kamoka
Sepedi/N. Sotho 6
ba rotloetwa go romela dikanegelo teo di ka bago le kgahlego go Kgoro le bao ba
amanago le yona. Dikgopolo teo di bolelwago ka go WorxNews ga se gore ke ta
Barulaganyi bao ba omelago Kgoro.
MORULAGANYI: Sipho Gumbi; Tel (012) 337 2065; E-mail
sgumbi@pwdmail.pwv.gov.za
E phatlaladitwe ke: Molaodi-Mogolo wa Lekala la Meomo ya Sethaba le Kgokagano
Tlhamo: The Drawing Board Advertising & Design
E gatiitwe ke: Creda Communications bakeng sa Government Printing Works
PAGE 3
Caption
Tona Stella Sigcau le baetapele ba sethaba mo go hlomeng ga Multi Purpose
Community Centre ya Marelane Kopmane.
CBPWB E MATLAFATA MOTSANA WA KWAMADLALA
Kgoro ya Meomo ya Sethaba ka di-Community Based Public Works Programme
(CBPWP) ta yona e dirile moomo o mobotse wa phedio ya bodiidi sethabeng sa
Lebopong la Borwa la KwaMadlala seo se dikilego se hloriwa ke dikgaruru ta
dipolotiki. Tona ya Meomo ya Sethaba, Moh. Stella Sigcau o file sethaba seo projeke
ya cluster ya go bita R3.8million, ka fase ga taolo ya Mmasepala wa Tikologo wa Ugu.
"Kabo yeo e nago le tekatekano ya methopo ya mmuo e netefata gore go be le methopo
dinaga-magaeng," gwa hlalosa Tona Sigcau ge a be a bea lentu go batho ba go feta
sekete ba motsana wa KwaMadlala.
Kgoro e agile diphaphoi te nne ta sekolo gammogo le holo ya Sethaba ya Sozabe
High School. Sekolong sa Mashaba le gona, Kgoro e agile diphaphoi te nne, gotee le
legora le dintlwana ta go ithua. Mo Magogo Junior Primary School, go agilwe
diphaphoi te tharo le moago wa bolaodi. Dikolong te kamoka, diphaphoi ta kgale di
ile ta mpshafatwa. Projeke ya Sozabe High School e bile le mohola kudu go motsana ka
ge e sa fokota fela go tlala ga bana ka diphaphoing ta sekolo, efela gape e godiite
katlego ya bana dihlahlobong go tloga go 21 go ya go 51% ka 2001. Go agwa ga projeke
ya cluster go fokodite tlhokego ya meomo ka 2.5%.
Tona Sigcau o ile a rotloeta motsana wa KwaMadlala gore ba leke go kaonafata
motsana wa bona, e sego go hudugela ditoropong. Se ke sona seo Community Based
Public Works Programme e ikemieditego go se dira go thua bao ba hlokago e le ka
nnete, moo e lego kgale meomo e hlokega.
Ratoropo wa Mmasepala wa Legae wa Ugu, Mokhansele Mntomuhle Khawula o ile a
tumia Kgoro ya Meomo ya Sethaba ka go amega ga yona lefelong leo. "Ke kgale
Kgoro ya Meomo ya Sethaba e eme le rena. Go a thabia go lemoga gore di gona
Sepedi/N. Sotho 7
Dikgoro ta Mmuo wa Sethaba teo di nago le tsebe. Re a go leboga Tona Sigcau ge o
oma ka thata gore bohle ba be le bophelo bjo bo kaone," gwa bolela Ratoropo Khawula.
- mongwadi ke Salome Baloi
Mapheko a BODIIDI a tlowa
Mo polelong ya gagwe go babegi ba ditaba pulong ya Palamente ya di 15 ta February
2002, Tona Stella Sigcau o hlathollote karolo yeo e terwego ke Kgoro phediong ya
botlhoki le go hlolweng ga meomo.
Tona Sigcau o begile gore Kgoro e omiite go feta R1 billion magareng a April 1998 le
December 2001 go diprojeke te 2 219 ta tlhabollo ya metsana. Lesolo le le file batho ba
98 419 ba dinaga-magaeng meomo, gomme go palo ye, meomo ye 6300 ke yeo e ka
itwetago pele.
Community Based Public Works Programme (CBPWP) e twela pele go ba le mohola go
metsana ya dinaga-magaeng. Basadi ba fao ke 47,8%. Tlhabollo ya mahlale e sa no ba
selo se bohlokwa e le ruri twathong ya tlhokego ya tlhabollo. Ke ka wona moya wo mo
kgoro e hlahlilego batho ba go lekana 2 800 bao ba thwetwego projekeng ya CBPWP
ngwageng wa go feta wa dithelete.
Kgoro e amegile kudu gape e tweta pele tlhabollo, kaonafato le go hlongwa ga di-
Multi Purpose Community Centres (di-MPCC). Ka lona lebaka le Kgoro e nthite
R22,4m ngwageng wa dithelete wa 2000/2001. Di-MPCC ta go lekana lesome-nne di
ete di oma. Go akantwe gape R10,4m godimo ga moo, bakeng sa go hlongwa le go
agwa ga di MPCC te 16 KwaZulu-Natal, Probinseng ya Leboa gammogo le Kapa-
Bohlaba mo ngwageng wa dithelete wa 2002/2003. Diprobinse te go lebeletwe tona
ka baka la botlhoki bjo bo lego fao le tlhokego ya tlhabollo.
Ge re etla go tlhokomelo ya dithoto ta Mmuo, Tona Sigcau o begile gore Kgoro e
nthite lenaneo la tokio leo le bitwago Repair and Maintenance Programme (RAMP),
leo le tla diragatwago ke dikhamphani ta phoraebete, go lokia le go hlokomela meago
le ditheo teo di rilego, ka kontraka, lebaka la go fihla go mengwaga e mehlano. Tona
Sigcau o rile ka lesolo le, Kgoro e nyaka go kgonthiia gore Mmuo o kgonagata kabo
ya ditirelo ta leago.
E sale go tloga ka November 1999, go abilwe dikontraka ta tokio le tlhokomelo ta go
bita go feta R1,4 billion. 71% ya dikontraka te di filwe dikgwebo ta Affirmative
Action.
Kgoro e twela pele go ihloma bjalo ka moomiani magareng a yona le metsana yeo e e
hlankelago, go tweleta setshaba seo go sona go etwago dinyakwa ta batho.
- mongwadi ke Musa Langa
PAGE 4
Sepedi/N. Sotho 8
Caption
Tona Sigcau o fetola dipotio ta babegi ba ditaba
Tona Sigcau o thulana le mathata a metsana ya Nongoma
Tlhohlo ye kgolokgolo yeo e kilego ya lebana le sethaba sa rena, yeo e nyakago go
bueta morago dikatlego ta naga ya rena, bjale e fihlile. Yona ke twati ya HIV/AIDS,
gomme e na le mathoeti a manti go tokologo ya rena. Go ba ngatana e tee ra oma
mmogo ke yona fela tsela yeo ka yona re ka atlegago bjalo ka Sethaba.
Malobanyana ge Tona Stella Sigcau a be a thomia lenaneo la pjalo ka Nongoma, se e be
e le maiteko ao ka ona mmuo o thulanago le mathata a batho ba KwaZulu Natal, moo go
keka ga bolweti bja HIV/AIDS go thoago.
Lefelo la Nongoma leo batho bao ba nago le HIV/AIDS ba ka yago go lona ke selo se
sengwe se bohlokwa twanthong ya HIV/AIDS. Diprojeke ta go bita R10 million di
tsenywa tiriong diprobinseng te nne e lego, KwaZulu-Natal, Mpumalanga, Foreistata le
Limpopo. Diprojeke te di tla thuwa ka maeleng ka Community Based Public Works
Programme (CBPWP). Lefelo la Nongoma la HIV/AIDS ke le lengwe la a tsheletego ao
a tla hlongwago ka KwaZulu-Natal, se e le karolo ya lenaneo leo le kgokaganego la
HIV/AIDS. Moomo o mogolo wa lefelo le ke go dira lenaneo-kgoparara le tlhahlo
mabapi le HIV/AIDS, keleto, diteko teo di sa gapeletwego ta HIV/AIDS, gammogo
le tlhokomelo ya balweti motsaneng goba ka gae. Lefelo le le tla abelwa maeleng a go
lekana R477 540. Go akanywa gore go tla thwalwa batho ba 60 ka nako ya go agwa ga
lefelo. Lefelo le tla ba le diofisi te pedi ta taolo, diphaphoi te pedi ta tekolo ya
balweti, storeroom, marobalo a mabedi, boapeelo gotee le ntlwana ya go ithua.
Projeke ye e dirwa ka thomiano le Dikgoro ta Maphelo, Pabalelosethaba gammogo le
Mmasepala wa Tikologo yeo. MEC wa Pabalelosethaba ka KwaZulu-Natal, Prince
Gideon Zulu yo gape a bego a tlile moletlong, o ile a leboga Tona Sigcau ka maiteko a
gagwe a go twela pele go kaonafata maphelo a batho ba dinaga-magaeng
- mongwadi ke Bheki Manzini
OFISI YA MMABATHO e ikanne go aba ditirelo ta maemo a
godimo
Ofisi ya Tikologo ya Mmabatho, yeo e lego lefelong la mabenkele la Megacity kua
Mafikeng, ke ye 'ngwe ya te 'nyane mo Kgorong ye. Batho bao ba omago go yona ke
ba palo ya ka fase ga 50.
Ofisi ya Tikologo ya Mmabatho e hlomilwe ka August 2000 ka maikemieto a go
batameta ditirelo ta Kgoro go batho ba Probinse ya North West. Ofisi ye e hlankela
dikgoro te hlano, go akaretwa Kgoro ya Diteronko, ya Thireleto, Merero ya ta
Selegae, Toka gammogo le Tirelo ya Maphodisa ya Afrika-Borwa.
Sepedi/N. Sotho 9
E eteletwe pele ke Golda Gaobepe, Ofisi ye e aba ditirelo ta go eta State Property
Holding, Asset Management, Leasing, Inspectorate gotee le Emerging Contractor
Development Programme.
Go ya ka Molaodi wa State Property Holdings le Asset Management, Matshediso Pilane,
kamano magareng a Dikgoro e kaonafete e le ruri mengwageng e se kae ya go feta. O ile
a re kaonafalo ye e hlotwe ke go hlongwa ga Lenaneo la Kgokagano le Badirelwa, leo
go lona balaodi kamoka ba kopanago le badirelwa kgwedi ye 'ngwe le ye 'ngwe go
bolediana ka diprojeke, dinyakwa ta badirelwa, dikatlego gammogo le mathata ao a
bilego gona. "Lenaneo le e bile katlego ka gobane bjale badirelwa ba a tseba gore ba
ikgokaganye le mang ge ba na le mathata," gwa rialo Pilane.
Tlhohlo e kgolo yeo e lebanego le Ofisi ke go kaonafata dikamano magareng a
Mebasepala ya North West, ka ge se se le bohlokwa go kaonafateng ga kabo ya ditirelo
lefelong le, ka moya wa thomiano magareng a makala a go fapana a puo.
Ofisi ya Mmabatho e leka ka maatla go aba tirelo ya khwalithi go badirelwa kamoka ba
yona. Mohlala, thelete ya go feta R25 million e swaetwe diprojeke ta go thomia
dikgwebo mo Probinseng ye mo ngwageng wa go feta wa dithelete. Go feta seripagare
theleteng ye go omieditwe diprojeke te dikgolo bjalo ka kaonafato ya diteronko ta
Mafikeng, Klerksdorp le Odi. Thelete ya go lekana R3,6 million e gare e a omiwa go
mpshafata dikgoro ta tsheko ta Kgoro ya Toka.
- mongwadi ke Kgomotso Tlhomelang
PAGE 5
Baradikontraka ba ba 'nyane ba FIWA MAATLA
Lenaneo la Kgoro la Emerging Contractor Development Programme (ECDP) le file
boradikontraka ba ba 'nyane bao ba ngwadiitwego maatla nageng ka bophara, ka
dipontho teo di nago le maikemieto a go hlahla le go eleta boradikontraka mabapi le
tsela ta go hweta thuo ya maeleng le go laola diprojeke ta bona.
Go ya ka Molaodi wa ECDP, German Mphahlele, bjale go bonolo go boradikontraka bao
ba golago go tsena mo indastering ya go aga. Le ge go le bjalo, bonti bja boradikontraka
ba ga ba be le katlego yeo e bonalago gomme ba bolawa ke mohlako ka baka la go hloka
thelete le tshedimoo.
Go thulana le bothata bjo, Kgoro e hlomile thomiano-mmogo le Independent
Development Corporation (IDC) le Khula Enterprise go thekga boradikontraka ba.
"Le ge IDC le Khula Enterprise di fa tiieto ya mananeo ao a tla omiwago, boradikontraka
ba baswa ga ba kgone go hweta dikholego ka mabaka a go fapana. A mangwe
a mabaka a ke go se kgone go hweta tshedimoo gotee le gore ba bangwe ba bona ga ba
fe dihlongwa ta thuo ya maeleng dintlha teo di feletego teo di nyakegago gore
dikgopelo ta bona di ongwe ka bonako", gwa hlalosa Mphahlele.
- mongwadi ke Kgomotso Tlhomelang
Sepedi/N. Sotho 10
Boradikontraka ba baswa ba a aloga
Boradikontraka ba baswa bao ba ngwadiitwego le Kgoro ya Meomo ya Sethaba ka
Emerging Contractor Development Programme ba filwe maatla ka mahlale ao a
nyakegago go sepeta diprojeke ta bona ka katlego.
"Ka lenaneo le, ke filwe maatla ka mahlale a go tlata ditokomane ta tender le go sepeta
kgwebo ka poelo. A ke mahlale ao ke bego ke se na ona pele ga mo", gwa bolela David
Medi wa DMD Construction ka morago ga gore a twelelele go Contractor Entrepreneur
Training programme (CET) Gauteng, gammogo le boradikontraka ba bangwe bao ba
golago ba 26.
Lenaneo le la CET le thomiitwe ka 1997 ke Kgoro ya Meomo ya Sethaba, Ntsika
Enterprise, International Labour Organisation (ILO) gammogo le Black Contractors
Council (BCC), go fa boradikontraka thekgo yeo e swanetego gore ba hlabolle le gona
go kaonafata mahlale a bona a tshepeto ya kgwebo. A bolela mo moletlong o mo botse
wo o beakantwego ke Ofisi ya Johannesburg ya Kgoro, Molaodi wa ECDP, William
Moeketsi o rile boradikontraka bao ba golago ba be ba sa atlege dikgwebong ta bona
kudukudu ka baka la go hloka mahlale a kgwebo le a dithelete. O rile lenaneo la CET le
ba file sebaka sa go kgona go ikhweleta di-tender gabonolo.
Lenaneo la CET le akareta mafelo a bohlokwa a kgwebo go swana le go maraka,
ditheko, go kgethwa ga boradikontraka, taolo ya dikgwebo le gona go aga ditheo ta
thekgo.
Moletlo wa go swana le wo o bile gona mo Ofising ya Tikologo wa Nelspruit moo
Molaodi wa Ofisi ya Tikologo Reuel Maselesele, a abilego disethifikeiti te 19 go
boradikontraka ba ba 'nyane.
O rile ge a efa dialoga teo di bego di thabile kudu lentu, Maselesele a re lenaneo la
tlhahlo e be e le karolo ya maikemieto a Kgoro a go netefata gore batho bao maloba ba
bego ba kgethollwa, ba fiwa maatla ka mahlale gore ba kgone go tea karolo go dibaka
teo di tliwago ke Mmuo ta go Ikhweleta Kgwebo mo indastering ya go aga, gore ba
kgone go ba le seabe go tlhabollo ya ikonomi le ya leago ya naga.
Gare ga dialoga teo go be go le Elizabeth Ngwenyama yo a sa twago go fiwa kontraka
ya R1.7 million bakeng sa mpshafato ya madulo a Tirelo ya Maphodisa ya Afrika-
Borwa go la Groblersdal. Yena o ile a tumia Kgoro, a leboga ponelopele ya Tona Moh.
Stella Sigcau, yo a rilego ke yena a etilego pele matlafato ya basadi ka go bona gore ba
tea karolo indastering ya go aga, bjale ka batho bao ba bego ba kgethollwa maloba.
O re o kgolwa gore tlhahlo yeo Kgoro e twelago pele go e fa boradikontraka bao ba
golago e tla ba thua ka maatla a go omana le dikontraka te kgolo ta Mmuo ka
katlego. "Ka thekgo ya go swana le ye, a ke na tikatiko ya gore re tla kgona go abela
tirelo ye botse gape ya mohola," gwa hlalosa Ngwenyama.
Sepedi/N. Sotho 11
Ka di 09 August 2001, Tona Stella Sigcau o begile gore diprojeke ta dikontraka ta go
bita R142 million di ete di swaetwe dikgwebo teo beng ba tona e lego basadi, 'mme
go te, go feta R40 million e tla ba diprojeke teo di lego ka Probinseng ya Mpumalanga.
Maselesele o ile a re boradikontraka bao ba golago ba se lebelele fela di-tender ta
Mmuo, efela ba dire di-tender ta diprojeke ta sephoraebete. "Nka thaba go bona
kamoka ga lena le na le bokgoni bja go swana le bja bangwe go phadiana le
boradikontraka bao ba godilego bakeng sa moomo lefapeng la sethaba goba la
phoraebete. Boikgafo bja rena bjale ka Mmuo ke go kgonthiia gore le a atlega
dikgwebong ta lena," gwa bolela Maselesele.
Boradikontraka ba go lekana 144 ba banna le ba 60 ba basadi Probinseng ya
Mpumalanga ba ete ba ngwadiite le ECDP ya Ofisi ya Nelspruit go tloga ka January
2001, bona e le karolo ya palomoka ya 2747 nageng ka bophara.
Caption
Ba a tumia... Kgoro e retilwe ka go swaela basadi diprojeke ta go bita R142 million -
Bangwadi ke Kgomotso Tlhomelang le Sipho Gumbi
Caption
Lydia Ntuli wa Lidingintombi Construction o amogela sethifikeiti go Reuel Maselesele
Caption
Dialoga teo di itshephago
PAGE 6
DPW e ba le seabe go mpshafateng ga lenaneo la toka
Mathomong a ngwaga, Mopresidente Thabo Mbeki o begile gore dikgwedi ta 2002
kamoka di tla ba le tema yeo ka yona go tla etwago dikatlego ta mmuo.
Ye 'ngwe ya mafelo ao go ona mmuo o dirilego twelopele ya go bonagala ke go
ditokelo ta botho. Go no tloga ka molaotheo wo o etago e le ruri ditokelo ta botho go
ya go mananeo a toka ao a ikemetego, mmuo, mo lebakeng la mengwaga ya ka fase ga
ye 10, o agile seto le setlwaedi sa ditokelo ta botho mono Afrika-Borwa.
Dikgoro ta tsheko ke maswao ao a bonwago ke mang le mang a ditokelo ta botho le
toka. Go tloga ka 1994, go be go nte go na le maiteko a go batameta mananeo a toka go
metsana kamoka, kudukudu yeo pele e bego e kgethollwa.
Kgoro ya Meomo ya Sethaba e bile le seabe se bohlokwa lehlakoreng le, ka go thua
Kgoro ya Toka bjale ka ye 'ngwe ya badirelwa ba yona, go aga le go laola ka tshwanelo
lenaneo la mohola legatong la Kgoro ya Toka.
Ngwageng wa dithelete wa 2002/2003, Kgoro ya Meomo ya Sethaba e filwe
tekanyeto ya R275 million bakeng sa diprojeke ta dithelete ta Kgoro ya Toka.
Sepedi/N. Sotho 12
Mo go be go akaretwa R204 million bakeng sa kago le mpshafato te kgolo ta madulo
ao a omiwago ke Kgoro ya Toka. 71 million e beetwe ka theko bakeng sa tlhokomelo.
Meomo ya dithelete e le tee, go sa balwe ya tlhokomelo, e bile palomoka ya diprojeke
te 462 nageng ka bophara, gomme 280 ya tona e be e le ta go aga, te hlano go be go
sa swerwe di-tender ta tona mola te 31 di be di sa beakanywa. Diprojeke te kgolo ta
go aga di be di akareta go agwa ga moago o moswa wa kgoro ya mmaseterata
Atteridgeville kgauswi le Pretoria gotee le dikgoro teo di sa twago go fetwa
Khayelitsha le Kuils River kgauswi le Cape Town.
Ka go le lengwe, diprojeke te 194 di gare di a kgatlampana, tona e le karolo ya lenaneo
la tlhokomelo.
- mongwadi ke Lucky Mochalibane
CBPWP e ya oma Limpopo
Community Based Public Works Programme (CBPWP) ka Probinseng ya Limpopo e bile
yona ya mathomo ya go tea magato go ya ka kgopelo ya mo-Presidente ya Tsoga-OItirele,
yeo a e dirilego ge a be a efa sethaba lentu ka di 8 ta February 2002. Tona ya
Meomo ya Sethaba, di-MEC ta Maphelo le Pabalelosethaba, ta Meomo ya
Sethaba, Ofisi ya mo-Premiri, Mmasepala wa Tikologo wa Capricorn, Mmasepala wa
Lepelle Nkumpi gotee le Baetapele ba Seto ba bile le sethaba go tla go keteka moya wa
Letema ga-Mamabolo kgauswi le Polokwane.
Ke ka lona letati le mo Tona Sigcau a ilego a boela ga-Mamabolo, a hlomotwe pelo ke
seemo sa bana ba 100 bao ba fokolago monaganong bao a ba bonego fao ge a be a etete
gona ngwagola. Bana ba ba tsena sekolo sa Digole sa Tsoga-O-Itirele. Le ke lesolo la
motsana wa ga-Mamabolo, dikhilomitha te 65 Borwa-Bohlaba bja Polokwane. Ka
dikabelo ta bona ta R50 ka kgwedi, Mamabolo Women's Club e thomiite lesolo le le
botse leo mengwageng ya go latela, le tla dulago le le mohlala wa moya wa Letema.
E uumetwa ke theo ye e rego "eba le seabe go wieng mapheko a botlhoki go hlamela
bohle bophelo bjo bo kaone", Kgoro ya Meomo ya Sethaba, ka Community Based
Public Programme (CBPWP) ya yona, e nthite R6 016 877 bakeng sa go agwa ga
setheo seo se tla bago le nepo ye.
Ga bjale, sekolo se na le bana ba 100, barutii ba go ya go ile ba ba raro gotee le
baomedi ba boithaupo ba 10. Mo go rutwa dipalo, mahlale a go iphedia gammogo le go
bala. "Ge o lebelela gore go thomilwe fase bjang, o no bona gore maiteko ao a dirilwego
mo ke a ma botse kudu", gwa hlalosa Nombulelo Mkhumane, CFO ya Kgoro ya Meomo
ya Sethaba ya Limpopo.
Moya wa katlego wa basadi ba ga-Mamabolo bao e bego o kare ba a dupelela ge ba be ba
thea projeke ya bona "Tsoga-O-Itirele" (Arise and Act) pele ga polelo ya mo-Presidente,
o ile wa hlatselwa ke ge Tona a bega sekga sa bobedi sa sekolo. Sekga sa bobedi se tla
Sepedi/N. Sotho 13
ama go agwa ga mafelo a go robala ka ge ga bjale diphaphoi ta sekolo e le tona
marobalo gape, go bana le baomedi. Go feta fao, Tona o ile a aba materase a 100, ditulo
te 20, ditafola te hlano, dikhaphethe le diragetene gore bana ba be le bophelo bjo bo
kaone.
- mongwadi ke Kgotso Tau
PAGE 7
DINAKO TA KAONAFATO
Phitlhelelo ya 1
Tona Stella Sigcau o etile pele maiteko a go fetoa Kgoro ya Meomo ya Sethaba gore e
sepelelane le kaonafato ya ditirelo ta sethaba. Tona Sigcau o ete a file thekgo ya
gagwe go tiragalo yeo gomme o tla twela pele go tlia dikgopolo teo di hlotleletago
kaonafato ya kabo ya ditirelo.
Gape o tla fa dipego go baoma-ka-yena ka Kabineteng kgafeta-kgafeta.
Phitlhelelo ya 2
Molaokakanywa wa SPMA, wo o thekgwago ke dikgwebo, o tla fiwa Kabinete bekeng
ya mafelelo ya April 2002. Mo nakong ya motwa-o-swere, Komiti ya Bolaodi bja
Godimo, e gare e swere ditheriano le lekala la Matlotlo go kgonthiia gore dilo kamoka
di akareditwe go ya ka dinyakwa ta molao.
GO BULWA GA DITSELA TA KGOKAGANO TSELENG YA GO YA GO
KAONAFATO
Ka go phetha tshephio yeo re e dirilego kgale ya gore baomedi ba tla dula ba
sedimowa ka mananeo a kaonafato ge a le gare a twela pele, Molaodi-Mogolo wa
Kgokagano ka fase ga taolo ya Lucky Mochalibane o swaragane le go etela Diofisi ta
Tikologo go hlahloba bokgoni bja ditsela teo di lego gona ta kgokagano mo Kgorong.
Maiteko a a gona bjale a latela a pele moo Mochalibane, a felegeditwe ke Molaodi-
Mogolo Pharephare, Tami Sokutu, ba ilego ba etela ditikologo, gomme ba tshephia gore
kgokagano e tla kaonafatwa.
Maiteko a kgafeta-kgafeta a gare a twela pele go kgonthiia gore baomedi ba Kgoro
KAMOKA ba kgona go hweta ditsela ta kgokagano teo di bulegilego, di hwetagalago
gabonolo, di matlafatago, di thuago mola gape di rotloeta.
Go fihla ga lehono, bolaodi, balekodi le baomedi, go akaretwa bahlwekii le baomadirapaneng,
ba ete ba ile ba fiwa lentu Diofising ta Tikologo mafelong a go eta
Pretoria, Umtata, Bloemfontein, Kimberly le Mmabatho. Mafelo a mangwe a tla etelwa
mo nakong yeo e sa fediego pelo.
Continued on Pg 8...
Baomedi ba rena ke lehumo la rena le le gologolo
Sepedi/N. Sotho 14
Kgoro ya Meomo ya Sethaba e ya kaonafatwa gore e be kgoro yeo e omago gabotse
le gona ka dipoelo
Caption: NDPW ya kgale pele ga 2002.
Caption: NDPW e mpsha ka morago ga 2002.
PAGE 8
Lengwalo go twa go Molaodi-Pharephare
Kgwedi ye re thaba go le tsebia gore go na le twelopele ya go bonagala yeo e dirilwego
leetong la rena la go ya go Kgoro yeo e kaonafaditwego ya Meomo ya Sethaba.
Sa mathomo, molaokakanywa wo o hlalosago seemo sa molao gotee le ditheo ta puo
ta State Property Management Agency yeo e akanywago, di nthitwe gore batho ba fe
ditshwaelo ta bona kgweding ta February le March 2002. Re leboga sethaba ka maele
a bona le dikakanyo te bohlokwa teo go se nago tikatiko ya gore di tla lokelwa mo go
dithalwa ta molao ta ka moso gore molaokakanywa wo o fetiwago Palamenteng e be
wo o phethagetego e le ruri. Gape, ditshwaelo ta Kabinete ka molao wo o akanywago
wo di be di tloga di lebogega.
Sa bobedi, taba yela ya kgwebo ya thekgo ya go hlongwa ga SPMA bjale e ete e
louditwe e le ruri, 'mme se se dira gore tokomane yeo e be mohlala o mo botse wa tsela
yeo ka yona kaonafato ya Kgoro e ka thomiwago.
Bjale ka ge ke hlalosite ngwagola mo diketelong ta ka go ya go mafelo a go fapana go
akaretwa le Ofisi-Kgolo, lenaneo la rena la kaonafato e no ba maiteko a kgwebo, ao
maikemieto a wona e lego go dira gore Kgoro ya Meomo ya Sethaba e be kgetho ya
mathomo (le gona ya setlwaedi) ya makala a badirelwa gotee le batho bao ba nago le
mahlale ao a rilego. Taba ke gore kamoka re nyaka go bopa mokgatlo wo o omago
gabotse, ka dipoelo ta go kgahlia, wa maemo a godimo, wo o tla hlatloago kabo ya
ditirelo go ya malekelekeng.
Gape re amogela di-Regional Transformation Coordinator te diswa teo di kgethetwego
go kgonagata tshepeto ya tshedimoo magareng a baomedi. Moomo wa bona, bjale ka
ge re bone go maikarabelo a bona, ke go hlankela lena mabapi le tshepeto ya
tshedimoo, go netefata gore motho yo mongwe le yo mongwe mo mokgatlong o kgona
go hweta tshedimoo efe goba efe yeo a e nyakago, ka nako efe goba efe le gona ka
leleme goba sediriwa seo a se ratago. Meomo ya bona e tla ya le ka godingwana ga
mananeo a ga bjale a kaonafato. Re nyaka gore ba nape ba omele sa ruri go kgonagata
tshepeto ya tshedimoo le gona go kaonafata kgokagano ka kakareto.
Ba ba nti ba lena ba ka ba ba kwele gore re lahlegetwe ke balaodi ba ba bedi ba ba golo,
e lego Dennis Mokotedi (DDG: Asset Management) le Motshoanetsi Lefoka (Chief
Director: Strategic Management, ebile gape a le moetapele wa projeke mo lenaneong la
kaonafato). Bobedi ba rote modiro mo mokgatlong. Go tloga ga bona ke tahlegelo ye
Sepedi/N. Sotho 15
kgolo go Kgoro ya Meomo ya Sethaba kudukudu ge motho a lebelela ponelopele le
boikgafo bja bona mo dinakong te ta phetogo.
Ge re le gare re llela go sepela ga bona, re tla swanelwa ke go ikgopota gore ge re sa dire
dikaonafato te di tseneletego, go tla ba le kgonagalo ya go lahlegelwa ke batho ba
bangwe gape ba bohlokwa ba go ba le mahlale. Se e sale e nte e le bothata bjo re bilego
le bjona go tloga ka 1994 ge re be re na le diphetogo ta sepolotiki nageng ya gabo rena.
Lenaneo la rena la kaonafato la gona bjale le mabapi le go aga mokgatlo wo kamoka re
tla ikganthago ka go ba le kamano le ona, bjale ka badirelwa gape bjalo ka baomedi.
Ke sa boela ke le leboga ka thekgo yeo le twelago pele go e laeta go kaonafato.
MAITEKO A KGOKAGANO
Kaonafato mo Kgorong ya Meomo ya Sethaba ke lenaneo. Le ge go le bjalo, ge
lenaneo le le gare le twela pele, baomedi ba swanete go dula ba sedimowa ka teo di
diregago, gore go terwe diphetho dife le gona lenaneo le lebile kae.
Le ge e le gore ditheo le mananeo ga se ta hlwa di phethwa, go bohlokwa gore baomedi
ba tsebiwe gore go direga eng. Di-Regional Transformation Co-Ordinators (di-RTC)
teo di sa twago go kgethwa di na le maikarabelo a gore baomedi ba dule ba
sedimoitwe, efela ba nyaka thuo, thekgo gammogo le tshedimoo ka bobona.
Go sepelelana le se, Molaodi-Mogolo wa Kgokagano o tla ba a etela tikologo ye 'ngwe le
ye 'ngwe kgweding ta April le May 2002. O tla kopana le Bolaodi bja Ditikologo, di-
RTC gotee le baomedi kamoka.
Mo maetong a, meomo le maikarabelo a di-RTC a tla hlaloswa ka botlalo. Thekgo ya
Ofisi-Kgolo le bolaodi bja ditikologo ya di-RTC e tla hlatselwa.
Seemo sa ga bjale sa kgokagano le maikarabelo a sona mo kaonafatong di tla hlaloswa.
Dilo teo baomedi ba llago ka tona di tla lekolwa. Ka ge go se gwa hlwa go eba le
karabo go te dingwe ta dilo te, diphetolo di tla romelwa mo nakong ye e tlago.
Go hweta dintlha ka botlalo ikgokaganye le Transformation Co-ordinator ya tikologo ya
geno goba Motlata-Molaodi wa Kgokagano ya ka Gare, Sipho Gumbi go 012 337 2065.
(Continued from Page 7)
Mo diketelong, go ahla-ahlwa maele a manti a bohlokwa, go akaretwa:
??Go tsenywa ga di-Information Co-ordinator mo Ditikologong
??Thomio ya maleme kamoka a semmuo mo kgokaganong
??Katoloo ya kgokagano ya electronic gore baomedi ba ba nti ka mo go
kgonegago ba ikhwelete yona
??Thomio ya mebithini ya Kgoro, go akaretwa Mebithini ya Bolaodi mo
Ditikologong, gomme se e le tsela ya tshedimoo go baomedi
Sepedi/N. Sotho 16
??Thomio yeo e sa kgaotego ya mapokisana a dikakanyo le dikarabo ta ka
bjako ta bolaodi go ditaba le mathata ao a nthitwego ke baomedi
Dintlha te di lego mo godimo ga se gore ke tona feela. Ditikologong te dinti
kaonafato e amogelwa ka matsogo a mabedi gomme e bonwa e le yona tsela yeo ka yona
badirelwa ba Kgoro ba ka fiwago tirelo ye kaone ka moso.
Tlhokego ya tshedimoo le kweiio di badilwe e le ona mabaka ao ka ona baomedi ba
bangwe ba sa tsebego gore ba eme kae, mola bangwe ba dula ba thogile. Go ya ka
baomedi go sa na le dipotio te nti teo ba se nago dikarabo go tona. Gape ba ile ba
kgopela gore Basepeti ba Kaonafato ba makala a kamoka, ba tee maeto go ya
ditikologong go tsebia baomedi ba fao ka tema ya bona.
Baomedi ba laedite gore ba kgahlwa ke kgokagano ya mahlong, moo ba kgonago go
ntha dipotio gomme ba nyaka dikarabo go twa thwii go bolaodi. Diforamo ta nako
ya matena le diketelo ta go swana le tona di ile ta digelwa bakeng sa tshepeto ya
tshedimoo ye bohlokwa go ya go baomedi. Nnete ke gore, ba bangwe ba baomedi ba
kgojana le Ofisi ya Tikologo, gomme ge ba tsebiitwe ka nako le gona go na le
dipeakanyo ta go sepeta baomedi bao ba twago kgole, gona lenaneo la kgokagano le
kgona go ama baomedi KAMOKA, gohle mo ba lego gona.
Selo se sengwe gape seo go tla bago le dipotio ka sona ke gore bolaodi bo reng ka
kgokagano le tshedimoo. Ka ntle ga ba go tlala seatla, batho ba ba nti ba nagana gore
bolaodi bo swaragane kudu le meomo ye mengwe gore ba ka fa lesedi ka lenaneo la
kaonafato.
Mafelelong a kgokagano ye ya mahlong le baomedi, Molaodi-Mogolo wa Kgokagano o
tla ntha pego yeo e nago le dikakanyo kamoka le mathata ao batho ba nago le ona,
gomme tona di tla ahla-ahlwa kopanong ya bolaodi moo go tla rerwago ka magato.
Re sa emete te, tekanyeto ya Kgokagano e tla lebelelwa leswa gore e dumelele
dikaonafato teo di nyakegago ta ditsela ta kgokagano.
PAGE 9
Dinako ta Kaonafato
KAKARETO YA MOLAOKAKANYWA WA STATE
PROPERTY MANAGEMENT AGENCY
Sethalwa sa Molaokakanywa wa State Property Management Agency se ile sa fiwa
Komiti ya Portfolio ya Meomo ya Sethaba ka di 12 ta March, 'mme ka morago ga fao
go Kabinete ka di 20 ta March 2002. Se ile sa gatiwa gore batho ba fe ditshwaelo.
Molaokakanywa wo, wo o thekgwago ke Business Case, o ile wa ratwa, le ge e le gore go
bile le dikgopelo ta gore go hlaloswe dikga te dingwe ta ona mola go bile le dipotio
Sepedi/N. Sotho 17
ka dingwe. TMC e gare e swaragane le te pele Molaokakanywa o buetwa go Kabinete,
ka April 2002. Ge Kabinete e ete e dumete sethalwa, sebopjwa sa mafelelo se tla iwa
go baomedi diofising kamoka ta tikologo. Tlhagio yeo e feletego ya Business Case le
yona e tla abelanwa le baomedi.
Re sa letete te, kakareto ka boripana ya sethalwa sa Molaokakanywa e ka sebopego se:
Kgaolo ya 1 le 2 di swaragane le ditlhaloso gammogo le agency. Maikemieto a
khamphani ke go fa badirelwa ba yona madulo le go laola dithoto ta yona teo di sa
utego ka bokgoni le gona ka tsela yeo e seketago thelete, go netefata gore go na le
dipoelo teo di kgahliago ta leago le ta dithelete go mmuo. SPMA e tla ba ya mmuo
ka 100%. Go tla ba mong-diere o tee fela go yona, e lego Ofisi ya Tona yeo e nago le
maikarabelo a Meomo ya Sethaba. Tona e tla ba yena mong-diere o mo golo ka nako
tohle gomme diere di ka rekietwa fela ditho te dingwe ta puo, ka tumelelo ya
Palamente. Agency e tla oma ka go latela Molao wa Dikhamphani.
Kgaolo ya 3 e swaragane le Bolaodi bja Agency. Poroto ya yona ya balaodi e tla kgethwa
ke Tona. Go ya ka taolo ye botse ya dikhamphani, bonti bja poroto bo tla hlangwa ke
balaodi bao ba e sego bakhuduthamaga. Balaodi ba bakhuduthamaga e tla ba baomedi ba
khamphani. Modulasetulo o tla kgethwa go twa go balaodi bao e sego bakhuduthamaga.
Kgaolo ya 4 e hlalosa mabaka a taolo ya dithelete a Agency. Mathomong e tla amogela
dithelete go twa go dikabelo ta mmuo. E tla napa ya itirela thelete ka ditefelo teo e
di lefiago badirelwa bakeng sa ditirelo teo di filwego, ka ditheko teo di swanago le ta
mebarakeng. Gape e ka amogela dikabelo le dimpho ta dithelete.
E tla dira dipego ta yona ta dithelete go ya ka PFMA.
Kgaolo ya 5 e lekola nako yeo ka yona e ka kgonago go dira kgwebo ka ntle ga
phadiano. Sephetho mo se tla tewa ke Tona. Gape e lekola dikwano ta ditirelo le
badirelwa, maano a yona a Assets Management le gore ge go ka direga gore e tswalelwe,
se se tla dirwa bjang.
Kgaolo ya 6 e swaragane le dinyakwa ta nako-kopana, ka ge SPMA e tla ba le khueto
go melao ye mengwe. Ditemana teo di amago thelete ya go thomia kgwebo, phetieto
ya dithoto gammogo le baomedi, di akaretwa go karolo ye.
TSEBANA LE BA BANGWE BA DINKGWETE TA LETEMA LA MOOMO
BOLAODI BJA PHETOGO Lydia Bici
TLHAMO YA SPMA Gugu Mazibuko
BOLAODI BJA BENG-SETSEKA Vuyo Memani
KGOKAGANO Lucky Mochalibane
TAOLO YA TSHENYAGALELO Jeff Moji
Mo kgationg ye e tlago, re tla akareta dinkgwete ta go ala ta letema la baomi.
Sepedi/N. Sotho 18
RE FETOA SETO GO KGORO
Kgoro ya Meomo ya Sethaba bjale e swere tsela ya go ya kaonafatong gore e be
kgwebo e mpsha yeo e tlago go ba ketapele lefaseng, go aba madulo le taolo ya dithoto
teo di sa utego, ka tsela yeo e etago dinyakwa ta badirelwa, yeo e nago le ponelopele
le kgatelopele.
Selo se bohlokwa mo kaonafatong ke go lebelediia seemo sa gona bjale sa mokgatlo le
go sekaseka seto seo se renago go ona. Se sengwe gape se bohlokwa ke go bona gore
baomedi ba nyaka seto sefe se rena, gomme ka tsela yeo, ra bopa motheo woo ka wona
re ka diragatago dilo teo di tla netefatago gore re tloga go seto sa kgale ra ya go seo
se nyakegago sa mokgatlo.
Go omiitwe mekgwa yeo e rilego go lemoga gore seto seo se renago go Kgoro ke
sefe.
Go hlamilwe nyakiio yeo e bego e leka makga a robedi a seto:
??Boetapele
??Maikababelo
??Tshephano le tshomiano-mmogo
??Peakanyo le tsela yeo go ongwago ka yona
??Kgokagano
??Go amogela diphetogo
??Go putswa le go rotloetwa
??Khwalithi
Go ile gwa tsenywa gape dilo ta go swana le moomo wa motho, lefelo gammogo le
seemo, gomme tona di ile ta thua, ge dintlha teo di filwego di sekasekwa. Dinyakiio
di ile ta phatlalatwa ke Ofisi-Kgolo gotee le di-Regional Transformation Co-Ordinators
(di-RTC) ka maikemieto a go hweta dipoelo teo di nago le boemedi bjo bo kaone bja
baomedi. Le ge go le bjalo, le ge dipoelo ka kakareto di be di kgotsofata mo
tikologong ya Gauteng, ditikologo te dingwe di bile le dikarabo te 'nyane teo gape di
iilwego ke nako. Ka gona, dikarabo teo di iilwego le nako le te 'nyane go twa go
ditikologo te dingwe di ka no dira gore dipoelo mafelong a manti a NDPW e se be teo
di kgahliago e le ruri.
Dikarabo di be di sekasekwa go ya ka magoro a "Seemo-Sa-Gona-Bjale" le "Seemo-Seo-
Se-Nyakegago", go bona gore phapano magareng a seto seo se renago le seo se
nyakwago mo go Kgoro ke e kaakang. Go na le diphetho di se kae te bohlokwa teo di
twago go tshekatsheko ye:
??Bafetodi ba go feta 80% ba be ba dumela gore Kgoro ya Meomo ya Sethaba e
swanete go fetoga e le ruri ka mahlakoreng kamoka.
??Baomedi ba go feta 80% ba nyaka go ntha ka ga thwene ge ba omela Kgoro.
??Palo ya go feta 80% ya bafetodi kamoka e bona gore moomo o mobotse ga o na
tebogo le gore go swanete go ba le ditsela te dingwe ta go putsa batho.
Sepedi/N. Sotho 19
??Baomedi ba go feta 72% ba bona gore ba swanete go ba le seabe le go feta ge
go tewa diphetho.
??Bonti bja di-RTC, go akaretwa le legoro la 7-12, ba nyaka go ba le lentu go
fetanyana ge go tewa diphetho.
??86% ya bolaodi bja godimo e kgolwa gore phetogo ga e laolwe gabotse mo
Mokgatlong.
??75% ya mokgatlo e na le maikutlo a gore go na le moya wa go se tshephane.
??Bafetodi ba TTT kamoka ba bona gore Kgoro e ka leka ka maatla le go feta gore e
atlege.
??Bafetodi ba TTT kamoka ba kgolwa gore kgokagano magareng a bolaodi le
baomedi ga se yeo e wiago pelo.
??75% ya bafetodi ba RTC e re go swanete go ba le thekgo le thuumeto yeo e
oketegilego.
Go ya ka dipoelo te, go dirilwe dikakanyo di se kae te bohlokwa. Tona di tla elwa
tlhoko ge TTT le matema a moomo di gatela pele.
PAGE 10
Go hlangwa ga bokamoso
Kaonafato ya Kgoro ya Meomo ya Sethaba gore e be kgwebo ye mpsha yeo e tlago go
ba ketapele lefaseng ya go aba madulo le go laola dithoto teo di sa utego, ka tsela yeo e
etago dinyakwa ta badirelwa, yeo e nago le ponelopele le kgatelopele, ke selo seo se
naganiitwego gape se rerilwego ka tlhoko ge re le gare re eya bokamosong.
Gona mo temaneng ye Kgoro e file Transformation Task Team (TTT) moomo wa go
hlahloba le go sekaseka mafelo a go fapana mo lenaneong le la kaonafato.
Wona a arogantwe ka matema a moomo. Meomo yeo e dirwago ke matema ke ya go
latela:
BUSINESS CASE
Modiragati o mogolo wa letema le, yoo maikarabelo a gagwe e lego go hlama leano la
kgwebo leo ka lona Kgoro ya Meomo ya Sethaba e tla fetogago, ke Zingi Ntsaluba.
Letema le le dira dinyakiio ka seemo sa gona bjale sa kgwebo gotee le seo se
nyakegago gomme la lekola dikgonagalo ta go fapana. Le gare le hlama dika ta
dithelete le ta mafelo a mangwe go bona gore ke dife diphetogo teo di akantwego teo
di ka diragatwago go hueta tsela yeo Kgoro e tla omago ka moso.
Dikakanyo ta Business Case, di tla iwa go TTT, TMC, le MANCO.
TLHAMO YA SPMA
Modiragati-mogolo wa letema leo le nago le maikarabelo a tlhamo ya seka sa kgwebo
sa SPMA ke Gugu Mazibuko.
Sepedi/N. Sotho 20
Letema le le hlama leano, mohola le meomo ya seka sa kgwebo sa SPMA.
TLHAMO E MPSHA YA KGORO YA MEOMO YA SETHABA
Modiragati-mogolo wa letema leo le nago le maikarabelo a tlhamo ya seka se seswa sa
kgwebo ya Kgoro, ke Bongani More.
Letema le le tla hlama mehola e meswa, meomo e bohlokwa gammogo le sebopego se
seswa sa Kgoro, ka morago ga go hlongwa ga SPMA. Se se tla akareta mananeo ao a
kgatlampanago gona bjale a dirwa ke Kgoro, ao a ka se akaretwego go SPMA.
MOLAO O MOSWA
Modiragati-mogolo wa letema leo le nago le maikarabelo a tlhabollo ya molao o
moswa wo ga bjale o lego Palamenteng, ka maikemieto a go diragata kaonafato, ke
Bernice Africa.
Letema le le swaragane le go lekola melao ya gona bjale yeo e ka amegago. Gape le gare
le hlama melao e meswa go thua Kgoro go fetogela go mokgatlo o moswa.
TAOLO YA PHETOGO
Modiragati-mogolo wa letema leo le nago le maikarabelo a taolo ya phetogo ke Lydia
Bici.
Letema le le swaragane le go lekola maikutlo a baomedi le go hlama leano la go ba
thua go thulana le mathata ao ba ka bago le ona.
TAOLO YA BENG-SETSEKA
Modiragati-mogolo wa letema leo le nago le maikarabelo a beng-setseka ke Vuyo
Memani.
Letema le le dira dikgokagano le dikgoro ta badirelwa le beng-setseka ba bangwe ba ka
ntle gore ba dule ba fiwa lesedi ka seo se diregago le ka fao ba tla holegago ka gona. Le
ete le ile la swara dipolediano le Balaodi-Pharephare 'mme le gare le dira ditshwaelo
go tlhamo gammogo le go Business Case.
TAOLO YA MEKGATLO YA BAOMI
Modiragati-mogolo wa letema leo le nago le maikarabelo a kgokagano le ditheriano le
mekgatlo ya baomi ke Langa Dhlomo.
Letema le le thomiite dipolediano le mekgatlo ya baomi gomme le tla twela pele go
dira seo go ya ka diphetho teo di terwego go PSCBC. Mekgatlo ya baomi e kgopete
go ba le boemedi bjo bo tletego mo go Business Case. Se se tla dirwa kgauswinyana.
TAOLO YA TSHENYAGALELO
Modiragati-mogolo wa letema leo le nago le maikarabelo a taolo le tshekatsheko ya
tshenyagalelo ke Jeff Moji.
Sepedi/N. Sotho 21
Letema le le swaragane le go lekola lenaneo le kamoka ga lona go bona gore ke eng seo
se ka bago le kotsi goba sa sepela gampe, ka maikemieto a go fokota le go laola
tshenyagalelo. Letema le le gare le hlamela mokgatlo leano la taolo ya tshenyagalelo.
KGOKAGANO
Modiragati-mogolo wa letema leo le nago le maikarabelo a kgokagano ya ka gare le ya
ka ntle ke Lucky Mochalibane.
Letema le le swaragane le go hlama melaeta gammogo le tshedimoo go baomedi le
baswara-setseka gore ba dule ba sedimoegile ge kaonafato e le gare e gatela pele,
gomme ka tsela ye ba ba le sebaka sa go ba le seabe le go dira ditshwaelo ka lenaneo le.
Di-Regional Transformation Co-Ordinators di kgethilwe ditikologong ta go fapana go
thua ka phatlalato ya tshedimoo le go hweta ditshwaelo go twa go baomedi.
Molaodi-Mogolo wa Kgokagano o tla no dula a swaragane le diketelo, go kgonthiia
gore baomedi ba a amega mo lenaneong le.
Tshedimoo yeo e sa kgaotego e tla gatiwa kgwedi ye 'ngwe le ye 'ngwe ka go
WORXNEWS. Yona e tla ba ka Seisimane feela, le ge e le gore diphetolelo te dingwe di
tla hwetagala go website ya Kgoro ka maleme a semmuo kamoka go tloga ka di 20 ta
May 2002.
HUMAN RESOURCES
Modiragati-mogolo wa letema leo le nago le maikarabelo a peakanyo le taolo ya
Human Resources, bakeng sa SPMA le Kgoro ya Meomo ya Sethaba ya ka moso ke
Langa Dhlomo.
Letema le le swaragane le dilo kamoka ta semolao le ta go thwalwa mabapi le
baomedi ba Kgoro. Ga bjale le itokieta go hlama lenaneo la go sepela ga baomedi,
dilo ta leago gammogo le dikholego ta bona. Le hlalosa meomo ya baomedi, la
hlabolla mananeo a go thwalwa ga batho bakeng sa mokgatlo o moswa.
Kgoro ya Meomo ya Sethaba
PAGE 11
Lesolo la matlafato ya ikonomi go Bathobaso le a lemogwa
Kgoro ya Meomo ya Sethaba, ka lenaneo la yona la Repairs and Maintenance
Programme (RAMP) e thopile sefoka sa Professional Management Review (PMR) ka
baka la lesolo la yona la matlafato ya ikonomi go Bathobaso.
RAMP ke lesolo leo le thomiitwego ke Kgoro go leka gore diteronko di ome bokaone.
Projeke ye e hlomilwe ka 1999 gomme dikontraka ta go bita go feta R1,4 billion di
ete di abetwe di-SME.
Sepedi/N. Sotho 22
Kgoro ya ta Diteronko e holegile go feta ka lenaneo le gomme go fihla ga bjale
diteronko te 179 di ete di filwe edi. Katlego ya lenaneo le e dirile gore le fetietwe
go dikgoro te dingwe gape ta mmuo te seswai.
Go tloga mola e hlongwago, RAMP e bile le seabe se bohlokwa go matlafato ya
ikonomi go Bathobaso yeo e diragatwago ke mmuo. Go fihla ga bjale, 71% ya theko ya
dikontraka e abetwe di-Affirmative Business Enterprise (di-ABE).
PMR e tloga e reta le gona go leboga mmuo, dikhamphani gammogo le di-NGO ka
masolo a yona a matlafato ya ikonomi go Bathobaso le tsooloo ya leago.
-by Kgomotso Tlhomelang
Caption
Molaodi-Mogolo Tami Sokutu a abelwa sefoka sa PMR ke CEO ya PMR Magazine,
Barbara Wood.
GO TSENYWA TIRIONG GA WINDOWS 2000
Projeke ya go tsenya tiriong Windows 2000 e thomiite, ka morago ga gore go
humanwe laesense ya network, back-up, gammogo le software ya di-virus. Sephetho sa
go tlisa Windows 2000 se terwe ka mabaka a latelago:
??Banyan Vines bjalo ka lenaneo la go oma di-computer la network, bjale le
tofete.
??Thekgo yeo o e hwetago ka Banyan ga e sa le ye botse.
??Di-Server di fetile tekanyeto ya sekgoba sa disk, gomme se se hlola gore
lenaneo la go oma computer le robege kgafeta-kgafeta.
??Di-directory ta mohlakanelwa mo gi di-sever di na le di-virus.
??Hardware ya server e tofete gomme e robega e robegile.
??Beyond Mali ga e ome gabotse ebile ga se ya selehono.
Di-server ta Windows 2000 di tla ba le sekgoba se se oketegilego sa disk go feta diserver
ta gona bjale ta Banyan. Di tla ba le software ye mpsha ya go lwantha di-virus
le go mananeo ao a omiwago go romela melaeta mo go di-server te.
Projeke ya go tsenywa tiriong ga Windows 2000 e thomiite ka di 15 ta April 2002
gomme go lebeletwe gore e tla fela ka October 2002. Maikemieto a magolo a
projeke ye ke gore moomedi yo mongwe le yo mongwe a kgokaganywe ka network ya
Windows 2000 khomputheng ya gagwe.
Tshedimoo yeo e lotilwego go network ya Banyan e ka se fetietwe go server ya
Windows 2000. Melaeta yeo e lego lepokisaneng la poso la Beyond Mail e tla
utietwa lepokisaneng la PC ya gago. Software ye mpsha ya poso yeo e tla
omiwago go network ya Windows 2000 e bitwa MS Outlook. Bukana ya baomisi e
tla phatlalatwa ofising ge software ye e ete e loketwe. Aterese ya gago ya e-mail e
tla fetogela go sebopego se seswa seo motheo wa sona e lego yela ya pele.
Sepedi/N. Sotho 23
Diphetogo ga nti o hwete di hlola kgakanego le lethogo. Ge o ka kwa o kare o nyaka
dintlha te dingwe gape, hle ikgokaganye le lekala la IT.
GO KGETHILWE AGENTE E MPSHA YA MAETO
Kgoro e kgethile agente e mpsha ya maeto go tea sebaka sa Rennies Travel, yeo
kontraka ya yona e fedilego ka March 2002.
Magic Travel
E filwe kontraka ke Kgoro lebaka la mengwaga e mebedi, go swaragana le dipeakanyo
kamoka ta go eta, go akaretwa madulo le dipeakanyo ta go fofa. Magic Travel e
lefelong la go fapana le Rennies Travel yeo e bego e le moagong wa rena, 'mme e ka
hwetwa atereseng ye: No. 467 Church St, Arcadia.
Go dira di-booking ikgokaganye le:
Aysha Jogee
Tel: (012) 341 4207 goba
Fax: (012) 341 3444
Caption
Go la nngele: Seth Mthombeni, Aysha Jogee le Rika Sprang.
PAGE 12
DITSHWAELO TA GAGO KGATIONG YA RENA YA MATHOMO YA Q&A
Re leboga baomedi kamoka bao ba nthitego sa mafahleng a bona gape ba botia
dipotio mabapi le Lenaneo la Kaonafato, ka go omia Mapokisana a Ditshwaelo a
Baomedi le Diposkarata teo di hwetagalago Ofising ye 'ngwe le ye 'ngwe ya Tikologo
gammogo le go Ofisi-Kgolo. Go tea karolo ga lena go tla thua bolaodi bja Kgoro go
kweia matshwenyego a lena le dipotio. Hle se kgaoteng kgokagano ye.
Kgokagano ye ke lenaneo leo le diretwego go netefata gore re phetha ditshephio ta
rena ta kgokagano ta go bona gore kgokagano e twela pele ka mahlakoreng ohle. Ka
ntle le ditshwaelo ta lena, kgokagano e tla elela ka thoko e tee feela.
Mo kgationg ye, Molaodi-Pharephare, Tami Sokutu, ka thuo ya Transformation Task
Team, o go fa dikarabo mabapi le ditemana di se kae teo le bonego di le bohlokwa. Ka
madimabe re ka se kgone go fa dikarabo go dipotio kamoka teo di nthitwego, efela
twelang pele go lebelela dikgatio ta ka moso moo re tlago twela pele go oga-oga
ditaba teo di lego bohlokwa go lena.
1. Se ke seo le se boletego...
Go na le tshwenyego ka kakareto magareng a baomedi ba Kgoro gore go na le
ditshephio te nti teo di dirilwego matating a go feta, mola dikaonafato e sa
ba te nti. Bjale re tseba bjang gore le gona mo go sa no swana?
Sepedi/N. Sotho 24
Phetolo ya rena... Komiti ya Bolaodi bjo bo golo (Top Management Committee)
(TMC), Transformation Task Team (TTT), Balaodi ba Tikologo, le di-Regional
Transformation Co-Ordinators (di-RTC) ba tla twela pele go abelana tshedimoo
le baomedi mabapi le twelopele yeo e dirwago.
2. Se ke seo le se boletego...
Ba bangwe ba baomedi ba bona gore kaonafato e bita thelete ye nti ebile ga e
nyakege.
Phetolo ya rena... Business Case ya SPMA e tla abelanwa le baomedi kamoka.
Mo nakong yeo e sa fediego pelo le tla kweia theko le dikholego ta SPMA.
Kgoro ye e ka se latele tsela ye 'ngwe ka ntle ga ya kaonafato, gore e atlege bjalo
ka Kgoro.
3. Se ke seo le se boletego...
Ba bangwe ba baomedi ba lla ka go lapiwa ke phetogo, ba re Kgoro e sale e nte
e kaonafatwa go tloga ka 1996, gomme ga go na dipoelo.
Phetolo ya rena... SPMA e ithutile dithuto ta maloba kamoka ta mananeo a
kaonafato, gomme e laolwa ka tsela yeo e nepagetego go kgonthiia gore e
atlega ka thekgo ya baomedi kamoka.
4. Se ke seo le se boletego...
Baomedi ba ba nti ga ba tshephe balaodi ba bona. Ka lebaka leo, Kgoro ga ya
swanela go omia Balaodi ba Tikologo feela bjalo ka mothopo wa tshedimoo
mabapi le lenaneo la kaonafato.
Phetolo ya rena... Kgoro e hlomile ditheo ta thomiano go netefata gore
tshedimoo e ela ka mahlakoreng ohle. Molaodi-Mogolo wa Kgokagano, a thuwa
ke di-RTC, o tla laola tshedimoo go ya go moomedi yo mongwe le yo mongwe.
5. Se ke seo le se boletego...
Go na le nyakego ya go hlongwa ga Sehlopha sa Taolo ya Diphetogo ka gobane
dilo teo batho ba sa kgotsofalego ka tona di thoma go iponagata 'mme ga bjale
ga di laolwe gabotse.
Phetolo ya rena... Sehlopha sa Taolo ya Diphetogo se hlomilwe ka fase ga taolo
ya Lydia Bici. Moomo wa sona o tla phatlalatwa go baomedi kamoka.
6. Se ke seo le se boletego...
Lenaneo la kaonafato le bapiwa le go fokotwa ga baomedi, kudukudu ka
gobane mmuo o ete o bolete gore tirelo ya sethaba e na le batho ba ba nti go
feta tekano.
Phetolo ya rena... Se ga se nnete. Kaonafato ya Kgoro ga se fela meomo. Ke
tsela yeo Kgoro e omago go kgonagata ditirelo ta ka gare le ta ka ntle.
Gore naa meomo le tlhaloso ya yona di tla amega bjang, ga se gwa hlwa go
teelwa sephetho, le go dilo ta go swana le go utiwa ga baomedi, ka ge go sa
tweletwa seka sa kgwebo. Go tla re ge go terwe diphetho, baomedi kamoka ba
tsebiwa.
Sepedi/N. Sotho 25
7. Se ke seo le se boletego...
Go swanete go ba le diketelo te dingwe go ahla-ahla ponelopele gammogo le
maikemieto a Lenaneo la Kaonafato.
Phetolo ya rena... Se se ete se direga ka ditsela ta go fapana ta kgokagano go
akaretwa WorxNews, dipampiri le ditlhagio.
8. Se ke seo le se boletego...
Dikagare ta kgokagano ya rena di swanete go ba ka maleme a mangwe gape a
semmuo.
Phetolo ya rena... Se se tla dirwa. Kgokagano kamoka ya ka moso e tla ba ka
maleme kamoka a semmuo.
9. Se ke seo le se boletego...
Ekaba go tla ba le lenaneo la tlhahlo go baomedi bao ba yago go Lenaneo la
Kaonafato? Gape go tla ba le tlhaelelo magareng a mahlale ao baomedi ba nago
le ona gona bjale, le mahlale ao a nyakegago go Lenaneo la Kaonafato.
MILLENIUM HEALTH CLUB E YA RAGOGA
- mongwadi ke Kgomotso Tlhomelang
Batho kamoka bao ba kwanago le ta maphelo ba swanete go bona gore ba leba go
Health and Diet Management Club (HDMC) yeo e sa twago go hlongwa. HDMC, yeo
gape e tsebjwago ka la Millenium Health Club, e holofela gore e tla thua baomedi go
fokota boima bja mmele le go kaonafata maphelo a bona.
Go ya ka mmeakanyi, Moh. Elma Scheepers, maloko a klapa a tla tea karolo go
ditiragalo ta go eta go itidolla le boitapoloo ka nako ya matena. Gape go tla ba le
dipolelo ta nako ya matena moo ditho di tla rotloetwago go fedia makhura ale a go
se nyakege le go abelana dintlha ka ditsela teo ka tona motho a ka fokotago boima
bja mmele gomme a phela bophelo bja go itekanela. Go ela dipoelo, ditho di tla fiwa
dikala gore ba ikale.
Klapa e ete e kopane ga tee ka January 2002, empa ka baka la leema-ema la te
dingwe ta ditho (go itokieta mafelelo a ngwaga wa dithelete) go bile bothata gore
ba kopane gape. Le ge go le bjalo klapa go lebeletwe gore e tla gatela pele ka meomo
ya yona kgauswinyana.
PAGE 13 (Continued from page 12)
Phetolo ya rena... Letema la Human Resource le tla hlama leano la tlhahlo.
Lona le tla re go amogelwa, la abelanwa le baomedi kamoka.
Sepedi/N. Sotho 26
10. Se ke seo le se boletego...
Kgoro e ntha melaeta yeo e ganetanago - ka mo e bolela gore baomedi ke ba
bohlokwa ka go fetiia go yona, efela ga e ba fe di-bursary gore ba dire dithuto
teo di tla ba holago ka bobona goba ta hola Kgoro.
Phetolo ya rena... Se ga se nnete gobane Kgoro e na le di-bursary teo di
buletwego baomedi kamoka. Ge e le gore o nyaka dintlha ka botlalo hle
ikgokaganye le Ofisi ya Human Resource goba Ofisi-Kgolo.
11. Se ke seo le se boletego...
Go tla omiwa dilo dife go kgetha baomedi bao ba tla utietwago go Lenaneo
la Kaonafato? Ekaba dilo te bohlokwa go swana le morafe, bong, bokgoni le
mahlale di tla elwa tlhoko?
Phetolo ya rena... Kgoro e tla swanela ke go latela melao ya go swana le Molao
wa Tekatekano, Molao wa Tlhabollo ya Mahlale, bjalo-bjalo.
Tshephio ya rena ya kgokagano...
"Baetapele, bolaodi le Transformation Task Team ba ikgafete go thua
moomedi yo mongwe le yo mongwe mo Kgorong go kweia ponelopele,
maikemieto le dinyakwa ta kgwebo ta Kgoro. Re ikgafete go netefata gore
baomedi kamoka ba ba le seabe se bohlokwa go diragateng ditlhohlo ta Kgoro.
Ke ka lona lebaka le re tla dirago gore moomedi yo mongwe le yo mongwe a
dule a sedimowa gape a na le karolo go maano le twelopele ya Kgoro. Re tla
hlalosa gape gore te kamoka di ra go reng go baomedi, badirelwa gotee le
sethaba ka bophara." - Tami Sokutu, Molaodi-Pharephare, Kgoro ya
Meomo ya Sethaba
PAGE 13
Conference ya SMS e Thulana le Ditlhohlo ta Kaonafato
- mongwadi ke Lucky Mochalibane
Ka di 14 le di 15 ta March 2002, balaodi ba lesometee ba ba golo ba Kgoro ya Meomo
ya Sethaba, go akaretwa Molaodi-Mogolo wa Human Resources, Langa Dhlomo, ba ile
ba tsenela Conference ya matati a mabedi ya ngwaga le ngwaga ya Senior Management
Services ka International Convention Centre, go la Thekwini.
Conference ye e be e rulagantwe ke Kgoro ya Meomo ya Sethaba le Taolo, bjalo ka
maiteko a mmuo ao a twelago pele a go kaonafata tirelo ya sethaba le go hlabolla
Human Resources ya yona, go akaretwa le balaodi ba ba golo.
Senior Management Services (SMS) yeo e hlomilwego ka di 1 ta January 2001, e
ikemiedite go kgobokanya le go hlabolla balaodi ba ba golo bao ba nago le bokgoni le
boikgafo ka tirelo ya sethaba. SMS e ete e lemogile gore boetapele bjo bo botse le
bokgoni "ke didiriwa te bohlokwa go tloa tirelo ya sethaba seemong sa maikemieto
go ya go sa tiragato".
Sepedi/N. Sotho 27
Ye 'ngwe ya maikemieto a bohlokwa a lesolo la SMS ke go tlia moya wa tirelo ya
sethaba ya maemo a godimo le go tweta pele ponelopele ya lefelo leo le hlabologago.
Kaonafato yeo e twelago pele gona bjale mo go Kgoro ya Meomo ya Sethaba e
swanete go lebelelwa e bapiwa le maikemieto ao a nabilego a, go kaonafato ya tirelo
ya sethaba ka kakareto, kudukudu mo mafelong a hlabollo ya boetapele, tiragato ya
maikemieto gammogo le tirelo ya sethaba moo batho ba sa llelego thelete ya bona.
Diboledi mo go conference ye di be di fapane, go akaretwa Tona ya Tirelo ya Sethaba
le Taolo, Moh. Geraldine Fraser-Moleketi, Molaodi-Pharephare wa South African
Management Development Institute, Professor Job Mokgoro gammogo le diboledi ta go
twa mo gae le ta dinageng te dingwe.
Polelong ya gagwe yeo mohlomongwe e ka sepelelanago le seo se diregago mo go Kgoro
ya Meomo ya Sethaba, Molaodi-Mogolo Pharephare wa South African Airways, Andre
Viljoen, o ile a abelana le baromelwa ba 250 tiragalo yeo go yona dipoelo ta Airways di
ilego ta fetolwa, go tloga go kgwebo yeo e bego e se na poelo, go ya go kgwebo yeo mo
ngwageng wa go latela wa dithelete e tla bago le tekatekano ya dipoelo le ditahlegelo.
Arvind Kumar, yo a bego a emete lefelo la ma-India la Andhra Pradesh, o bolete ka tiro
ya mmuo wa gagwe ya go hlagia tsela ya electronic (ke gore, e-government) bjalo ka
tsela ya go kaonafata tirelo ya sethaba. Dingwadio ta matswalo le ta mahu, methelo,
di-title deed, le ditaolo ta mellwaneng ke te dingwe ta mehlala ya dilo te nti teo
bjale ba di dirago ka tsela ya electronic. Joan McCalla yo a bego a emete probinse ya
Canada ya Ontario o ile a re le yena ke mantu a gagwe ao.
"Mmuo wa Afrika-Borwa o beeledite R6 billion go technology ya tshedimoo ka
tshepho ya gore se se tla tsweleta kaonafato, le ge e le gore bolaodi bja godimo bo tere
nako e le ruri go ithua ka dikholego ta technology", gwa rialo Tona Fraser-Moleketi.
Mafelelong a conference, baromelwa ba ile ba sepetwa ka leetwana la pese go yo bona
makheiene a Lebowa la Thekwini, go akaretwa Phoenix le Inanda, go etela mafelo a
bohwa. Go a mangwe a mafelo ao a etetwego e bile lefelo la go gatia leo go lona
Mahatma Gandhi a ilego a hlagia The Indian Opinion la mathomo, matopa a sekolo seo
a se agilego, gotee le Ohlange High School, moo mo-Presidente wa maloba Mandela a
ilego a dira kgetho ya gagwe dikgethong ta 1994.
Lebitla la Dr John Langalibalele Dube, yo mongwe wa batlhomi ba African National
Congress, le gona mo Ohlange High School.
BALAODI BA EAST COAST BA A HLAKANA
Molaodi wa Tikologo wa Ofisi ya Kgoro ya East Coast, Wellington Ngcobo o ile a
rulaganya tiragalo ya go aga sehlopha ya matati a mabedi ka di 17 - 18 March 2002 mo
Margate Hotel mo Lebopong la Borwa la Thekwini. Maikemieto a magolo a tiragalo ye
ya go aga sehlopha e be e le go fa dihlogo ta go feta 40 ta dihlopha sebaka sa go kopana
Sepedi/N. Sotho 28
gomme ba bolediane ka ge ba oma kgole le kgole, 'mme ba sa ke ba hweta nako ya go
kopana.
Ka nako ye ya go agwa ga sehlopha, go dirilwe ditlhagio di se kae, gomme tona ta
latelwa ke ge sehlopha se oma mo ditemaneng di se kae ta go kgahlia. Godimo ga
moo, balaodi ba Ditikologo ba ile ba fiwa sebaka sa go dira ditlhagio ka dilo teo ba
kgonnego go di fihlelela gotee le ditlhohlo te ba bilego le tona mo ngwageng wa go feta
wa dithelete. Gape ba ile ba kgopelwa go dira diponelopele ta ngwaga wo o tlago wa
dithelete.
PAGE 14
HUMAN RESOURCES
Lenaneo la kaonafato ya HR le a kgatlampana
Molaodi-Mogolo wa Human Resources o swere workshop ya toga-maano ka di 26-28
February 2002 mo Klein Kariba, Warmbaths lebowa la Pretoria. Balaodi kamoka ba HR
go twa Ofisi-Kgolo le ditikologo ba ile ba tsenela workshop.
Maikemieto a magolo a workshop ye ya toga-maano e be e le:
??Go lebelela leswa mabaka ao HR ya Kgoro e omago go ona le go dira gore
mabaka a a sepelelane le maikemieto le ponelopele ya Kgoro.
??Go lebelela leswa dinyakwa ta gona bjale le ta ka moso ta Kgoro yeo e
kaonafaditwego, gammogo le State Property Management Agency (SPMA) gore
mehola ye bohlokwa ya HR e kgone go hlaloswa leswa.
??Go hlama leano la tiragato bakeng sa go diragatwa ga leano leo le nyakwago.
Dipoelo ta tebelelo-leswa ye di laedite gore Ofisi ya Molaodi-Mogolo wa HR e
swanete go arolwa dikarolo te nne e lego: Taolo ya HR, Tlhabollo ya HR, Toga-Maano
le Kgobokanyo ya HR gammogo le HR - Lekala la Baomedi. Sehlongwa seo se
swanago le Ofisi-Kgolo se ile sa hwetwa mo tikologong ye 'ngwe le ye 'ngwe, ke ka fao
go ilego gwa hlolwa meomo ye upago ya bolaodi bja HR.
Mabaka ao ka ona sehlongwa se swanetego go fiwa baomedi a ile a rerianwa gomme
gwa kwanwa ka ona mo go workshop. Gape ona a ile a lokiwa le go feta ke HR
Restructuring Committee. Ka morago ga go hweleta sehlongwa batho, go editwe ka
tlhoko bokgoni bjo bo nyakegago mo meomong ya go fapana, go ile gwa ba le meomo
ye mengwe gape ye 32, bonti e le ditikologong. Go bile le baomedi ba 24 bao ba
tsentwego go lenaneo la excess.
Ga bjale go na le baomedi ba 11 bao ba amegago, bao ba ilego ba thwalwa mo Kgorong.
Ba senyane ba thwetwe go HR mola go sa na le ba se kae bao ba swanetego go
Sepedi/N. Sotho 29
hweletwa dikgoba. Se se ra gore re sa na le dikgoba te nti go feta baomedi bao ba
amegago.
Re thaba kudu go bega gore lenaneo la Taolo ya Human Resource la kaonafato le twela
pele gabotse, go ya ka kwano ya tiragato. Re abelane tshedimoo ye le Mekgatlo ya
Baomi 'mme yona e thekga tshepeto ya lenaneo go fihla ga bjale. Gape re ithaupile go
dula re sedimoa baomedi ba rena ka mananeo ao a diragatwago le go thulana le dilo
teo ba bangwe ba bona ba ka hwetago di ba tshwenya
- mongwadi ke Lungile Fakazi
Lenaneo la Kelo ya Seabe sa Baomedi
Kgwedi ya March ke nako ya ngwaga moo baomedi kamoka mo Kgorong ba
swanetego go elwa go kala moomo wa bona wa kakareto. Dikelo te di etwa pele ke
dikelo ta kotara ye 'ngwe le ye 'ngwe ta kgatelopele, teo di tla bago di file moomedi
tsebio mabapi le moomo wa gagwe le gore ke kae mo go ka nyakegago kaonafato.
Go ya ka Lenaneo la Kelo ya Seabe sa Baomedi, ge moomedi a sa fihlelele dipoelo teo
go kwanwego ka tona mo leanong la moomo, go swanete go tsenelwe kwano ya
kaonafato ya moomo wa moomedi yoo. Kwano yeo e swanete go ba le nako gomme e
hlalose ka botlalo bothata bjo bo lego gona bja moomo, magato ao a swanetego go
tewa ke moomedi le molekodi wa gagwe, gotee le phetogo yeo e holofetwego.
Ge moomedi a omile go feta ka mo go bego go lebeletwe, go na le meputso ya go
swana le Merit Awards. Balekodi ba swanete go oma ka tlhoko, ka maikarabelo le gona
ka toka ge ba seka-seka moomo wa baomedi, kudukudu mo baomedi ba swanelwago
ke meputso. Molekodi o mongwe le o mongwe o tla swanelwa ke go laeta dipoelo teo
moomedi a di fihleletego, go ya ka mo go hlaloswago go leano la kgwebo (Balaodi ba
ba Golo) goba leano la moomo (seemo sa 1 -12).
Kelo gape e ka omiwa go kgonthiia bokgoni, go oketa nako ya teko, go hlahla
moomedi, go hweta dibaka ta go tweta pele moomo, gomme mo mabakeng a
mangwe, go fediwa ga moomo wa moomedi ge moomo wa gagwe o sa jee di
theogela. Ka moso, dikelo ta moomo wa baomedi di tla omiwa gape ge ba hlatlowa
le ge go seka-sekwa kokeleto ya mogolo (ke gore, dikokeleto te di tlwaelegilego ta
mogolo).
Balaodi le balekodi ba rotloetwa go itlwaeta mananeo le dinyakwa ta ona. Dipotio di
ka lebiwa go Mafelo a gageno a HR mo ditikologong le go Molaodi mo Kgorong ya HR
mo go Ofisi-Kgolo. Batho bao motho a ka ikgokaganyago le bona ke Marobe goba
Willem go (012) 337 2674. Go tla ba le tlhahlo ye 'ngwe le kgokagano mabapi le
mananeo a, bakeng sa balekodi le baomedi.
- mongwadi ke Kedirang Oagile
Sepedi/N. Sotho 30
Caption:
Letlakala le la HR le tla dula le le gona mo go WorxNews. Molaodi-Mogolo wa HR o tla
aba dikanegelo kgwedi ka kgwedi. O tla tea maikarabelo go netefata gore dikagare di
dira gore baomedi ba dule ba sedimoitwe ka ditiragalo ta HR.
PAGE 15
TLHORIO YA BONG GA E DUMELELWE GO KGORO
Tlhorio ya bong ke bosenyi
Motwa-sehlabelo wa tlhorio ya bong o na le tokelo ya go dira ditatofato ta bosenyi
kgahlanong le motho yo a mo hloriago 'mme ka tsela yeo, Kgoro ga e fokote tokelo ye.
Ke maikarabelo a gago go fedia tlhorio ya bong mo Kgorong.
Go ya ka molao wa Kgoro, tlhorio ya bong e hlaloswa bjalo ka tiro yeo e sa nyakegego,
ya go kgoma goba ya polelo ya mohuta wa bong yeo e hlolago go se iketle, yeo gape e ka
bago le khueto go seriti sa mohlokofatwa goba go moomo wa gagwe.
Molao wa Kgoro go ta Tlhorio ya Bong ke gore ga go moomedi yo a dumelelwago go
itshwara ka tsela yeo e nago le dika ta tlhorio ya bong.
Moomedi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go oma lefelong leo go se nago
kgethollo goba maitshwaro a mangwe ao a sa amogelegego, go akaretwa le tlhorio ya
bong. Motho ofe goba ofe yo a dirago ditiro ta go swana le te o tla kgalengwa, a
eletwa goba a rakwa moomong.
Dito ta go fapana tsa baomedi di dira gore go be bothata go kweia dilo teo di
fapanego teo di ka bonwago bjalo ka maitshwaro a go loka goba a go se loke. Le ge go
le bjalo, go ya ka Molao wa Naga wa Bong, ge motho yo a lego maemong a godimo a
omia maatla a gagwe gampe ka go hueta seemo sa moomo sa motho yo mongwe, se
ke tlhorio ya bong. Mohlala, ge a ka gana go dira tsheka-tsheko ya moomedi aretseng
ge a ka direlwa sengwe. Go feta fao, ge maitshwaro ao a sa nyakegego goba a selikiago
a bong go eta metlae ya bong, polelo ya thogako, ditshwaelo ta nyenyefato le go
kgongwa go go sa nyakegego a ka direga, se le sona ke tlhorio ya bong.
Maitshwaro a mohuta wo a ka hlaga magareng a baomedi ba bong bjo tee goba ba bong
bja go fapana. Go bohlokwa go lemoga gore ana ke molaodi wa gago, molekodi goba
mooma-ka-wena yo a go hloriago, ge maitshwaro a gagwe a ka swana le ao a
hlaloswago ke Kgoro bjalo ka tlhorio ya bong, gona ga a amogelege.
Bjalo ka moomedi, o swanete go gopola gore ge motho a go hloria, a se phoso ya
gago. Tsela ye tee fela ya go fedia se ke go se bega.
Sepedi/N. Sotho 31
Caption:
Seswantho ka: Mishka Amod
Alidia Seabi o omela Organisational Transformation Unit ya Kgoro. Yena a ka hwetwa
go:
Tel (012) 337 2893
E-Mail aseabi@pwdmail.pwv.gov.za
BASE YA ANTARCTICA E PENTWA LESWA
Ka ge base yeo e mpshafaditwego ya Afrika-Borwa mo Antarctica e twela pele go ba le
kgogedi go batho ba dithabathaba, go dirilwe kgopelo palamenteng gore mebala ya
yona e fetowe gore e sepelelane le ya folaga ya Afrika-Borwa ya demokrasi.
Leratadima le bogale la Antarctica le dirile gore go se kgonagale go omia pente go
diphanele ta fibreglass gona fao. Mebala ya kgale e be e ile ya fieletwa diphaneleng
gore e kgone go kgotlelela leratadima la fao le bogale e le ruri.
Dipente te tharo ta go fapana ta mohuta wa lewatleng di ile ta lekwa go base gomme
ta lekolwa lebaka la ngwaga go bona gore di momela gabotse bjang. Ge pente e be e sa
lekwa pele, go be go tla bita thelete e nti ge go be go ka bonwa gore pente e ka se
kgotlelele leratadima leo, ka gobane pente yeo e be e tla swanela ke go tlowa go pentwe
leswa. Go rile ge go ete go bonwe gore pente ye kaonekaone lefelong leo ke efe, gwa
napa gwa thomiwa lesolo la go reka pente. Ka ge base e ka fihlelelwa dikgweding ta
selemo feela, go tloga go December go ya go February ngwaga ka ngwaga, kgopelo ya
go reka pente ga se ya kgona go dirwa ka bjako. Se se ile sa tea lebaka la dikga tse pedi
ta ngwaga go diragatwa.
Mo dikgeng ta 2001/2002 mo Antarctica, ka maikemieto a go fetoa mebala ya theo ya
base, se se ile sa dirwa ka tlhoko go ya ka fao leratadima le bego le dumela ka gona.
Bomapentane ba ba raro bao ba ilego ba fiwa moomo wo ba be ba oma mo go ditemperature
ta ka fase ga ta lehlwa. Base ye e dirilwe ka tsela yeo e lego gore e
emiitwe godimo ga dithito go dumelela moya gore o kgone go foka ka fase, ka tsela ye
go thibelwa go kgobokana ga lehlwa, bjalo ka ge go diregile go base ya SANAE 111.
Base ye e na le bogodimo bja dimitha te hlano, ka gona go ile gwa omiwa dikhafola go
fihlelela diphanele. Ka gobane base e na le diphanele ta nthokolo, dikhafola di be di sa
dirwa bogodimo bjo bo lekanego gore di fihlelele godimo diphaneleng, ka fao dilliri di ile
ta bewa ka tlhoko godimo ga dikhafola, ge go pentwa. Moomo wo o ile wa phethwa ka
tsela yeo e kgotsofatago, le ge e le gore dikhafola di be di ageletwe maswikeng ao a
nago le lehlwa ka fase ga base yeo e nago le perimeter ya dimitha te 300.
Pento ya base e thomiitwe mesong go fihla boego, mo go tonya go bego go dira gore
go twela pele go se kgonege. Di-temperature ta mesong di be di balelwa go -3C le -
15C mantiboya, go sa balwe le moya wa go tonya thwee wa phefo yeo e bego e foka.
- mongwadi ke Gary Hardenberg
Sepedi/N. Sotho 32
KGORO YA MEOMO YA SETHABA
GO INYOLA GO GOLOFATA TIRELO YA SETHABA
Thua Kgoro go lwantha bonokwane, go inyolwa le maitshwaro ao a sa lokago
Leteta nomoro ye ya maitshwaro 0800 20 11 04
go bega ditiragalo dife goba dife ta bonokwane, go inyola goba maitshwaro ao a sa
lokago, 'mme o ka no se re fe leina la gago ka ge se se tla dirwa ka sephiri.
DINOMORO TE BOHLOKWA TA TEKANYETO
O ka omia dinomoro te di latelago go dikleimi ta gago ta S&T:
??Petrol/difilimi 2824
??Di-tollgate 1766
??Parking/dithipi 1662
??Allowance ya 'tati ka 'tati 1501
??Dijo/Madulo 1501
??Transport yeo e lego ya gago 1520
??Difoune 1535
??Ditshenyagalelo te dingwe 1662
??Di-cellphone 2896
??Ditefelo ta Ngwadio 1658
Go hweta dintlha ka botlalo hle leteta
Moh. Sunnette Senekal go 012 337 2612
PAGE 16
Diski, papadi ye botse
Mang le mang o a e tseba, bangwe ba e rata ka 'pelo ta bona kamoka, mola bangwe ba
phelela yona. Ba e bita ka maina a go fapana, kgwele ya maoto, goba diski. Ana o e bita
eng, ye ke papadi ye botse ya kgwele ya maoto. Kgoro ya rena e dira seabe sa yona go
papadi ye ya mmamoratwa ya go makata. Ka 1997, go ile gwa hlongwa sehlopha sa
kgwele mo Kgorong, 'mme go tloga ka nako yeo sehlopha se ile sa twela pele go gola,
moo e lego gore lehono le, se a thabjwa. Go phatlagantha bao ba thulanago le bona
bjale ke setlwaedi go baimane ba rena ba mebala ye serolane le e meso. E be eka re ka
eleta ba Kgoro ya Merero ya Meetse le Dithokgwa go ya go hweta kalafo ya ka morago
ga go hlokofatwa, ka morago ga gore baimane ba rena ba ba epele 12 - 1. Armscor le
yona e ile ya hlokofatwa diatleng ta baimane ba rena ge ba bethwa 8 - 1. Se se hlalosa
lebaka leo baimane ba rena ba lego godimo llokong ya Batho-Pele Soccer League. Le ge
sehlopha se se na le dibapadi te nti te botse, bao ba nago le kgahlego ba eletwa go
ikgokaganya le PRO ya sehlopha, Moloko Mabena.
Baomedi kamoka ba hlotleletwa go thekga sehlopha ge se bapala gomme se tweta
nyanyeng bokgoni le dimpho ta sona.
- mongwadi ke Musa Langa
Sepedi/N. Sotho 33
Tel: 012 310 5973
E-mail mabena@pwdmail.pwv.gov.za
Khwaere ya rena e twa pele
Ba na le melodi ya thaga. Ba go gapa maikutlo, wa felelwa ke mantu. Ge ba tsogile
gabotse, ba ka go edia meokgo. Se ke tsela ye kaonekaone ya go hlalosa khwaere ya
Kgoro. Khwaere e ete e bile gona meletlong ya go fapana ka gare le ka ntle ga Kgoro,
go akaretwa le Interdepartmental Choir Festival, National Heritage Day, International
Aids Day gammogo le meletlo e mengwe ya naga.
Khwaere e hlomilwe ka September 1997 gomme ya hlagiwa semmuo ka August 1999,
ka fase ga taolo ya Jacob Maswanganyi. E thomile fase ka maloko a upago feela mo
mengwageng ya go feta, 'mme ga bjale khwaere e ikgantha ka maloko ao a ikgafilego a
go feta masometharo.
Ye 'ngwe ya meletlo yeo e sa lebalegego ya khwaere e bile go opela ka tsela ya go
makata go Interdepartmental Choir Festival. Khwaere e omile gabotse gomme Kgoro
ya ikgantha ka yona.
Khwaere e itidolla gabedi ka beke, lebaka la metsotso ye 45, ka Labobedi le Labone.
Baomedi kamoka bao ba ka ratago go ba maloko a khwaere ba ka ikgokaganya le Jacob
Maswanganyi go 012 310 5127 goba Kedi Sekwele go 012 310 5914. Khwaere e tla tea
karolo go Interdepartment Choir Festival yeo e tla swarwago ka September 2002.
- mongwadi ke Musa Langa
MOOMEDI YO A ITEKANETEGO KE MOOMEDI YO A
OMAGO GABOTSE
Naa ka setlwaedi, o moomedi yo a omago e le ruri yo ka mehla a nyakago go oma go
fetanyana, goba o dula o lapile, o lebala gabonolo le gona o se na lethabo? Ge e le gore
karabo ya gago ke ye ya bobedi, o ka no ba o na le dika ta go lapa go go golo. Go ya ka
ditsebi ta maphelo a monagano le a mmele, 'ngwe-tharong ya basadi bao ba omago le
'ngwe-hlanong ya banna bao ba omago ba a dumela gore ba dula ba lapile ka mehla.
Dinyakiio di laeta gore go lapa ke bolweti bjo bo oro. Go fedia go boipshino bja
bophelo, gwa fokota moomo wa motho, gwa hlola go se kwane mola gape go
kgoreleta diphiegelo. Dilo teo go tlwaetwego di hlola go lapa ke go hloka lethabo, go
tlalelwa, lethogo, go thaba dilo te dingwe gotee le go befelwa e le ruri.
Mekgatlo mo lekaleng la phoraebete le la sethaba e twela pele go ruta baomedi ba
yona ka ditsela teo ka tona ba ka hlokomelago boitekanelo bja bona bja monagano le
bja mmele. Balaodi bao ba sa nyakego go ela tlhoko dilo te ba ikhweta ba na le mathata
a go hlaba kolobe (go se tle moomong) le go se kwane le baomedi ba bangwe go go
hlolago diphapano mo mekgatlong. Balaodi le baomedi ba swanete go thekga baomedi
bao ba teago karolo go dilo te dingwe ta boitapoloo mo Kgorong. Mohlala, dihlopha
ta kgwele ya maoto, khwaere, klapa ya maphelo, bjalo-bjalo.
Sepedi/N. Sotho 34
Dika ta go lapa go go golo di ka no ba bothata kudu go di lemoga, gobane tona di
iponagata kudu go yo di mo swerego. Motho o no ikwa a lapile, efela dika ta bolweti
tona di se gona. Mohlala, ge moomedi a ka tla go molaodi goba molekodi a na le
pelaelo ya gore o ikwa a lapile goba a tlaletwe, molaodi a ka no hlokomologa se, ka ge
go thwe seo se hlohlona mongwai. Le ge go le bjalo, se se ka no dira gore moomedi a
se sa ba le tweleto yeo e kgotsofatago, gomme a ikhwete a se sa na mafolofolo.
Go na le ditsela ta go fapana ta go thulana le go lapa go go golo, gomme ge re kweia
go fetanyana ka bolweti bjo, re kgona go holega kudu go Human Resources ya mokgatlo
wa rena. Te ke te dingwe ta dikeleto teo ka tona baomedi ba ka phemago go lapa
go go golo:
??Tlogela caffeine, dinomaphodi, bjala le disekerete.
??Robala wa go kgotsofata
??Itidolle kgafeta-kgafeta
??Eja dijo teo di nago le phepo ya go tlala
??Fokota dijo ta go hloka phepo, o fokote swikiri le dinatefii
??Lemoga dilo teo di tliago go tlalelwa o thulane le tona
??Iketle, iketle, iketle!!!
??Bona gore ga o na dijo teo o di ilago naa
??Eya ngakeng ge go lapa go go golo go ka no twela pele.
Go WorxNews re dumela gore boitekanelo bja baomedi bo sepelelana le moomo wo ba
o dirago. Ke ka 'baka leo re hlagiago dikanegelo teo di bolelago ka kaonafato ya
maphelo a baomedi. Re holofela gore bophelo bja gago bo tla kaonafala gomme wa ba le
seabe go tweleto ya maemo a godimo.
Ge e le gore o nyaka go abela dikanegelo teo di amago boitekanelo, hle di romele ka email
go Salome Baloyi.
E-mail: sbaloi@pwdmail.pwv.gov.za

Molao wa Afrika-Borwa wa Dikolo wa 1996 o nyaka gore bana ka moka ba mengwaga ya magareng ga 7 le 15 ba tsene sekolo. Batswadi ka moka le bahlokomedi ba bana ba swanete go kgonthia gore barutwana ka moka ba mengwaga ye ba ngwadietwe go ya sekolong. 
Bjalo ka motswadi, kamano ya gago le sekolo
e thoma ka letati leo o teago sephethosa
go ngwadia ngwana wa gago mo 
sekolong seo se itego. Kamano 
ye e hlalowa ke ditolelo 
le maikarabelo mabapi 
le sekolo seo. 

 
A. KAMOGELO YA GO AMOGELWA GA NGWANA WA GAGO SEKOLONG
B. TEFELO YA SEKOLO
C. TAOLO
D. LELEME LA GO ITHUTA LE GO RUTA
O NA LE MAIKARABELO A A LATELAGO BJALO KA MOTSWADI

GE O NYAKA DITEBIOTLALELETO
HOME PAGE 
 

Na ngwana wa ka a ka ngwadietwa sekolo a na le mengwaga ye mekae? 
O ka ngwadia ngwana wa gago go Kreiti 1 ge a na le mengwaga ye upa goba ge a tlile go swara mengwaga ye upa ka ngwaga wa gagwe wa mathomo sekolong. 
Na ke ngwadia ngwana wa ka neng, le gona, kae? 
O swanete go ngwadia ngwana wa gago sekolong seo se lego kgauswi le ga gago goba moo o omago magareng ga Agostose le Nofemere ngwageng wa pele ga woo ngwana wa gago a yago go thoma sekolo ka wona. 
Na nka ngwadia ngwana wa ka sekolong sefe goba sefe le ge e se kgauswi le ga ka goba moo ke omago? 
Ee, o ka ngwadia ngwana wa gago sekolong sefe goba sefe sa bohle. Eupa, bonti bja dikolo bo bona bokaone e le go amogela bana bao batswadi ba bona ba dulago goba ba omago kgauswi le sekolo. 
Na ke swanelwa ke go tseba eng pele ke ngwadia ngwana wa ka?
Hlogo ya sekolo e swanete go go fa maikemieto a kamogelo a sekolo seo gomme a go hlaloete ona. Le gona o swanete go botia gore na ke leleme goba maleme afe ao a omiwago ge go rutwa moo sekolong seo, gomme o tee sephetho sa gore leleme leo le lokete ngwana wa gago. 
Sekolo sa bohle ga se sa swanela go dira teko efe goba efe ya gore ngwana a amogelwe sekolong. Teko e ka direlwa fela go lebelela gore na ke dithuto goba mananeo afe ao ngwana wa gago a kago go a latela.

Na ke mangwalo afe ao a nyakegago ge go dirwa kgopelo? 
 Setifikeiti sa matswalo; le 
 Karata ya tshontio; le 
 Lengwalo la bohlatse leo le twago sekolong seo ngana a bego atsena sekolo gona ge e se la mathomo ngwana a tsena sekolo.
(Lemoga gore setifikeiti sa kolobeto se ka se tewe go ba bohlatse bja letati la matswalo) 
Na ke mangwalotlaleleto afe ao a nyakegago ge ke se moagi wa Afrika-Borwa? 
 Tumelelo ya go ithuta, le 
 Tumelelo ya bodudi ya Nakwana goba ya Saruri go twa go Kgoro ya Ditaba ta Selegae; goba 
 Bohlatse bja gore o dirile kgopolo ya go dula Afrika-Borwa 
Na ke tseba ka eng gore ngwana wa ka o amogetwe sekolong?
Kgoro ya Thuto ya profense, ka thuo ya Hlogo ya sekolo, e swanete go go tsebia ka ga poelo ya kgopelo ya gago. 
Na nka dira eng ge ngwana wa ka a se a amogelwa sekolong?
O ka kgopela tlhaloo yeo e ngwadilwego go twa go kgoro ya profense, ka thomiano le Hlogo ya sekolo. Ge o se wa kgotsofala ka mabaka ao a filwego mabapi le sephetho seo o ka dira boipileto go MEC wa Thuto mo profenseng. 

Na ke swanelwa ke go ntha tefelo ya sekolo? 
Sekolo se ka go kgopela gore o nthe tefelo ya sekolo. Eupa ge o ka se kgone go fihlelela kelo yeo e nyakegago, o ka ngwalela lekgotla la taolo ya sekolo lengwalo, o kgopela go lokollwa mo tefelong ya sekolo. Lekgotla la taolo ya sekolo le tla go tsebia ka ga sephetho sa lona. Kopi ya melawana yeo e amago tefelo ya sekolo e a hwetagala sekolong. Sekolo le sona se swanete go go thua ge o nyaka thuo ka ga go kgopela go lokollwa tefellong ya sekolo. 
Na nka dira bjang boipileto kgahlanong le sephetho sa Lekgotlataolo la Sekolo? 
O ka dira boipileto go Hlogo ya Kgoro mo profenseng. O tla go hlaloeta mabaka ao a dirilego gore o se fiwe tokollo mo tefelong ya sekolo. 
Ge go ka lemogwa gore o ka kgona go lefela sekolo, gomme wa se dire bjalo, magato a semolao a ka tewa kgahlanong le wena, go kgonthia gore o lefela kelo yeo e aletego. 
(Hlokomela gore ga go ngwana yoo a kago go se amogelwe sekolong ka lebaka la go se kgone ga batswadi ba gagwe go ntha tefelo ya sekolo. Le gona sekolo ga se a swanela go gana ka dipoelo ta ngwana wa gago goba ba mo thibela go tea karolo ditirong dife goba dife ta sekolo ge o sa kgone go ntha tefelo ya sekolo.) 

Na lekgotla la taolo ya sekolo ke eng? 
Lekgotla la taolo ya sekolo ke sebopego seo se laolago sekolo. Le mo maemong a go tshephega malebana le sekolo. Le bopiwa ke Hlogo ya sekolo, baemedi bao ba kgethilwego ba barutii, badiriani bao ba sa rutiego, batswadi, le baithuti ge re bolela ka sekolo sa sekontari. 
Na ke kgethwa bjang go ba moemedi wa batswadi ba bangwe mo lekgotleng la taolo ya sekolo?
Hlogo ya sekolo e laolwa ke molao gore e fe batswadi ka moka ditsebio mabapi le go kgethelwa ga batswadi ka go lekgotlataolo. 
Na go direga eng ge ke se ka kgethelwa go lekgotlataolo la sekolo? 
Le ge o se wa kgethelwa go lekgotlataolo la sekolo, o sa na le TOKELO ya go tea karolo mo ditabeng ta sekolo ka go tsenela dikopano ta batswadi. Gape, o na le TOKELO ya gore barutii, goba hlogo ya sekolo, ba reriane le wena ka ga ditiro ta sekolo ta ngwana wa gago. Hlogo ya sekolo le barutii ba swanete go go tsebia ka pela ka ga maitshwaro, go ba gona dithutong le twelopele ka ga go ithuta ga ngwana wa gago. 
Na ke mang yoo a teago diphetho ka ga ditaba ta sekolo? 
Hlogo ya Kgoro, ka thomiano le Hlogo ya sekolo, o tea diphetho ka moka ka ga thuto ka sekolong. Lekgotlataolo la sekolo le na le maikarabelo a go tea diphetho mabapi le matlotlo, maitshwaro a barutwana le taolo ya sekolo. 
Na nka ia kae sello sa ka kgahlanong le sephetho goba tiragalo? 
O ka ia sello kgahlanong le sephetho goba tiro ya:
 Morutii go Hlogo ya sekolo;
 Hlogo ya sekolo go Hlogo ya Thuto ka mo profenseng 
 Moemedi wa Lekgotla la Baithuti go lekgotlataolo la sekolo; le
 Lekgotlataolo la sekolo go MEC goba Hlogo ya Kgoro. 

Na Maikemieto a Leleme-ka-go-Thuto ke afe? 
Maikemieto a Leleme-ka-go-Thuto a Kgoro a hlohleleta baithuti go ithuta maleme a mabedi goba go feta. Gape a ba hlohleleta gore ba omie leleme leo ba le kweiago bokaone bjalo ka leleme la go ithuta le go ruta, le gore ba twele pele ka leleme le ge ba dute ba ithuta maleme a mangwe bjalo ka maleme a go ruta. 
Na ngwana wa ka a ka se boetwe morago ka go rutwa ka leleme le lengwe sebakeng sa Seisemane? 
Go rutiwa mo mengwageng ya mathomo ya semmuo ka leleme la ka gae go kgonthia motheo wa go tia wa go rutiwa ga ka moso gammogo le go ithuta maleme a mangwe/ mafsa. 

Na ke mang yoo a teago sephetho ka ga maleme a go ithuta le go ruta? 
Lekgotlataolo la Sekolo le swanete go tea sephetho ka ga leleme la go ithuta le go ruta. Leleme leo le omiwago le ka ya ka kgetho ya bonti bja baithuti mo sekolong le bokgoni bja sekolo go ruta ka leleme leo le kgethilwego. Godimo ga mowe, Lekgotlataolo la Sekolo le swanelwa ke go laeta ka fao le tweletago pele tsebo ya maleme-nti. 
Na ngwana wa ka o na le dikgetho mabapi le leleme la go ithuta le go ruta mo sekolong? 
Ee, Moithuti yo mongwe le yo mongwe o swanete gore ge a ingwadia, a laete leleme la go ithuta le go ruta leo a le kganyogago. Leleme lefe goba lefe la maleme a rena a lesometee le ka laetwa bjalo ka leleme la go ithuta le go ruta mo sekolong. 
Bjale, ge sekolo se sa rute leleme leo ke le kganyogago? 
Ge go ka ba dikgopelo te 40 Kreiting ye nngwe le ye nngwe mo go Kreiti 1-6 goba te 35 mo go Dikreiti 7-12, ta go rutwa ka leleme leo e sego leo le etego le rutwa mo sekolong, kgoro ya profense e swanelwa ke go hweta mokgwa wa go kgotsofata dinyakwa ta lena. 
 

Na maikarabelo a ka ke afe bjalo ka motswadi mabapi le go ntha tefelo ya sekolo? 
Sekolo se ka nthia tefelo ya sekolo ka maikemieto a go tlaleleta sekhwama seo se nthiwago ke Kgoro ya Thuto. Bjalo ka motswadi, o na le maikarabelo a go ntha tefelo ya sekolo ya ngwana wa gago. Ge o palelwa ke karolo ya tefelo yeo goba ka moka ga yona, o swanelwa ke go dira kgopelo ya tokollo go ditefelo ka pela ka moo go kgonagalago go lekgotlataolo la sekolo. Lekgotlataolo la sekolo le tla sekaseka maemo a gago gomme la go tsebia ka ga sephetho sa lona. Lemoga gore ge o se wa lokollwa mo ditefelong gomme go begwa gore o ka kgona go lefa tefelo ya sekolo gomme wa palelwa ke go dira bjalo, magato a semolao a ka tewa kgahlanong le wena go kgonthia gore o ntha kelo efe goba efe yeo e etego. 
Na nka kgatha tema efe mo tweletong pele ya sekolo? 
Molao wa Afrika-Borwa wa Dikolo o fa lekgotlataolo la sekolo maikarabelo a go leka go tweleta sekolo pele. Go na le mekgwa ye menti yeo ka yona lekgotlataolo la sekolo le kago go dira taba ye. O mongwe wa mekgwa yeo ke go hlohleleta batswadi; baithuti, barutii le badiredi ba bangwe go direla sekolo ka ntle le tefo. 
Bjalo ka motswadi, o na le maikarabelo a go kgatha tema mo tweletongpele ya sekolo ka go direla sekolo. Se se ka akareta go ikgafa mererong ya sekolo ye bjalo ka go lota phahlo ya sekolo, go hlakia dipego ta dithelete, go laola merero ya dipapadi, bj.bj. 
Na nka kgatha tema bjang go fa ngwana wa ke thekgo mo dithutong ta gagwe?
Ngwana wa gago o ka tlase ga tlhokomelo ya burutiige a le sekolong. Barutii ba ka atlega go fa ngwana wa gago thuto ya maleba ge ba hweta theko ya motswadi.
Bjalo ka motswadi, o na le maikemieto a go: 
 thua ka ga maitshwaro a ngwana wa gago; 
 hlokomela twelo pele ya ngwana wa gago ya dithuto; 
 kgonthia gore o feta moomo wa gagwe wa go dirwa gae; 
 kgonthia gore o tsena sekolo, le, i omiana le badiredi ba sekolo. 

Na nka dira bjang gore ke dule ke tseba gore go direga eng ka ga tweletopele ya sekolo? 
Batswadi ba baithuti ba swanete go tea maikarabelo a go tsenela dikopano ta sekolo teo di beakanyeditwego bona. Lekgotlataolo la sekolo le tlangwa ke molao gore nako le nako le bege le go dula le tsebia batswadi ba baithuti ka ga ditaba teo di ba amago. 
(Lemoga gore o na le tokelo ya go kgopela ditsebio dife goba dife ta tlaleleto teo o nago le kgahlego go tona mo go Lekgotlataolo la Sekolo gammogo le go hlogo ya sekolo.) 

Hle, ikgolaganye le efe goba efe dinomoro ta Kgoro ya Thuto ya profense: 

Kapa Bohlabela (Eastern Cape) 
(040) 608-4200/212 
Freistata (Free State) 
(051) 404-8428/9 
Kapa Lebowa (Northern Cape) 
(053) 839-6600 
Kapa Bodikela (Western Cape) 
(021) 403-6911/6236/7 
KwaZulu-Natala (KwaZulu-Natal) 
(035) 874-3411/3592 (031) 327-0331 
Gauteng 
(011) 355-0000 
Mpumalanga 
( 013) 249-7633 (013) 243-1567 
Lebowa (Northern)
(015) 297-0895 
Lebowa Bodikela (North West) 
(018) 387 -3428/9 
Published by the Education Human Resources Development, Gender Equity and School Safety Chief Directorate and the Directorate: National and Provincial Communication, Department of Education,
Sol Plaatjie House, 123 Schoeman Street, Pretoria
Ke kgatio-baka ya mohlakanelwa ya Komiti ya Bolaodi bjo bo Twelago Pele 
bja Dithokgwa le Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodithokgwa
Ye ke kgatio-baka ya mathomo ya mohlakanelwa ya Komiti ya Bolaodi bjo bo Twelago Pele bja Dithokgwa le Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodithokgwa, ka ga twelet o ya Ditheo, Mokgwa, Diupi le Seemo sa bolaodi bja dithokgwa bjo bo twelago pele, Afrika Borwa. 
Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodithokgwa, ka go omia Dairektoreiti ya yona ya: Pholisi ya Dithokgwa e tla sepedia moomo le go netefata gore dilo di sepela gabotse bjale ka ge go laetwe ke Komiti ya Bolaodi bja Dithokgwa bjo bo Twelago Pele.
Ge o nyaka khopi ya Mongwalo wa Ditheo le Mokgwa le moomo wo o re lebanego wa go tweleta diupi le seemo, o ka leleta:
Mr Mafu Nkosi 
Department of Water Affairs and Forestry
Private Bag X93
Pretoria 0001
Tel: (012) 336 8646
Fax: (012) 336 6041
e-mail: 1ao@dwaf.pwv.gov.za
Website: http://www-dwaf.pwv.gov.za/forestry/sfm
 
 
Komiti ya Bolaodi bja Dithokgwa bjo bo T welago Pele ke komiti ya go ya go ile ya Khansele ya Maele ya go ya go ile ya Dithokgwa. Komiti e filwe maatla a go tweleta ditheo, mokgwa, diupi le seemo sa bolaodi bja dithokgwa bjo bo twelago pele. Bolaodi bja dithokgwa bjo bo t welago pele ke bolaodi bjo bo elago hloko ikonomi, bo elago hloko tikologo le go ba le poelo go batho, gomme bo ela hloko gape le dinyakwa ta bjale le ta ka moso.
MATSENO 
Dithokgwa ta mehuta ka moka ke mothopo wo bohlokwa go batho ba Afrika Borwa. Eupya mothopo wo o ka tlase ga kgatelelo e kgolo kudu, gomme o bile o a nyenyefala. Gape dithokgwa ta plantasi teo re e bjaletego tona gore re shirelet e ta tlhago, di na le ditlamorago go tikologo le go batho, gomme se se hloka go laolwa ka tsela ya maleba.
NA GO DIRWA ENG GORE GO RAROLLWE BOTHATA BJO?
Mo mengwageng ye menthi yeo e fetilego, batho bao ba bego ba laola dithokgwa ba be baikemiedite go tlhabolla le go rulaganya dithokgwa, gore di twele pele ka go re fa legong leditweletwa te dingwe ta legong ka fao sethokgwa se tlago twela pele. Eupya maitekelo a a swanete go ela hloko te dingwe teo di swanago le go twela pele mabapi le ikonomi, batho le tikologo. 
Dinaga te mmalwa ta lefase di ile ta kopana gomme ta pheta ka la gore go hlokega okgwa wo o swanago wa go bea leihlo le go hlohleleta bolaodi bja dithokgwa bjo bo twelago pele. Mokgwa wo o bitwa ditheo le mekgwa ya bolaodi bja dithokgwa bjo bo twelago pele. Ka ge e le gore dithokgwa ta lefase ga di swane, mokgwa o tee o ka se ome mo gohle. Dinaga di kwane ka la gore di ome mmogo gore go tweletwe mekgwa ye e loket ego diemo te itego. Afrika Borwa e tweleta mokgwa wa yona ka go latela ditheo le mekgwa ya dinaga ta maloko a SADC (Mokgahlo wa Tlhabollo wa Dinaga ta Borwa bja Afrika).
BOLAODI BJA DITHOKGWA BJO BO T WELAGO PELE, AFRIKA BORWA
Ka morago ga dikgetho ta demokrase Afrika Borwa (1994), Mmuo wo moswa o thomile ka moomo wa go fetoa melao ya peleng. E bile la mathomo fao ditokelo ta batho ka moka le ditlwaedi ta bona ta demokrase di akareditwego go Bili ya Molaotheo ya Ditokelo.
Molaotheo o tloga o gatelela taba ya gore batho ka moka ba na le tokelo ya gore tikologo e ireletwe, gore sethaba sa bjale le sa ka moso, se tle se holege. Tikologo e swanete go bolokega gore go be le bophelo bjo bo twelago pele le thomio ya methopo ya tlhago.
Mmuo wa Afrika Borwa o ile wa lemoga bohlokwa le mohola wa go ireleta methopo ya dithokgwa, le go ye tweleta go ya ka ditheo ta bolaodi bja dithokgwa bjo bo twelago pele. Ka ngwaga wa 1995, batho ba Afrika Borwa ba ba nthi ba ile ba tea karolo go moomo wa sedemokratiki wa go tweleta dipholisi te dimpsha ta dithokgwa, teo e lego ta toka le tlhabollo ya batho ba Afrika Borwa ka moka.
Go hlomiwa ga Lenaneo la Bosethaba la Dithokgwa go ile gwa latela ka morago ga fao. Lenaneo le hlaloa ponelo ya White Paper ka go fa dikgato te itego ta maleba. Ka lenaneo le, Mmuo le batho ba Afrika Borwa ba ile ba ithaopa go oma mmogo go hlohleleta lefapha la dithokgwa leo le golago, leo le tlago hlabollwa , la laolwa le go omiwa ka fao set haba se tla go holega go ya go ile, mola go nte go ireletwa tikologo. 
KHANSELE YA BOSETHABA YA MAELE MABAPI LE DITHOKGWA
Ka maikaelelo a go netefata gore lefapha la dithokgwa le tloga le fetowa, Mmuo o hlomile Khansele ya Bosethaba ya Maele Mabapi le Dithokgwa gore e elete Tona mabapi le merero ye e amanago le kagodithokgwa, Afrika Borwa. Komiti ya Bolaodi bja Dithokgwa bjo bo Twelago pele e eleta Khansele, Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodithokgwa le Tona, mabapi le merero ka moka yeo e amanago le bolaodi bja dithokgwa bjo bo twelago pele.
KE KA BAKA LA ENG RE HLOKA DITHEO, MEKGWA, DIUPI LE DIEMO?
Rena bjalo ka sethaba re swanete gore ka mehla re ele hloko dikarolo te dingwe ta tikologo ya rena le twelopele ye re nago le yona go bolaodi bjo re nago le bjona go dithokgwa ta rena. Balaodi ba dithokgwa te di itego le bona ba swanete gore ba lekole bolaodi bja bona bja dithokgwa teo, go bona ge eba ba laola ka tsela ya maleba. Bao ba nago le seabe go dithokgwa, ba swanela go tseba gore methopo e laolwa ka tsela ya maleba. Le ge e le gore dikarolo te dingwe ta bolaodi bja dithokgwa di ka kalwa gabonolo, bjalo ka palo ya kota ye e tweleditwego, dikarolo t e dingwe ga di balege goba go lekolega gabonolo, ka tsela yeo batho ka moka ba tlago kgotsofala. Hlokego ya ditsela te di akaretago ta go lekola go twela pele e dirile gore go be le diteko le ditheriano ka mabapi le thomelo ye e itseparet ego go ditheo, diupi, mokgwa le diemo. Afrika Borwa le yona e latela thomelo ye. 
DITLHALOO 
Theo:
Molawana goba setatemente se se akaretago seo se swanetego go fihlelwa ke bolaodi bja dithokgwa bjo bo twelago pe le gona se ka fa kgakollo mabapi le ditiro te mmalwa; theo ye nngwe le ye nngwe e na le mokgwa wo e omianago le wona gore theo e hlake mabapi le dithulaganyo ta bolaodi bja dithokgwa le ditiro. Mohlala, Molao wa Dithokgwa o na le theo ye e rego dithokgwa di swanet e go tlhabollwa le go laolwa ka fao di tlago twela pele di tweleta ye ke theo ya tweleto yeo e twelago pele.
Mokgwa:
Ke karolo ya bolaodi bja dithokgwa ye e sepelelanago le theo yeo e itego, gomme wona o ka omiwa go lekola twelopele. Mohlala, mokgwa wa theo ya tweleto yeo e twelago pele e ka ba gore tweleto ya dilo le ditirelo, te bjalo ka legong le faeba, e swanete go twela pele mo nakong ye e itego.
Seupi:
Ke selekanyi sa mokgwa. Diupi ke dikarolo ta bolaodi bja dithokgwa teo di amanago le mokgwa wo o itego, teo di ka kalwago goba ta hlalowa. Di fana ka dikala t a diphethogo go mokgwa ge nako e nte e ya.
Seemo:
Ke boleng bja seupi bjo bo itego bjo bo swanetego go fihlelwa ge e le gore bolaodi bo swanete go latela dinyakwa ta motheo ta go twela pele; gape, ke thomelo goba tsela ye e swanetego go latelwa le go omiwa ge e le gore bolaodi bo tla lekolwa go ya ka bolaodi bja dithokgwa bjo bo twelago pele.
MOOMO WA GO TWELET A DITHEO, MOKGWA, DIUPI LE DIEMO MOTHEO WA AFRIKA BORWA 
Moomo wa go tweleta Ditheo, Mokgwa, Diupi le Diemo o thomile ka ngwaga wa 1999. Bjalo ka mathomo a moomo Komiti ya Bolaodi bja Dithokgwa bjo bo Twelago pele le Kgoro ya Merero ya Meetse le Kagodithokgwa di thomile ka go tweleta mongwalo wa mathomo wa Ditheo le Mokgwa ka go omia Molao wa Kagodithokgwa (1998), le ka go omia maelo go twa go ditsebi ta go twa mafaseng a mangwe. Mongwalo wa mathomo wa ditheo le mokgwa o nte o phatlalatwa. Kgato ya bobedi ke ya go tweleta diupi le diemo. Tweleto ya diupi le diemo e swanete go ithekga go ditheo le mekgwa ka ge e le gore te di bopa motheo wo go wona diupi le diemo di ka bewago.

NA OKA TEA KAROLOBJANG?
Moomo wa go tweleta Ditheo, Mekgwa, Diupi le Diemo ke wo o amago ditheriano, gomme go wona go na le batea karolo ba banthi bao ba nago le dikganyogo ta go fapafapana go dithokgwa. Ge e le goreo nyaka go tea karolo go moomo wa go tweleta ditheo le mekgwa gomme o nyaka leina la gago le akaretwa go bateakarolo, re kgopela o ikopanye le: 
Vassie Maharaj
Manyaka Greyling Meiring (Pty) Ltd.
Posbus 95823
Waterkloof, 0145
PRETORIA
Tel: (012) 362 0848
Maloko 
Dr F. Kruger (Modulasetulo)
Mr A. Tshivase (Motlata-Modulasetulo)
Mr B. Aitken (South African Timber Growers Association)
Mr K Cooper (Wilife Society of SA)
Mrs D. Mjoli (Motse wa Umzimkhulu)
Mr N. Motlana (South African Lumber Miller's Association)
Mr A. Myeni (National Department of Agriculture)
Mr T. Myeza (South African Agricultural, Plantation and Allied Workers Union)
Dr J. Scotcher (Forest Owners Association)
Mr C. Swart (National Department of Environmental Affairs and Tourism)
Prof. H. Watson (University of Durban Westville)
Khansele ya Bosethaba ya Maele Mabapi le Dithokgwa
Komiti ya Bolaodi bja Dithokgwa bjo bo Twelago pele

HLAHLO YE KOPANA YA PAMPIRI YE TWEU KA MMUO-GAE

Hlahlo ye ke matseno a ma kopana a Pampiri ye Tshweu ka Mmugae, yeo e gatiitwego la Mathomo ka Hlakola ya 1998. Pampiri ye Thweu e na le pono ya mmuo ka tshepeto ya mmuogae ye mpha le gore pono ye e ka fihlelelwa bjang. .
Hlahlo ye ga e akarete dilo kamoka te di lego ka Pampiring ye Thweu. E akareta fela dintlha ta bohlokwa
Hlaloo ya mantu a theoa
If you click on the underlined words in the text, you will automatically go to a short explanation of those words. 
CONTENTS 
Matseno 
Karolo ya A: Te diregago gona bjale
Karolo ya B: Mmuogae wa go tweta pele
Karolo ya C: Mmuo wa go oma mmogo
Karolo ya D: Mafapha
Karolo ya E: Ditshepedio ta dipolotiki
Karolo ya F: Ditshepeto
Karolo ya G: Ta dithelete ta mmasepala
Karolo ya H: Tshepeto ta Diphetogo 

MATSENO 

NA PAMPIRI YE THWEU KA MMUOGAE KE ENG? 
Tshepeto ya mmuogae ya ga bjale ke ya nakwana. Maikemieto a yona ke go re tloa tshepetong ya kgale ya kgethollo go re ia go ye mpha ya temokrasi. Ke moomo wa mmuo go netefata gore tshepeto ye mpha e gona pele dikgetho ta ngwaga wa 1999 ta mmuo di etla 
Pampiri ye Thweu ke leano la tshepeto ye mpha ya mmuo wa selegae. E tweditwe pele ke Ofisi ya Letona la Ditaba ta Diprofense le Twetopele ya Molaotheo morago ga dikgwedi te di nti ta nyakiio le dipolediano le batho kamoka ba amegago. E bolela gore re nyaka mohuta wa tshepeto ya mmuogae o mo bjang, le gore re ka o humana bjang. . 
Pampiri ye Thweu ke leano la tshepeto ye mpha ya mmuo wa selegae. E tweditwe pele ke Ofisi ya Letona la Ditaba ta Diprofense le Twetopele ya Molaotheo morago ga dikgwedi te di nti ta nyakiio le dipolediano le batho kamoka ba amegago. E bolela gore re nyaka mohuta wa tshepeto ya mmuogae o mo bjang, le gore re ka o humana bjang. 
Pampiri ye tweu e re fa mmapa wo moswa woo re ka o alago morago go netefata gore re fihla moo re yago - tshepeto ye mpha ya mmuogae ya temokrasi yeo e tla re iago ngwagakgolong wa bo masome pedi tee. 

Mmuogae ke eng?
Mmuogae ke tekanyeto ya mmuo yeo e lego kgauswi le batho. Sekgala sa mmuogae ke mmasepala. Batho ba mmasepala wo itego ba kgetha Lekgotla la mmasepala go emela dikgahlego ta bona. Lekgotla la mmasepala le na le maikarabelo a go fa batho kamoka ditirelo ta theo te rekegago le go tweta pele kgatelo pele ya ta dithelete le ta sethaba lefelong le amegago. 


  
KAROLO YA A: TE DIREGAGO GONA BJALE 

Karolo ya A ya Pampiri ye Thweu e lebelela gore re kae lehono - mathata le ditlhotlo teo re lebanego le tona. A manti a mathata a a twa historing ya rena. Kgethollo e arogante batho kamoka go ya ka mafelo a mmala. Mahumo a manti a ete mafelong a ba ba weu, ge batho ka bonti ba ete mafelong a go ba le dibaka te mmalwa, ditirelo goba dinolofati te mmalwa le go hloka ka moo ba ka dirago thelete go kaonafata khwalithi ya maphelo a bona. 
Ka dingwaga ta bo1980, batho ba ganane tshepeto ye sa lekanego ye gomme go lwa ga bona go thuite go feta kgethollo 
Mmuogae wa ga bjale wa nakwana o theilwe godimo ka ditumelelano te fihleletwego ka ditheriano. Mmuo wa nakwana o tloite mapheko a kgale a mmala - bjale re na le bommasepala ba swanago, ba sa aroganywego go ya ka mmala. Fela, go na le mathata a mangwe a etego. Mohlala: 
* Mathata a kgale a go se lekane a ete: mafelo a mangwe a humile ge a manti a se na le ditirelo ta theo. 
* Go na le dipalo te lekanago ta ditulo ta dikarolo ta mafelo a mmasepala ao peleng e be e le a ba baweu le a ba baso. Ye ga se toka ka ge mafelo ao peleng e bego e le a ba baso a na le batho ba ba nti 
* Go na le bonthi bo sa fetogego bo nyakegago go dira dikgetho ta diphetho ta ditekanyeto le ta togamaano 
* Go na le bonthi bo sa fetogego bo nyakegago go dira dikgetho ta diphetho ta ditekanyeto le ta togamaano 
Mafalelo a Kgethollo 
Re ete gape Ka mafalelo a kgethollo ao a bego a sa direlwa go hlabollwa, fela go aroganywa le go laolwa. Go na le karogano ye kgolo gareng ga mafalelo a magaeng le a toropong. Metse le ditoropo ta rena di agegile gampe - batho ba hlokago kudu ba dula kgole le meomo ya bona, le ditirelo le dinolofati. Mafelong a rena a magaeng, dimilione ta batho te dulago dinagamagaeng ta peleng ga ba humane dibaka ta ditshelete le ditirelo ta theo goba ba humana te nyenyane. Ditoropo ta magaeng te nyenyane ga di kgotsofate ditlhoko ta batho ba banti bao ba dulago go di dikologa. 
Tshepeto ye mpha ya mmuogae e swanete go ahlaahla mathata a a mafalelo a kgethollo. E swanete go netefata gore mafelo kamoka a tsenywa kakaretong ya twelopele - kudu kudu mafelo ao a bego sa swarwe gabotse historing.
Ka bokopana... 
Tshepeto ye mpha ya mmuo wa selegae e swanete go ahlaahla go se lekane le go alela morago ga peleng le go netefata gore batho kamoka ba humana ditirelo ta theo, dibaka le khwalithi ye bophelo ye kaonafaditwego. Batho ba rena ba nyaka dilo te, gomme Molaotheo wa rena o boeleta dinyakwa te. Re swanete go ba le mmuogae wa go tweta pele. 


  
KAROLO YA B: MMUOGAE WA GO TWETA PELE 

Karolo ya B ya Pampiri ye Thweu e lebelela gore tweto pele e upa eng. E hlaloa mohuta wa boetapele woo Makgotla a swanete go bo fa le mehuta ya dikamano teo bommasepala ba di hlokago go aga dithaba, mekgatlo, dikgwebo le te dingwe teo di tla thuago twelopele ya lefelo. E hlaloa gape togamaano a twetopele ye kgohlantwego - patamelo ye mpha ya togamaano yeo e tla thuago bommasepala go phetha karolo ya bona ya twetopele. 
Mmuogae wa go twetapele ke eng? 
Molaotheo wa rena o hlaloa karolo ya mmuo wa selegae ka gare ga Afrika Borwa ye mpha. Mmuo wa selegae o swanete go twetapele. Ye ke tlhohlo ye kgolo ya mpha go mmuogae. Peleng, mmuogae o be o ikamanya kudu le go fa batho ba ba weu ditirelo gape le ka dilo ta go swana le go laola dikoloi, go fa dilaesense le go hlokomela diphaka le mafelo a go itapoloa
Bjale ge, mmuo wa selegae o swanete go netefata gore batho kamoka aba humana ditirelo ta theo, gore batho kamoka ba kgona go tea karolo ge go dirwa diphetho le ge go logwa maano, le gore ta dithelete ta mo gae di a gola, gore dibaka ta meomo di a oketega, le gore methopo ya selegae e omiwa ka bopahara go kaonafata khwalithi ya bophelo ya batho kamoka, gona bjale le iagong 
Dikarolo ta bohlokwa ta go twetapele ta bommasepala 
Mmuo wa selegae wa go tweta pele ke mmuo o omianago le batho le mang le mang yo a nago le karolo ye a e bapalago go twetapele kgatelopele ye dulago ya ikonomi le ya batho. Se se ra gore mmuo wa selegae o swanete go: 
Fa boetapele ba sethaba 
Bommasepala ba swanete go oma le dikarolo kamoka ta sethaba go aga pono ye swanago le go dira maikemieto a twelopele. Ge go ena le pono le maikemieto a swanago, bommasepala ba swanete go oma le sethaba go fihlelela dipono teo le maikemieto. 
Go tweta pele bophelo le ta dithelete te di botse 
Bommasepala ba swanete go netefata gore maano a bona kamoka, melao, mananeo le ditiro di tla tlia twelopele ya dithelete le ya sethaba le khwalithi ya bophelo ye kanonafaditwego ya batho kamoka - kudu kudu bao peleng ba bego ba sa di humane. .
Kopanya le go khohlaganya maiteko kamoka go twetapele lefelo 
Kamoka teo di lego gona - Batho le dilo - di tla nyakwa go fihlelela maikemieto a twelopele. Mmasepala wa go twetapele o swanete go swara mekgwa ya polelo le mafapha a mangwe a mmuo e bulegile, a dire dikamano le mekgatlo ya sethaba le ya praebete. A netefate gore maiteko kamoka le dihlagio di oma mmogo go fihlelela maikemieto a twetopele a swanago. 
Go twetapele le go aga temokrasi ya selegae 
Lekgotla la mmasepala le emela dikgahlego ta sethaba. Le swanete go dumelela badudi le dihlopha go tea karolo diphethong le ditshepetong te ba amago. Le swanete go tea magato a kgethegilego go netefata gore batho bao ba bego ba beelwa thoko - go swana le basadi, digole le baswa - ba kgona go tea karolo
Mmuogae wa go twetapele o swanete go fihlelela eng? 
Maikemieto magolo a mangwe a mmuo wa selegae wa go twetapele ke
(a) Go fa infrastraktha ya selegae ya ditirelo ta theo 
Batho kamoka lefelong ba swanete go ba le ditirelo ta theo te rekegago - dilo ta go swana le go humana meetse a hlwekilego, go tlowa ga dithila le mantle. Lenaneo la Infrastraktha ya Bommasepala le Kopantwego (Consolidated Municipal Infrastructure Programme, CMIP) ke sekhwama sa sethaba go thua bommasepala go aga infrastrakha ya ditirelo te ye hlokegago - dilo ta go swana le diphaephe, ditanka ta go boloka meetse le mafelo a swaro ya mantle. 
b)Go loga maano a metse ye kopantwego, ditoropo le metse-magaeng 
Kgethollo e arogante mafalelo a rena go ya ka mmala. Bommasepala ba swanete go dira maano a go fedia karoganyo ye. Go kopanya mafelo a rena go tla theoa ditshenyegelo ta dinamelwa le ditirelo. Go tla dira metse, ditoropo le mafelo a magaeng ditulo te kaone ta go phela gomme go tla tlia dithaba teo di bego di arogantwe peleng mmogo 
Go twetapele kaonafalo ya ikonomi ya selegae
Bommasepala ba ka se kgone go hlola meomo goba lehumo ba nnoi. Fela, ba ka loga maano go netefata gore bokgoni bjo tletego bja lefelo bo twetwapele. Se se tla netefata gore go na le meomo ye menti, dibaka, le lehumo le le lenti. 
Mohlala, bommasepala ba ka no netefata gore ge ba reka dithoto le ditirelo, ba reka dikgwebong ta selegae te twelago pele. Ge ba aga infrastraktha, ba ka no omia batho e sego methene moo go kgonagalago. Ba ka no fa thekgo le tsebio go dikgwebo te nyenyane goba ba netefata gore dikgwebo ta selegae di humana mananeo le go tsebiwa mekgatlo ye mengwe yeo e ka di thuago. Ka go fa sethaba boetapele bja nnete le go se kopanya gore se be le maikemieto a swanago, lefelo le ka dirwa gore le goke poloko le go tweta pele kgolo
Bommasepala ba ka tweta pele kudu bjang 
Didiriwa te pedi ta bohlokwa ta mmuo wa selegae wa go tweta pele: 
1.Togamaano a twetopele a kgohlantwego 
Go loga maano a nnete go bohlokwa twelopeleng. Togammano a kgohlantwego ke tshepeto ya go loga maano ye beakantwego ka hlokomelo go kgontha bommasepala go loga maano a twetopele ka kgonthago mafelong a bona. E tsenya ka gare: 
* Go oma le sethaba go lekanyeta dihloko ta bona 
* Go tweta pele pono ye swanago le maikemieto le go bea dilo go ya ka bohlokwa bja tona 
* Go lekanyeta gore dithui teo di lego gona ke dife 
* Go akanyeta mananeo le merero. 
* Go netefata gore mananeo a bommasepala a omiana gabotse le a bommasepala ba bangwe le mananeo a diprofense le a sethaba 
* Go netefata gore mananeo a mafapha a fapanego (go swana le meetse, dintlo, mantle, dinamelwa) di omiana mmogo gabotse 
* Tekanyeto le togammano ya matlotlo te kgwagalago. 
* Maano a go tsenya tiriong. 
* Hlokomelo le tekanyeto ya mananeo te twelago pele go netefata gore di tea gabotse 
2.Taolo ya go papalo 
Bommasepala ba hloka go lekanyeta papalo ya bona go netefata gore ba fihlelela maikemieto a bona. Gore ba kgone go dira se, ba swanete go bea Diupo ta Papalo ta Theo (Key Perfomance Indicators KPIs). Te ke ditebo teo ba ka di omiago go lekola gore mananeo a tseleng le gore dilo di omiwa gabotse. Dihlopha ta sethaba di swanete go tea karolo go beeng di KPI - se se tla thua go aga boikgafo sethabeng kamoka gore go be le maikemieto a swanago. 
Go tea karolo ga sethaba 
Bommasepala ba na le moomo wa go tsenya ka gare badudi ba selegae ditabeng ta bommasepala le go aga demokrasi ya selegae. Badudi ba swanete go tea karolo togamaanong le ge go dirwa melao le mananeong a twetopele. 
Ka boripana... 
Mmuogae wa go tweta pele o hlaloa boetapele bjo tiilego, pono ye hlakilego, go tea karolo dinako kamoka ga sethaba, mafapha a praebete le bateakarolo kamoka go phethagata dihloko ta theo ta batho kamoka le go aga motheo o tiilego wa kgolo le twelopele ya kamehla 

Mmuo wa twetopele ke woo o nago le maikemieto a go twetapele kaonafalo ya sethaba le ya ikonomi. Se se tsenya ka gare go netefata gore batho kamoka ba kgona go humana ditirelo ta theo le gore go tewa magato go tweta pele go hlolwa ga meomo gwa leruri. 
Twelopele ya leruri ke twelopele yeo e tla bago gona goba ya twelapele le iagong. Gore twelopele e be ya leruri, e swanete go agwa motheong wo tiilego. Ditharollo ta nakwana ga se selo ge e le gore gosasa go ka se be le selo se upwago. Metheo ye mefa e swanete go sepetwa gabotse e be e swarwe le iagong, gomme go swanete go ba le bokgoni le dithelete ta go dira te kamoka. 
Kgohlaganya e ra go tlia mmogo maano a fapanego, maiteko le dihlagio gore di ome mmogo go fihlelela pono le maikemieto te swanago. 
IDPs 
Bommasepala kamoka ba swanete go hlagia maano a twetopele a kgohlantwego Kgoro ya Twetopele ya Molaotheo e nthite pukwana ya go thua bommasepala go thoma. 


  
KAROLO YA C: MMUO WA GO OMA MMOGO 

Karolo ya C ya pampiri ye thweu e lebelela kamano gareng ga mmuo wa sethaba wa profense le wa selegae. Ka molaotheong wa rena o mofsa, dikarolo te kamoka ta mmuo di swanete go oma mmogo ka moya wa tiriano le go thekgana. 

Dihlotlo ta twelopele te lebanego le mmuogae ke te dikgolo. Fela bommasepala ga ba tee. Mmuogae ke karolo ye mpha ya tshepeto ya thomiano mmogo ya mmuo wa Afrika Borwa. Gomme ka lehlakoreng le lengwe bommasepala ba thekga mebuo ya profense le ya sethaba. Ge mafapha a a mmuo a omiana mmogo a tla fihlelela maikemieto a twelopele bokaone. 
Dikarolo te bohlokwa ta makala a mararo a mmuo 
 
Sethaba
Profense
Selegae
Togamaano a twetopele
Maikarabelo a go twetapele tlhako ya kakareto go kaonafata sethaba le ikonomi ya naga.
Maikarabelo a go twetapele tlhako ya profense ye nngwe le ye nngwe - e bitwa Maano a Kgolo le Twelopele ya Diprofense
Bommasepala ba na le maikemieto a go tweta pele maano a twelopele a mafelo a bona. Di IDP di swanete go oma mmogo le Maano a Kgolo le Twelopele ya Diprofense. 
Melao le melawana 
Maikarabelo a go twetapele tlhako ya melao ya kakareto ya mmuogae. Pampiri ye Thweu ke karolo ya tshepeto ye ya go dira melao. 
Go phasia melao le melawana ya mmuogae - ye sepelelanago le melao ya sethaba - go kgotsofata ditlhoko ta profense le ta selegae.
Go dira melawana ya selegae le ya taolo ya naga, ditefo ta selegae, go rekia mebileng, bjbj.
Kago ya bokgoni
Maikarabelo a go aga bokgoni bja bommasepala gore ba kgone go laola ditaba ta bona le go dira meomo ya bona ka phethago.
Fa bommasepala thutelo le go aga bokgoni. Ba tla oma le mekgatlo ya profense ya thutelo le ya selegae. Di tla fa thuo ya setegniki ya go swana le go twetapele di IDP.
Makgotla a Bommasepala a na le meomo ya go tweta pele baomi ba yona ka thutelo le mekgwa ye mengwe.
Thelete
Go laola tshepeto ya kamano ya ta dithelete gare ga mebuo (intergovermental fiscal relations). E tla phasia melao ya dilo ta go swana le ditekanyeto ta bommasepala le karolelano ye lekanago (equitable share) ya ditefo ta sethaba go ya bommasepaleng.
Lekola maemo a dithelete a bommasepala, le go tsena gare ge ta dithelete di sa kwiiagale.
Makgotla a bommasepala a na le maikemieto a go hlagia maano a ta dithelete a mengwaga ye mehlano le ditekanyeto ta ngwaga, go bea ditefo, ditirelo ta dimetara, go kgoboketa ditefo, go dira ditebo ta "kabelo ye lekanago" bahloking, bjbj.
Go lekola
Hlagio ya tshepeto ya kakareto go netefata gore tsebio e nepagete le gore dipego ga di boeletwe.
Go lekola bommasepala go ya ka tshepeto ya tekolo ya sethaba. Se dirwa go netefata gore go na le mephato le tirelo ya sethaba ya maemo a godimo.
Go bea diupo ta phethago ta theo le go bega nako le nako ka tona.
Go tsena gare
Ka go fa methalohlalhli ya go tsena gare ge bommasepala ba e ba le mathata, gomme e ka tsena gare ge go sena ka moo go ka dirwago.
Ka no tsena gare ge e le gore bommasepala ba palelwa ke go dira meomo ya bona ya molaotheo. Ge e le gore mmuo wa profense o dira moomo wa mmasepala, o swanete go netefata gore meomo eo e buetwa Lekgotleng ka pela ka moo go kgonagalago.
Dira diphoollo go ya ka thiinyo goba taelo ya Leloko la Lekgotla Phethii.
Mananeo a sethaba le a profense 
Mebuo ya sethaba le ya profense e na le mananeo a amago bommasepala thwii. Mohlala, Lenaneo la Meetse le Tlhwekio la Sethaba la Kgoro ya Meetse le Dithokgwa, le thuo ya togamaano ya Kgoro ya Ditaba ta Naga yeo e thuago bommasepala go dira maikemietoo a bona a twetopele ya naga/maano a twetopele a kgohlantwego. 
Bommasepala ba ka thua gore mananeo a a phethege. Ka nako ye tee, mananeo a a ka aga bokgoni bja mmuo wa selegae le go dira karolo ya maano a tweto pele a bommasepala.
Gape, dikgoro te dingwe ta sethaba le ta profense di tloga bogareng (decentralising), go ia meomo ye mengwe mmuogaeng. Se se ra gore bommasepala ba tla ba le meomo ye mengwe ye mefa. 
Gore mebuo ya sethaba, ya profense le ya selegae e ome mmogo ka kgonthago mananeong a phethagato: 
* Mebuo ya sethaba e swanete go oma thwii le mmuo wa selegae e be e ome ka yona. 
* Mananeo a profense le a sethaba a swanete go agelelwa go di IDP ta bommasepala. 
* MINMEC ya Mmuo wa Selegae e swanete go kopanya go tlowa bogareng ga maatla a dikgoro le meomo ye yago mmuogaeng - se se tla netefata gore go na le ta dithelete te lekanego mmuogaeng go dira meomo ya tlaleleto. 
Thomiano mmogo gareng ga bommasepala 
Bommasepala ba ka boelwa kudu ge ba ka aga dikamano gareng ga bona. Mohlala, ba ka kgona go: 
* Fana maitemogelo a dithuto. 
* Abelana baomi le theknoloti. 
* Tea merero ya poloko mmogo. 
* Reka dilo ta go swana le didirwa mmogo, ditirelo ka bonti le ditirelo ta keleto. 
* Fana ditirelo. 
Mmuo wa selegae o beakantwego 
Kopano ya Mebuogae ya Afrika Borwa (SALGA) ke mokgatlo wa sethaba o emetego mmuo wa selegae. O na le dikopano ta diprofense te senyane. Mekgatlo ye e ka tweta pele thomiano mmogo gareng ga bommasepala. E ka dira gape gore mmuogae o kwewe ka baemedi ba wona ba lego Lekgotleng la Diprofense la Sethaba le MINMEC ya Mmuogae. 
Gape, SALGA ke kopano ya bathwadi yeo e ka agago dikamano te teago gabotse le diunione ta bommasepala ya ba ya thua a dikamano ta baomi te di botse. 
Ka boripana... 
Ka go oma mmogo, mebuo ya sethaba, ya profense le ya selegae e tweta pele kaonafalo ya sethaba ka kgonthago, ya omia dithui teo di lego gona gabotse gomme ya netefata mmuo wa go tea gabotse le maemo a tirelo ya sethaba a godimo. 

Kamano ya ta dithelete gare ga mebuo - go uthiwa ga thelete go tloga mmuong wa sethaba go ya mebuong ya profense le ya selegae. 
Kabelo ye lekanago lekanago - Molaotheo o bolela gore bommasepala ba swanete go humana kabelo ya thelete ya sethaba. Mmuo wa sethaba o tla phetha gore kabelo e e be bokae.
Tloga Bogareng (decentralise) - go fa mokgatlo wa selegae moomo ka ge o kgona go o dira ka phethago le kgonthago. 
MINMEC ya Mmuo wa Selegae ke Komiti ya sethaba ye omago ka dilo kamoka te amago mmuo wa selegae. Maloko a yona ke Letona la Ditaba ta Diprofense le Twetopele ya Molaotheo, Maloko a Lekgotla Phethii a mmuogaeng a diprofense t e senyane le SALGA. 


  
KAROLO YA D: MAFAPHA 

Karolo ya D ya Pampiri ye Thweu e lebelela dikarolo te tharo ta mmasepala le mehuta ye fapanego ya mmasepala karolong ye nngwe le ye nngwe. 
Dikarolo ta mmasepala 
Molaotheo o hloma dikarolo te tharo ta mmasepala. 
Karolo (A) Mmasepala o nago le taolo ya phethii le ya semolao ye kgethegilego lefelong la wona. 
Karolo (B) Masepala o arolelanago taolo ya phethii le ya semolao lefelong la wona le mmasepala wa Karolo ya C o welago lefelong la wona. 
Karolo (C) Mmasepala o nago le taolo ya phethii le ya semolao lefelong le tsenyago ka gare bommasepala ba fetago o tee. 
Mmuo wa sethaba o tla dira selekanyo gore lefelo le be neng le karolo A ya mmasepala goba bommasepala ba B le C mmogo. 
Mehuta ya Mmasepala 
Go ye nngwe le ye nngwe ya dikarolo te go ka no ba le mehuta ye fapanago ya bommasepala. Mmuo wa sethaba o tla phetha gore mehuta ye fapanego ye e tla ba eng.Mmuo wa profense o tla phetha gore profense e tla ba le mohuta ofe wa mmasepala. 
Dilete te dikologilego metse ye megolo 
Dilete te dikologilego ke dilete ta toropong te dikgolo ta go ba le batho ba ba nti. Go na le dilete ta mohuta wo te tshela nageng ya Afrika Borwa: Johannesburg ye Kgolwane, Tshwane Kgolwane, Motse-Kapa, Thekwini, Lekoa-Vaal le Kayalami. 
Mafelo a a hloka peakanyo ya mmuo ye kgethegilego. Mmuo wa dilete o ka fa dilete te ta toropong taolo ya kakareto. Se se a hlokega go tweta pele kaonafalo ya ikonomi le ya sethaba lefelong kamoka - bommasepala ba aroganego ba na le go ba le kgahlego mafelong a bona fela e sego seleteng kamoka. Go tla netefata gape le gore mahumo a lefelo kamoka a hola batho kamoka - kudu bao ba bego ba tlaiega historing. 
Pampiri ye Thweu e iinya mehuta ye mebedi ya mmuo wa dilete-kgolo: 
1. Mmuo wa dilete wa go ba le Dikomiti ta Dikarolo. 
2. Mmuo wa dilete ta dikarolwana ta Dilete te Dikologilego Metse ye Megolo. 
Mmuo wa profense o tla phetha gore profense e tla ba le mohuta ofe. 
Mehuta ye mebedi ya mmuo wa Dilete te dikologilego metse megolo 
1. Mmuo wa dilete te dikologilego metse-mogolo 
Mohuteng wo wa mmuo wa dilete te dikologilego metse-megolo, Lekgotla la Dilete te le tla ba le maatla kamoka godimo ga meomo ya mmasepala. Le ka no kgetha go laola meomo kamoka ka bolona goba e ka e tloa bogareng (decentralise) ya iwa makaleng a mangwe a selegae. Le ka no phetha gore e tla beakanya bjang bokgoni bja lona bja tshepeto. 
Dikomiti ta Dikarolo di tla hlongwa tekanyetong ya dikarolo go netefata gore badudi ba selegae ba humana ditirelo ta mmuo wa dilete. Dikomiti ta dilete di swanete go matlafata maikarabelo a sethaba sa selegae. Lekgotla la Dilete ta go dikologa Metse-Megolo le tla phetha gore Makgotla a Dikarolo a tla ba le maatla le mediro efe. Dikomiti ta Dikarolo di swanete go raloka karolo go phetheng ga dihloko ta selegae le bohlokwa bja tona - karolo ye bohlokwa ya di IDP. Ba swanete go reriwa ka ditaba te amago lefelo la selegae. 
2. Mmuo wa Dilete te dikologilego Metse-Megolo le Dikarolwana ta Dilete te dikologilego Metse-Megolo 
Lekgotla la Dilete te dikologilego Metse-Megolo le tla beakanya bokgoni bja lona bja tshepeto ka tsela ye tloitwego bogareng ka Dikarolwana te dikologilego Metse-Megolo. Dikarolwana ke dikomoti te nyenyane ta Lekgotla la Lefelo le itego. Di na le dikarolo ta tona le kemedi ye lekanyeditwego ya lefelo leo. Lekgotla la Dilete te dikologilego Metse- megolo le tla phetha gore ke meomo efe ye tlowago bogareng go iwa Dikarolwaneng te. Se se ka tsenya ka gare meomo ya ditirelo ta thwii ye menti go swana le go kgoboketa matlakala le tlhwekio, le diphetho ta togamaano a selegae. Lekgotla le ka no phetha go swara maikarabelo a ditirelo ta go swana le kabo ya meetse le ya motlakase - goba, le ka no abelana meomo ye le Dikarolwana. 
Karolo ya mmuo wa dilete te dikologilego metse-megolo 
Mmuo wa dilete te dikologilego metse-megolo o swanete go: 
* Twetapele tekano le toka ya sethaba. 
* Netefata gore batho dileteng ta go dikologa metse-megolo kamoka ba holwa ke lekgetho. 
* Loga maano a lefelo kamoka la dilete ta go dikologa metse-megolo gore go se lekane go bakilwego ke kgethollo go phoollwe, kgonthago ya thelete e a oketwa le kopanyo ya batho e twetwapele. 
* Tweta pele temokrasi ya selegae ka go nolofata go tea karolo ga badudi mmuong mafelo a bona a selegae le motseng kamoka - Dikomiti ta Dikarolo le Dikarolwana di tla bapala karolo ye bohlokwa go ageng temokrasi. 
* Fa ditirelo te tshepegago le te kgonthagalago - go swanete go tewa go le bohlokwa go abela ditirelo ta theo go bao ba se ego ba iphsina ka tona. 
Mmuo wa setereke 
Mafelo kamoka a ka ntle ga dilete ta go dikologa metse-megolo a tla ba le mmuo wa Setereke (karolo C) le mmasepala wa selegae (karolo B). Peomolao ya sethaba e tla phetha gore maatla le meomo e tla arolwa bjang gare ga Lekgotla la Setereke le mmasepala wa selegae. 
Mafelo ao e sego dilete ta go dikologa metse-megolo a na le mehuta ye menti ya mafalelo - go thoma ka metse ye megolo go fihla ka metse magae ye phatlaletego. Mmuo wa setereke o bohlokwa go netefata togamaano le twelopele ya setereke kamoka, le go thua bommasepala ba selegae bao ba se nago lekgetho le le nti go phetha meomo kamoka ya bommasepala. 
Maikarabelo a mmuo wa Setereke 
* Logamaano a kopantwego a twetopele ya selete kamoka - Makgotla a Ditereke a tla swanela go twetapele di IDP ta setereke kamoka. Se se tla netefata gore di IDP ta bommasepala di oma mmogo le manaeo a sethaba le a diprofense go twetapele setereke kamoka. 
* Fa infrastraktha ya bonthi - Makgotla a Setereke a tla kgona go dira thelete ya se ka go dira ditefo (ditefo ta kgale ta RSC). 
* Fa ditirelo go mafelo ao bommasepala ba sa kgonego ka baka la mothelo wo mo nyenyane goba go nyakwa ga ditirelo gwa fase. 
* Fa ditirelo go mafelo ao bommasepala ba sa kgonego ka baka la motheo wa lekgetho wo mo nyenyane le nyako ya ditirelo ya fase. 
Karolo ya B ya Makgotla a bommasepala (Makgotla a selegae) 
Mafelong a Ditereke ta mmuo go tla ba le mehuta ye meraro ya mmasepala wa karolo ya B. 
1. Bommasepala ba metse-ditoropo. 
2. Bommasepala ba metse-ditoropo le metse-magaeng ba kopantwego.
3. Bommasepala ba metse-magaeng. 
Bommsepala ba metse-ditoropo 
Ditoropo le metse ye menti di tla ba le bommasepala ba metse - ditoropong bao ba nago le maikarabelo a go tlia ditirelo ta bommasepala. Mafalelo a e sego a semmuo le a mangwe a lego ka ntle ga ditoropo te a tliwa mafelong a mmasepala. 
2. Bommasepala ba metse-ditoropo le metse-magaeng ba kopantwego 
Mabakeng a mangwe, mellwane ya mmasepala o lego gona e tla katolowa go tsenya ka gare mafelo a dikologilego. Se se ka no ra go kopanya bommasepala ba motse-toropo le motse-magae. Se se tla oketa lekgetho gomme togammaano le kabo ta kaonafala. 
Bommasepala ba metse-magaeng 
Go na le mehuta ye menti ya mafalelo a magaeng nageng ye. Bokgoni bja bommasepala mafelong a bo a fapana go thoma ka ye emego gabotse le ye hlokago kudu. Pampiri ye Thweu e iinya gore bommasepala kamoka ba magaeng ba tla thoma ka go fiwa maatla le meomo ya theo. Maatla le meomo ye etego e tla dirwa ke mmuo wa Setereke. Ge bokgoni bja mmasepala wa magaeng bo oketega, o tla tea maatla le meomo ye menti. Bommasepala ba metse-magaeng ba tiilego ba ka no kgona go dira mehuta ye menti ya maatla le meomo ka bjako. Ba bangwe ba tla dira ka mokgwa woo morago ga nako, ge bokgoni bja bona bo gola. 
Mafelong a mmalwa a nago le batho ba ba nyenyane, mmasepala wa karolo B o ka no se kgonagale. Mabakeng a a arogilego, ditokio te kgethegilego di tla dirwa go netefata gore badudi ba emetwe ke Lekgotla la Setereke. 
Boetapele bja Seto 
Pampiri ye Thweu e oma ka kamano gareng ga mmuo wa selegae le boetapele bja seto - e sego ka dilo te dingwe ta boetapele bja seto. Pampiri ye Thweu e iinya kamano ya thomiano mmogo gareng ga bommasepala le boetapele bja seto. Baetapele ba seto ba tla ba le kemedi Makgotleng a selegae le a Ditereke, go fa dikeleto ka ditlhoko le ditakato ta batho ba bona. Karolo ye e fapana le ya go bouta ga Balekgotla (Councillors). Mmuo wa selegae o tla tea karolo go phetheng gore ke ditirelo dife teo di swanetego go fiwa baetapele ba selegae. 
Pampiri ye Thweu ka Ditaba ta Seto e a lokiwa gomme dikgoro ta mmuo di ahlaahla ditaba te amago baetapele ba seto. 
Ga bjale go na le bommasepala ba 843 le Balekgotla ba 11 300 Afrika Borwa. Palo ya bommasepala le balekgotla e swanete go fokotwa gore bommasepala ba tlie ditirelo te kaone ka ditshenyegelo ta fase. 
Go kgaolwa ga mellwane (dermacation) 
Lekgotla la Mmasepala la Kgaolo ya mellwane le tla phetha mellwane ya bommasepala, mmogo le Maloko a Makgotla Phethii a mmuogae le bommasepala. Mmuo wa Sethaba o tla dira dilekanyo ta kgaolo. Go tla hlokomelwa go netefata gore mellwane ya mmasepala e kgontha bommasepala go dira meomo ya bona ya ka molaotheong. 

Taolo ya phethii le ya semolao - maatla a go dira melao le go tsenya tiriong melao le melawana ya sethaba le ya profense. 
Selekanyo - melao le mabaka a swanetego go alwa morago ge go dirwa dikgetho ka dikarolo te fapanego ta mmasepala.
Selekanyo - melao le mabaka a swanetego go alwa morago ge go dirwa dikgetho ka dikarolo te fapanego ta mmasepala. 
Lekgetho - methopo ya lekgetho yeo go yona bommasepala ba ka humanago thelete ya dira meomo. Se se tsenya ka gare mabenkele, dikgwebo, barui ba lefago mothelo bjbj. 
Infrastraktha ya bonti - go tsenya diphaephe, dikheipole le didiriwa te dingwe te hlokegago go ia meetse a manti, motlakase goba gase dintlheng ta gare mafelong a mmasepala. Go twa dintlheng te, go hlokega infrastraktha ye nti go ia meetse goba motlakase thwii baomiing. 
Kgaolo ya Mmelwane - Mollwane wo mongwe le wo mongwe wa mmasepala o swanete go thalwa mmapeng go bontha gabotse lefelo leo Mmasepala a nago le maikarabelo a lona. Tshepedio ya go phetha gore mollwane o thalwa kae e bitwa kgaolo (dermacation). 


KAROLO YA E: DITSHEPEDIO TA DIPOLOTIKI 

Karolo ya E ya Pampiri ye Thweu e ahlaahla maatla le meomo ya Makgotla. Se se tsenya ka gare karolo ya bo ramotse, dikomiti khuduthamaga le dikomiti te dingwe 
Mokgwa woo diphetho di dirwago ka wona 
Mmasepala wo mongwe le wo mongwe o na le maikarabelo a go dira diphetho ta sepolotiki, le tshepedio ya go phethagata diphetho teo di terwego ke Lekgotla. Molaotheo o re diphetho kamoka te amago go diria maatla le meomo ga lekgotla di swanete go tewa ke Lekgotla. Fela, ga go kgonagale kamehla - kudu Makgotleng a magolo - gore Lekgotla kamoka le dire diphetho. Ka lebaka le, melao ya sethaba e tla dumelela makgotla go aba maatla a phethio (delegate executive powers) go Ramotse wa Phethii goba go Komiti ya Lekgotla Phethii. Maatla ao a ke se abiwego fela ke: 
* Go phaia melalawana. 
* Go dumelela ditekanyo. 
* Go gapeleta ditefo, makgetho, le meomo ye mengwe. 
* Go nyaka dikadimo. 
Dilo te di swanete go dirwa ke Lekgotla kamoka. 
Ge Lekgotla le abela Ramotse goba Lekgotla la Phethii mediro, Lekgotla le tla kgona go hlokomela papalo ya Ramotse goba Komiti ya Phethii gomme la dira gore ba be le maikarabelo a mediro ya bona. 
Ramotse wa Phethio 
Komiti ya Phethio 
Komiti ya phethio ke sehlopha sa borakomiti se hlophilwego ke Lekgotla la Mmasepala. Ramotse ke modulasetulo wa Komiti ya Phethio. Fela Ramotse ga se Ramotse wa Phethio - maatla a na le Lekgotla la Phethio kamoka, e sego le Ramotse. Lekgotla le kgetha gore ke maatla afe a tla abelwago Komiti ya Phethio. 
Mmuo wa profense o tla phetha gore ke ditshepedio dife ta go dira diphetho teo profense e tla di omiago. 
Dikomiti te dingwe 
Lekgotla le ka no hloma dikomiti te dingwe go ba thua. Te di tsenya ka gare: :
* Dikomiti ta balaodi le bahlahlobedi - - go hlokomela meomo ya go swana le kabelo ya meetse le taolo ya dithila. 
* Dikomiti ta mafelo - go hlokomela meomo ya lefelo le itego. 
* Dikomiti ta melao - go dira melao ka taba te rilego ka nako ye beilwego. 
Bommasepala ba ba golo ba swanete go hloma Komiti ya Hlakio ya Matlotlo (go hlokomela hlakio ya matlotlo a mmasepala) le Komiti ya Tentara (go laola tshepedio ya go tentara). 
Bolaodi bjo sepelelanago le diphetogo 
Bolaodi bjo sepelelanago le diphetogo, bjo nago le bokgoni le bjo bo nago le boikgafo bo a nyakega go kgontha bommasepala go nolofata twelopele le go netefata tirelo ya sethaba ya maemo a godimo. Balekgotla ba swanete go fa boetapele le pono te akaretago sethaba kamoka. Ba swanete ba kgone go aga bolekane le dikgwebo, mekgatlo ya sethaba le dihlopha te dingwe te ka thuago twelopeleng. Ba swanete ba kgone go tea diphetho te raranego ta go dira melao ba ba ba okete maikarabelo le ponalo. 
Fela, a manti a makgotla a 11 300 ka Afrika Borwa ke a nakwana. A katana go laola Meomo ya bona le ya Lekgotla. Ka fao, Pampiri ye Thweu e iinya go fokota palo ya kakareto ya Balekgotla le go oketa selekanyo sa Balekgotla ba leruri, ba nago le boikgafelo meomong ya bona ya Lekgotla. 
Dikgetho ta mmasepala 
Makgotla a Mmasepala a tla kgethwa ka tsela ye latelago: 
Go tla ba le boutu ya lekoko go ya ka phesente ya palomoka ya diboutu (proportional representation). 
Go tla le boutu ya karolo go ya ka gore ke mang a nago le diboutu ta go feta batho kamoka (first past the post). 
Mohlala wa go bouta

Go na le ditulo te 20 komiting. 
Boutung ya lekoko: 
Lekoko Z le humana 70% ya diboutu ta lekoko. 
Se se ra gore lekoko Z le na le ditulo te 
14 (70% ya 20) = Palomoka ya ditulo te 14. 
Boutung ya karolo: 
Lekoko Z le humana ditulo ta karolo te 6. 
Palo ya ditulo ta lekoko: 
Lekoko Z le swanete go humana ditulo ta tlaleleto te 8 go dira palomoka ya 14 (14-6 ta ditulo ta karolo = 8) te humanwego boutung ya lekoko. 
Ka fao lekoko Z le na le ditulo ta karolo te 6 le ditulo ta lekoko te 8. 
Bonkgetheng ba basadi 
Makoko a dipolotiki a hlohleletwa go tsentha tshepeto ya dikarolo ta bong. Se se tla netefata gore basadi ba ba nti ba ba bonkgetheng ba dikgetho ta Makgotla a bommasepala. 
Ka bokopana... 
Mmuogae wa twetopele o hloka boetapele bjo tiilego, bjo nago le bokgoni le pono. Tshepeto ya go dira diphetho ye iintwego ka Pampiring ye Thweu e ikemiedie go tiia Balekgotla le go tokologanya diphetho, gore go be le mmuo wa bommasepala wo nago le bokgoni. 

Aba (delegate) - go fetieta maatla le mediro mothong yo mongwe. 
Maatla a Phethio (executive powers) - maatla a go dira diphetho ta melao ye amago tshepeto ka kakareto ya mmasepala. 
Phesente ya palomoka ya diboutu (proportional representation) - makoko a fiwa ditulo go ya ka phesente ya palomoka ya diboutu te ba di humanago. 
Motho yo nago le diboutu ta go feta ta batho kamoka (first past the post). Setulo se humanwa ke motho yo tee fela - yo a nago le diboutu ta go feta ta batho kamoka. 


  
  
KAROLO YA F: DITSHEPETO 

Tshepeto ya bommasepala e tsenya ka gare taolo le baomi ba dikgoro ta bommasepala bao ba nago le maikarabelo a go phethagata melao le mananeo a Lekgotla. Basepedii ba na le maikarabelo a go fa badudi ditirelo ta khwalithi. Karolo ya E ya Pampiri ye Thweu e iinya mekgwa ya bohlodi go katoloeta ditirelo ta theo bathong kamoka le go kaonafata phethagato ya ditirelo ka kakareto. 
Mekgwa ye fapanego ya go phethagata ditirelo 
Bommasepala ba hloka go humana ditsela te kgonthagalago kudu go fa badudi ditirelo te rekegago le ta khwalithi - kudu kudu bathong bao ba se nago ditirelo ta theo. Pampiri ye Thweu e iinya ditsela te fapanego go fihlelela se. Bommasepala ba swanete go kgetha mekgwa ye kopantwego gabotse go phethagata maikemieto a bona a ditirelo le twetopele. 
Kago ya Bokgoni 
Bommasepala ba ba nti ba hloka go kaonafata tshepeto ya bona ya taolo le go rutela le go matlafata baomi ba bona. Se se ka no tsenya ka gare mekgwa ya go swana le: 
Phetolo ya Bolaodi
Maatlafato ya baomi
Dikontraka ta papalo ta baomi ba mephato ya godimo
Maatlafata baomi ba pele gore ba kgone go fa sethaba tsebio le dikeleto 
Ditsela ta maitshwaro
Thutelo le twetopele ya baomi
Tiro ya Phoollo
Go tloa bogareng maikarabelo a balaodi
Dilekanyo ta papalo te hlakilego
Boitemogelo bja moomong le tsebo ya baomi ba pele di swanete go omiwa go kaonafata 
Tlemaganyo 
Se se bolela ka go hloma ditheo ta phethagato ya ditirelo, teo di laolwago okare ke kgwebo, te aroganego le tshepedio fela di ikarabela Lekgotleng. 
Kgwebiano gareng ga sethaba le sethaba 
Se ke kgwebiano gareng ga mmasepala le mekgatlo ye mengwe ya sethaba. Mohlala ke wa kgwebiano gareng ga mmasepala le Poso, go thua batho go lefa melato ya bona Posong. Se se dira tefo bonolo gomme se tloa morwalo wa kgoboketo basepediing. 
Kgwebiano le di CBO le Di NGO(Mekgatlo ye sa laolwego ke mmuo) 
Di CBO le di NGO di na le maitemogelo ao a ka bago bohlokwa basepediing - mohlala, ka thutelong, mererong ya twetopele le twetopele ya dikgwebo te di nyenyane. 
Go ntheta ntle 
Se se bolela ge mmasepala a dira kontraka le mokgatlo wo itego gore o dire tirelo ye rilego. Dikontraka ta mohuta woo di theoa ditshenyegelo le go kaonafata bokgoni. Lekgotla le swanete go lekola papalo le go netefata maemo le gore khwalithi e a swarwa. 
Dikhirio le ditumelelano 
Go swana le go ntheta ntle fela mo go na le poloko ya thelete ye nti yeo e lego gona infrastraktheng. Ka lebaka le, sebaka sa kontraka ke se se telele (ka nako ye nngwe megwaga ye 20 go fihla go ye 30) gomme rakontraka o lebete gore a rwale maikarabelo a infrastratha le go boloka ka yona. Mafelelong a kontraka, borui bja infrastraktha bo bo boela mmasepaleng. 
Thutieto ya borui 
Go dira praebete go ra go rekieta khamphani ya praebete dithoto ta mmasepala gomme khamphani yeo e tla swanelwa ke go phethagata tirelo ye rilego. Lebakeng le, ditirelo ta theo go swana le meetse, dithila, motlakase le dithila te thata - ga di a swanelwa go rekiwa. Fela, Makgotla a ka no akanya go rekia ditirelo teo e sego ta bohlokwa. Se se ka ia godimo lekgetho la mmasepala gomme sa dumelela bommasepala go hlokomediia ditirelo te bohlokwa. .
HLOKOMELA: Peomolao ya sethaba e tla fa bommasepala tlhako ya go tsenela kgwebiano le makala a praebete. 
Tsepelelo ya tirelo ya bareki 
Baomi ba pele ba omiana le setahaba tati le lengwe le le lengwe. Ke bona bao ba phethagatago ditirelo. Go hlokega gore ba kgone go fa sethaba dikeleto le tsebio. Go bohlokwa gore dithupamatlotlo di tshepege ebile di be bonolo gore sethaba se ka di diria. 
Kamano ya baomi 
Diunione ta mmasepala le mmuo wa selegae o ipopilego di na le karolo ye kgolo yeo di e bapalago go netefata dikamano ta baomi le bathwadi te di botse le tshepeto ya kamano ya baomi ye phedilego gabotse. Lekgotla la Mmuogae la Ditheriano le tla raloka karolo twetong pele ya kgwebiano gareng ga diunione ta mmasepala, balaodi le Lekgotla ka tlhako ya go rarabolla dingangiano. Se bohlokwa e tla ba go kwana ka mabaka a swanago a baomi ba mmasepala le tshepeto ya tekanyeto ya moomo wa mmasepala, go kaonafata papalo le go hlola motheo wa phetogo o kwagalago. 
Thutelo ya mmuogae 
Thutelo ya baomi 
Makgotla a thutelo a lego gona a be a sa kgone go kgotsofata ditlhohlo te lebanego le mmuogae wa go tweta pele. Tshepeto ya thutelo e swanelwa ke go beakanywa gape. Taolo ya Thuto le Thutelo ya Lekala la Mmuogae ya sethaba e tla laola thutelo ya mmuogae le matlotlo a Thuto le Thutelo. Dipopego ta thutelo ta Profense - le baemedi ba baomi le mebuo ya profense le ya selegae di tla phetha dihloko ta profense, ta fa mekgatlo ya thutelo ditentara, le go hlokomela thutelo. Ba fago thutelo ba tla tsenya ka gare diunibesithi, ditheknikhono, di NGO, dikgoro ta thutelo ta bommasepala, mekgatlo ya profeenale le ba ta dikgwebo ta thutelo. 
Thutelo ya Balekgotla 
SALGA e tla bapala karolo ye rilego thutelong ya Balekgotla. Go tla twetwa pele lenaneo la thutelo ya Balekgotla gore le thulane le dikgetho ta mmasepala. 
Ka boripana... 
Go kgotsofata maikemieto a twelopele, ditshepeto ta mmasepala di hloka go fetola bolaodi, go maatlafata baomi le go akanya ka mekgwa ye mefa le ye nago le bohlodi ya phethagato ya ditirelo. 


  
KAROLO YA G: TA DITHELETE TA MMASEPALA 

Karolo ye ya Pampiri ye Thweu e bolela gore tshepeto ya ta dithelete e ka beakanywa sefa bjang gore bommasepala ba kgone go lekanya ditekanyeto ta bona le go fa tirelo ya khwalithi. E lebelela mafelo a mane a magolo a dithelete ta mmasepala. 
* Lekgetho. 
* Dithutio gare ga mebuo. 
* Poloko ya makala a praebete 
* Tekanyeto, go rwala maikarabelo le go bega. 
Lekgetho 
Bommasepala ba hloka methopo ya lekgetho ye tshepegago. Bommasepala ba lefa ditshenyegelo ta bona ta tati le lengwe le le lengwe palogare ya 90% go twa lekgethong la bona, e sego go twa mmuong wa sethaba. Fela, bommasepala ba bangwe-kudu ba metse-magaeng, ga ba na motheo wa lekgetho wo monti gore ba ka itefelela. Bommasepala ba ba tla humana kabelo ye nti ya lekgetho le beetwego mmuo wa selegae go twa lekgethong la sethaba. Ditsela te dingwe ta go oketa lekgetho la dithaba te ipalelago-go swana le ka go dira lekgetho la dithoto la mafelong a ipalelago -di tla nyakiiwa. 
Le lebakeng la bommasepala bao ba nago le bokgoni (viable), go na le hlokego ya go kaonafata tshepeto ya matlotlo go netefata tshepeto ya didiriwa ye botse, go ahlaahla te di aletego morago le go se lekane le go twetapele maikarabelo. Pampiri ye Thweu e iinya te di latelago: 
Lekgetho la Dithoto 
Go hlokega gore go be le tshepeto ya go lekanyeta dithoto ye swanago nageng kamoka. Se se tsenya ka gare dilo ta go swana le ka moo thoto e lekanyetwago, nako ya go lekanyeta le tsela ya go thua bao ba ka se kgonego go lefa ditefo kamoka. 
Lekgetho (levies) 
Mebuo ya Dilete te dikologilego Metse ye megolo le ya dilete e nthia lekgetho la RSC le JSB. Ke makgetho a dikgwebo a theilwego godimo ga palo ya bathwalwa. Ke mothopo wo bohlokwa wa lekgetho ebile di swanete go dula di le gona. Fela go na le kotsi ya gore di thabia go thwala, gomme ge e le gore lekgetho la mmasepala le godimo kudu, dikgwebo di tla uthietwa mafelong a mangwe. Mmuo wa Sethaba o tla tea magato go ahlaahla bothata bjo. 
Lekgetho la dibewa 
Karolo ye rilego ya lekgetho la dibewa la sethaba e ka fiwa mmuogae go lokia ditsela. 
Ditefo ta Ditirelo 
Tefo ya ditirelo - go swana le meetse, motlakase le mantle - ke mothopo o mogolo wa thelete wa bommasepala ba ba nti. Ke ka fao go lego bohlokwa gore baomii ba lefe ditshenyegelo te tletego ta ditirelo te. Tshepeto ya diabo e swanete go tsenthwa go netefata gore bao ba sa kgonego go lefa ka botlalo ba humana ditirelo ta theo. Badudi ba swanete go hlakietwa gore tshepeto ye ya diabo e oma bjang. 
Go netefata gore ditshenyegelo di a humanwa, bommasepala ba swanete go ba le dimetara te tshepegago, dithupamolato ta kamehla le te nepagetego le dikotlo te iiago go bao ba kgonago go lefa eupa ba kgetha go se lefe. 
Dithutio ta gare ga mebuo 
Ye ke thelete ye utiwago go tloga mmuong wa sethaba go ya mmuogaeng. Go na le mehuta ye meraro ya thutio: 
* Ditefo ta diomiwa. 
* Thutieto ya dithelete. 
* Dithutieto ta ditshenyegelo ta thomio. 
Ditshenyegelo ta diomiwa 
Te ke ditefo te fiwago bommasepala ge ba phetha ditirelo legatong la mmuo wa profense. Bommasepala ba swanete go netefata gore meomo yeo ba e diretego profense lefilwe ka botlalo
Dithutio ta dithelete 
Te ke dithelete ta infrastraktha ya go aga. Go tloga ka ngwaga wa 1997, ditefo te di dirwa ka Lenaneo le Kopantwego la Infrastraktha la Bommasepala. Se se thuite go tokologanya ditefo go bommasepala. Magato a go kaonafata tshepeto ya ditefo go bommasepala ba magaeng e tla tewa. .
Dithutieto ta ditshenyegelo ta thomio 
Molaotheo (Karolo ya 214) o bolela gore bommasepala ba na le tokelo ya "kabelo ye lekanago" ya lekgetho la sethaba. Kabelo ye e tla ba dithelete te utieditwego bommasepaleng ta ditshenyegelo ta thomio-ditshenyegelo ta tshepeto ya tati le lengwe le le lengwe ya mmasepala. Bothata ka sebaka se ke gore bommasepala ga ba na bonnete bja gore ba tla humana bokae, goba ba tla e humana neng. Se se dira gore go be bothata go bommasepala go dira maano a iago. 
Go rarabolla bothata bjo, "kabelo ye lekanago" (palomoka ya thelete ye e tla fiwago mmuogae ya dittshenyegelo ta thomio) e tla ongwa mengwaga ye meraro pele ga nako ka tlhako ya mmuo ya lebaka le lekanetego la ditshenyegelo (maano a tekanyeto a mengwaga ye mehlano). Kabelo ye lekanago e tla abelwa bommasepala go ya ka fomula. Fomula e tla theiwa godimo ga tekano-go netefata gore bommasepala ba kgona go fa ditirelo go ba malapa a humanago megolo ya fase ka ditshenyegelo te kaone. Ka baka leo, karolo ye kgolo ya "kabelo ye lekanago" e tla fiwa bommasepala ba hlokago thuo ya sethaba ka nnete, kudu bommasepala ba metse-magaeng. 
Dithelete di tla utietwa thwii go bommasepala. Bommasepala ba tla swanelwa ke go netefata gore mehola ya ditirelo ta theo e fihlelela magae a humanago megolo ya fase. 
Poloko ya makala a praebete 
Bommasepala ba hloka poloko ya makala a praebete go ahlaahla thalelomorago le go dira gore batho kamoka ba humane ditirelo ta theo. Pampiri ye Tsweu e iinya ditsela te mmalwa go hlohleleta poloko ya makala a praebete infrastraktheng. 
Dikadimo 
Mmuo wa sethaba o lebelela ditsela teo di ka dirago dilo bonolo gore bommasepala ba kgone go adima dihlomong ta thelete te praebete. Se se ka dirwa bokaone ka go fokota kotsi teo di lego gona baadiming le mebuong ya sethaba le ya profense. Se se ra gore: 
* Bommasepala ba dire ditekanyeto gabotse le go laola dithelete gabotse. 
* Taolo ye botse ya krediti go netefata gore baomii ba lefa ditirelo. 
* Melao ye hlakilego ye dirilwego ke mmuo wa sethaba. 
* Magato a hlakilego a tla tewago ge mmasepala a palelwa ke go lefa dikadimo. 
* Tshepeto ya tekolo ya thelete ye bonthago gabotse maemo a dithelete ta mmasepala. 
Thelete ya Dikadimo ya Ditumelelano 
Bommasepala ba swanete go kgona go adima makaleng a praebete mmarakeng o bulegilego. Fela, bommasepala ba bangwe ga ba maemong a go dira se. Go dira bogato bja go adima makaleng a praebete, dihlomo ta makala a praebete ta bomatwetwe di ka thua bommasepala go twetapele thupio ya thelete yeo kadimo ya makala a praebete a e nyakago. .
Banka ya Twetopele ya Afrika Borwa le Karolo ya Bommasepala ya Poloko ka Infrastraktha di ka thua bommasepala go lokia merero le go humana dikadimo ta meomo ya go nyaka matlotlo. 
Go dira Tekanyeto, thupo ya matlotlo le pego 
Go tsenywa mokgwa wa go upa matlotlo bommasepaleng o amogelwago ka kakareto ebile go ete go ena le ditlamorago te di botse. Mokgwa wa thupamatlotlo o amogelwago ka kakareto o tsenya ka gare te di latelago: 
Thupamatlotlo ya dithelete ta ka gare 
Go swanete go ba le mokgwa wo bonolo wa go bea direkhoto ta dithelete le dithoto ta bommasepala. Se se tla fa bommasepala le sethaba kweio ye hlakilego ya maemo a dithelete a nnete a bommasepala. Mohlala, go swanete go ba le diakhaonto ta dibanka te fokoditwego le mokgwa o bonolo wa go upa gore dithelete ta mmasepala di omiwa bjang dithotong te beilwego. Bommasepala ba hloka go dira tekanyeto ka baka la nnete ya gore ga se thelete kamoka yeo ba e kolotwago yeo ba tla e buetwago. Se se ka no upa gore ba tla humana thelete ye nyenyane go ena le ye ba e lebeletego. 
Go upa matlotlo a dithoto te hlomilwego 
Dithoto te hlomilwego go swana le diphaephe ta meetse, ditii te di nyenyane ta motlakase-di na le ditshenyegelo te itego ge di rekwa la mathomo. Fela morago ga nako di lahlegelwa ke mohola. Ge bommasepala ba sa teele se hlogong ditekanyetong ta bona, ba ka se tsebe ditshenyegelo ta nnete ta go fa ditirelo. Ba ka se lefie baomii ditshenyegelo ta nnete ta ditirelo. Mohola wa nnete wa dithoto te hlomilwego o tla kgontha Lekgotla go kaonafata maano a lona a dithelete le tekanyeto. 
Pego ya ka gare 
Tsebio e hloka go ba gona Balekgotleng le basepediing. Go na le melao ya ditshepedio ya maemo a pego ya ta dithelete yeo e tsenthitwego. Se se tla netefata gore tsebio ya ta dithelete ye bohlokwa e fiwa Balekgotla le basepedii nako le nako ka tsela yeo e lego bonolo go e kweia. 
Pego ya ka ntle 
Mmuo wa Sethaba le wa Profense o na le maikarabelo a go lekola maemo a ta dithelete a bommasepala. Se se dirwa gabotse ka dithupamatlotlo a dithelete ta bommasepala ngwaga le ngwaga ao a fiwago Mohlakii-kakareto. Bommasepala ba swanete gape go dira dipego ta dithelete te nepagetgo le te kwiiegago teo sethaba se tla di bonago. 
Ka boripana... 
Dithelete ta bommasepala di swanete go laolwa gabotse gore ba kgone go fa ditirelo, go goka poloko ya praebete le go omia didiriwa teo di lego gona gabotse. Magato a go tsentha mekgwa ya hlakio ya matlotlo a bommasepala ye botse a sete a terwe. Se se tla kgontha bao ba dirago diphetho go dira ka mokgwa woo ba e na le tsebio le sethaba go tseba gore dithelete ta sona di omiwa bjang. 

Bokgoni (viable) - go ba le dithui le bokgoni bjo lekanego go phethagata ditirelo ta mmasepala. 
Dithoto le dithoto te hlomilwego 
Ke diphahlo kamoka teo bommasepala ba nago le tona gomme di ena le mohola wa thelete. Mohlala, naga, meago, ditsela, infrastraktha ye nngwe ya tirelo, dikoloi, dikhomphutara, meomo ya bokgabo, bjbj. 
Dithoto te hlomilwego ke teo di ka se kgonego go uthiega - mohlala, naga, meago le infrastraktha.


  
KAROLO YA H: TSHEPETO TA DIPHETOGO 

Karolo ya mafelelo ya Pampiri ye Thweu e lebelela magato a tla tewago go tsenya tiriong tshepeto ye mpha ya mmuogae wa go tweta pele. 
Kgaolo ya mellwane 
Legato le le bohlokwa la go tsenya tshepeto ya mmuogae wa go tweta pele e tla ba dikgetho ta sethaba ka bophara ta 1999-2000. Mmuo wa sethaba o lokieta dikgetho te ka go hloma Makgotla a Bommasepala a go sega ao a tla thalago mellwane ya mmasepala le ya dilete ka gare ga bommasepala. 
Melao le melawana 
Go fetolwa ga melao ye mengwe le melawana, mmogo le melao le melawana ye meswa, go a hlokega go kgontha Pampiri ye Tweu go tsegwa tiriong. Mmuo wa sethaba le wa Profense e lokia gape melao le melawana yeo e tla kgonthago tshepeto ye mpha ya go diriwa. Melao le melawana ye e tla latela tshepeto ye tlwaelegilego ya Palamenteng pele e dirwa melao ye tletego. 

Lenaneo la thekgo la phetogo 
Go tlaleleta, mmuo wa profense le wa sethaba e dira lenaneo la thekgo ya mmuogae leo le tsenyago ka gare: 
* Lenaneo la kago ya bokgoni le kopantwego go tweta pele bathwalwa le dipopego ta mmuogae 
* Thutelo ya bokgoni bja taolo le twetopele 
* Thuo ya setekniki go kaonafata ditshepeto ta phethagato ya ditirelo 
* Thekgo ya togamaano a twetopele a kopantwego le twetopele ya ta dithelete ya selegae 
* Hlomo ya tshepeto ya taolo ya papalo 
* Katologanyo ya tshepeto ya dithelete gore bommasepala ba tsebe gabotse pele ga nako gore ba tla humana bokae go twa mmuong wa sethaba 
* Thuo ya dithelete ya merero ye bohlokwa ya phetogo 
* Go omiana le SALGA go thekga Balekgotla le bathwalwa ba Lekgotla dikarolong ta bona te dimpha. 
Fela, twelopele ya phetogo e ka diatleng ta yo mongwe le yo mongwe, mohlankedi, le modudi. Mang le mang o swanete go fa thuo twetopeleng le temokrasing mafelong ao re dulago go ona. 

